1.

v točki B.1.7 „Pakiranje in prenos vzorcev“ se doda naslednji drugi odstavek:

„V primeru vzorčenja za analizo PAH se po možnosti plastične posode ne uporabljajo, saj bi lahko spremenile vsebino PAH vzorca. Kadar je mogoče se uporablja steklena posoda brez PHA, iz inertnih materialov, ki vzorec ustrezno ščiti pred svetlobo. Kadar je to dejansko nemogoče uporabiti, je treba preprečiti neposreden stik med vzorcem in plastiko, na primer z zavijanjem trdnih vzorcev v aluminijevo folijo, preden se jih da v posodo za vzorčenje.“;

2.

točki B.2 in B.3 se nadomestita z naslednjim:

„B.2   NAČRTI VZORČENJA

B.2.1   Razdelitev lotov v sublote

Velike lote se razdeli na sublote, če je sublote mogoče fizično ločiti. Za izdelke, ki se tržijo v razsutem stanju (npr. žito), se uporablja preglednica 1. Za druge izdelke se uporablja preglednica 2. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

B.2.2   Število posamičnih vzorcev

Masa sestavljenega vzorca mora imeti maso najmanj 1 kilogram ali 1 liter, razen, kjer to ni mogoče, npr. kadar se vzorči eno samo pakiranje ali enota.

Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota, je navedeno v preglednici 3.

Za razsute tekoče izdelke se lot ali sublot, kolikor je mogoče temeljito, ročno ali mehansko premeša neposredno pred vzorčenjem, če to ne vpliva na kakovost izdelka. V tem primeru se sklepa na homogeno porazdelitev onesnaževal v zadevnem lotu ali sublotu. Zato zadošča, da se za oblikovanje sestavljenega vzorca odvzamejo trije posamični vzorci iz lota ali sublota.

Posamični vzorci imajo podobno maso/volumen. Masa/volumen posamičnega vzorca mora biti najmanj 100 gramov ali 100 mililitrov, kar tvori sestavljeni vzorec, z maso najmanj 1 kilogram ali 1 liter. Odstopanje od te metode je treba zabeležiti v zapisnik, določen v točki B.1.8 te priloge.

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote za izdelke, ki se tržijo v velikih pošiljkah v razsutem stanju

Preglednica 2

Razdelitev lotov v sublote za druge izdelke

Preglednica 3

Najmanjše število posamičnih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota

Če je lot ali sublot sestavljen iz posameznih pakiranj ali enot, je število pakiranj ali enot, ki se odvzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 4.

Preglednica 4

Število pakiranj ali enot (posamičnih vzorcev), ki se odvzamejo iz sestavljenega vzorca, če so loti ali subloti sestavljeni iz posameznih pakiranj ali enot

Mejne vrednosti za anorganski kositer se uporabljajo za vsebino vsake pločevinke, razen če je zaradi praktičnih razlogov treba uporabiti sestavljeni vzorec. Če je rezultat preskusa sestavljenega vzorca pločevink manjši, vendar blizu mejne vrednosti za anorganski kositer, ter če se sumi, da bi vsebina posamezne pločevinke lahko presegla mejno vrednost, je treba izvesti dodatne preiskave.

Kadar ni mogoče izvesti metode vzorčenja, določene v tem poglavju, zaradi nesprejemljivih komercialnih posledic (npr. zaradi oblik pakiranja, poškodbe lota idr.) ali ker je dejansko nemogoče uporabiti zgoraj omenjeno metodo vzorčenja, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja, če je dovolj reprezentativna za vzorčeni lot ali sublot ter v celoti dokumentirana.

B.2.3   Posebne določbe za vzorčenje velikih rib, ki pridejo v velikih lotih

Če lot ali sublot za vzorčenje vsebuje velike ribe (posamične ribe, ki tehtajo več kot 1 kg) in lot ali sublot tehta več kot 500 kg, posamični vzorec vsebuje srednji del ribe. Vsak posamični vzorec tehta vsaj 100 g.

B.3   VZORČENJE NA RAVNI TRGOVINE NA DROBNO

Vzorčenje živil na stopnji trgovine na drobno se po možnosti izvede v skladu z določbami za vzorčenje iz točke B.2.2 te priloge.

Kadar ni mogoče izvesti metode vzorčenja iz točke B.2.2 zaradi nesprejemljivih komercialnih posledic (npr. zaradi oblik pakiranja, poškodbe lota idr.) ali ker je dejansko nemogoče uporabiti zgoraj omenjeno metodo vzorčenja, se lahko uporabi nadomestna metoda vzorčenja, če je dovolj reprezentativna za vzorčeni lot ali sublot ter v celoti dokumentirana.“;

3.

v prvem odstavku točke C.1 „Standardi kakovosti za laboratorije“ se črta opomba 1;

4.

v točki C.2.2.1 „Posebni postopki za svinec, kadmij, živo srebro in anorganski kositer“ se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Obstaja več primernih posebnih postopkov za pripravo vzorcev, ki se lahko uporabljajo za obravnavane proizvode. Za vidike, ki jih ta uredba posebej ne zajema, je standard CEN ‚Živila – Kvantitativno določanje elementov v sledovih – Izvedbena merila, splošna obravnava in priprava vzorca‘(1), primeren, vendar pa se lahko uporabljajo tudi druge ustrezne metode priprave vzorca.“;

5.

točka C.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„C.2.2.2   Posebni postopki za policiklične aromatske ogljikovodike

Analitik prepreči kontaminacijo vzorcev med njihovo pripravo. Posoda se pred uporabo spere z acetonom ali heksanom visoke čistoče, da se zmanjša možnost kontaminacije. Kadar je le mogoče, sta naprava in oprema, ki prideta v stik z vzorcem, izdelani iz inertnih materialov, npr. aluminija, stekla ali poliranega nerjavečega jekla. Plastični materiali, kot sta polipropilen ali PTFE, se ne uporabljajo, saj se analiti lahko adsorbirajo na te materiale.“;

6.

točka C.3.1 „Opredelitve pojmov“ se spremeni:

7.

točka C.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„C.3.2   Splošne zahteve

Analitske metode, uporabljene za nadzor živil, so v skladu z določbami iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004.

Metode za analizo za celoten kositer so ustrezne za uradni nadzor vsebnosti anorganskega kositra.

Za analizo svinca v vinu se metode in pravila, ki jih je določila OIV (6), uporabljajo v skladu s členom 31 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 (7).

8.

točka C.3.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„C.3.3.1   Izvedbena merila

Kjer na ravni Evropske unije ni predpisanih posebnih metod za določanje onesnaževal v živilih, lahko laboratoriji izberejo katero koli validirano metodo za analizo ustrezne matrice, pod pogojem, da izbrana metoda izpolnjuje posebna izvedbena merila, določena v preglednicah 5, 6 in 7.

Priporočljivo je, da se popolnoma validirane metode (tj. metode, ki so validirane z medlaboratorijskim primerjalnim preskusom ustrezne matrice) uporabljajo, kadar je to primerno in dostopno. Druge ustrezne validirane metode (npr. interno validirane metode za ustrezno matrico) se tudi lahko uporabijo pod pogojem, da izpolnjujejo izvedbena merila, določena v preglednicah 5, 6 in 7.

Kadar je to mogoče, validacija interno validiranih metod vključuje certificirani referenčni material.

9.

točka C.3.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„C.3.3.2   Pristop ‚ustreznost namenu‘

Za interno validirane metode lahko pristop „ustreznost namenu“ (10) predstavlja nadomestno sredstvo za ocenjevanje njihove primernosti za uradni nadzor. Metode, primerne za uradni nadzor, morajo dati rezultate, ki predstavljajo sestavljeno standardno merilno negotovost (u), in sicer manjšo, kot je najvišja standardna merilna negotovost, izračunana z uporabo naslednje formule:

pri čemer je

Preglednica 8

Numerične vrednosti, ki se uporabljajo za α kot konstanto v formuli iz te točke, glede na izbrano koncentracijo

Analitik mora biti seznanjen s ,„Poročilom o razmerju med rezultati analize, merilno negotovostjo, faktorji izkoristka in določbami zakonodaje EU o hrani in krmi“ (11).

10.

v točki D.1.2 „Izračun izkoristka“ se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„V primeru neuporabe postopka ekstrakcije v analitski metodi (npr. v primeru kovin) je treba rezultat sporočiti brez korekcije izkoristka, če je s pravilno uporabo ustreznega referenčnega materiala dokazano, da je dosežena certificirana vrednost za dosego merilne negotovosti (tj. visoka natančnost meritve) in je torej metoda nepristranska. Navesti je treba, če je rezultat sporočen brez korekcije izkoristka.“;

11.

v točki D.1.3 „Merilna negotovost“ se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Analitik mora biti seznanjen s ‚Poročilom o razmerju med rezultati analize, merilno negotovostjo, faktorji izkoristka in določbami zakonodaje EU o hrani in krmi‘ (12).