26.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/19

(1)

Da bi se spodbudila razvoj ter hitro uvajanje novih in naprednih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 pri vozilih, Uredba (ES) št. 443/2009 proizvajalcem in dobaviteljem omogoča, da zaprosijo za odobritev nekaterih inovativnih tehnologij, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 iz osebnih vozil. Zato je treba pojasniti merila, na podlagi katerih se določa, katere tehnologije se v skladu z navedeno uredbo štejejo za upravičene kot ekološke inovacije.

(2)

V skladu s členom 12(2)(c) Uredbe (ES) št. 443/2009 se tehnologije, ki so del celostnega pristopa Unije iz sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (2) ter sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom Konkurenčni ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju (3) ter so že urejene s pravom Unije, ali druge tehnologije, ki so obvezne v skladu s pravom Unije, ne štejejo za upravičene kot ekološke inovacije. Te tehnologije vključujejo sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah, kotalni upor pnevmatik in kazalnike menjanja prestav, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4), ter v zvezi s kotalnim uporom pnevmatik Uredbe (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (5).

(3)

Tehnologija, ki je že nekaj časa splošno dostopna na trgu, se ne more šteti za inovativno v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 in se ne šteje za upravičeno kot ekološka inovacija. Da bi se oblikovale ustrezne spodbude, je primerno omejiti stopnjo uveljavitve tehnologije na trgu na stopnjo, ki jo ima ozko specializiran segment iz člena 11(4) Uredbe (ES) št. 443/2009, in za izhodišče uporabiti leto 2009. Te mejne vrednosti je treba pregledati najpozneje leta 2015.

(4)

Da bi se spodbujale tehnologije z največjim potencialom za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in zlasti razvoj inovativnih pogonskih tehnologij, se morajo šteti za upravičene le tehnologije, ki so tesno povezane s prometno funkcijo vozila in ki znatno prispevajo k izboljšanju celotne porabe energije vozila. Tehnologije, ki ta namen dopolnjujejo, ali katerih cilj je izboljšanje udobja voznika ali potnikov, se ne smejo šteti kot upravičene.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 lahko prošnjo vložijo proizvajalci in dobavitelji. Prošnja mora vključevati potrebna dokazila, da so merila za upravičenost v celoti izpolnjena, vključno z metodologijo za merjenje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije.

(6)

Prihranki CO2 zaradi ekološke inovacije morajo biti merljivi, pri čemer je potrebna zadostna stopnja točnosti. To točnost je mogoče doseči le, če je prihranek 1 g CO2/km ali več.

(7)

Če so prihranki CO2 pri posamezni tehnologiji odvisni od obnašanja voznika ali drugih dejavnikov, ki so zunaj nadzora vlagatelja, se ta tehnologija načeloma ne šteje za upravičeno kot ekološka inovacija, razen če je mogoče na podlagi tehtnih in neodvisnih statističnih dokazov preverljivo predvideti obnašanje povprečnega voznika.

(8)

S standardnim poskusnim ciklom, ki se uporablja za merjenje emisij CO2 iz vozil pri homologacijah, se ne prikažejo vsi prihranki, ki jih je mogoče doseči z nekaterimi tehnologijami. Da bi se oblikovale pravilne spodbude za inovacije, je treba pri izračunu skupnega prihranka CO2 upoštevati le prihranke, ki niso zajeti v standardnem poskusnem ciklu.

(9)

Pri prikazu prihranka CO2 je treba med seboj primerjati enaka vozila z ekološko inovacijo in brez nje. Metodologija preskušanja mora vključevati zanesljive, ponovljive in primerljive meritve. Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji ter ker ni na voljo dogovorjenega in bolj realnega voznega cikla, je treba kot skupno referenco uporabiti vozne vzorce iz novega evropskega voznega cikla v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (6). Metodologija preskušanja mora temeljiti na meritvah z dinamometrom ali na modeliranju ali simulaciji, kadar bi takšni metodologiji zagotovili boljše in natančnejše rezultate.

(10)

Komisija mora zagotoviti smernice za pripravo prošnje in metodologij preskušanja, pri čemer jih mora redno posodabljati, da se bodo v njih upoštevale izkušnje, pridobljene z ocenjevanjem različnih prošenj.

(11)

Prošnji je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 443/2009 priložiti poročilo o preverjanju, ki ga zagotovi neodvisni in priglašeni organ. Ta organ mora biti tehnična služba kategorije A ali B iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (7). Vendar se tehnične službe, imenovane v skladu s členom 41(6) navedene direktive, zaradi zagotavljanja neodvisnosti organa ne smejo šteti za neodvisni in priglašeni organ v smislu te uredbe. Organ mora skupaj s poročilom o preverjanju predložiti ustrezna dokazila o svoji neodvisnosti od vlagateljice.

(12)

Da bi se zagotovila učinkovita registracija in spremljanje posebnih prihrankov pri posameznih vozilih, je treba prihranke certificirati kot del homologacije vozila, pri čemer se skupni prihranek vpiše v certifikat o skladnosti v skladu z Direktivo 2007/46/ES.

(13)

Komisija mora imeti možnost, da občasno preveri certificirane skupne prihranke posameznih vozil. Kadar se izkaže, da certificirani prihranki niso skladni s stopnjo prihrankov, ki izhaja iz sklepa o odobritvi tehnologije kot ekološke inovacije, mora imeti Komisija možnost, da pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 ne upošteva certificiranih prihrankov CO2. Vendar mora imeti proizvajalec na voljo omejeno časovno obdobje, v katerem lahko dokaže, da so certificirane vrednosti točne.

(14)

Da bi se zagotovil pregleden postopek vlaganja prošenj, je treba javnosti dati na voljo povzetek informacij o prošnjah za odobritev inovativnih tehnologij in metodologij preskušanja. Potem ko so metodologije preskušanja potrjene, morajo biti javno dostopne. Po potrebi veljajo izjeme glede pravice do dostopa javnosti do dokumentov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (8).

(15)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 443/2009 po datumu začetka uporabe revidiranega postopka za merjenje emisij CO2 inovativne tehnologije ne smejo biti več odobrene v skladu s postopkom iz navedene uredbe. Da se zagotovi ustrezno postopno opuščanje olajšav za ekološke inovacije, odobrenih v skladu s to uredbo, je treba to uredbo pregledati najpozneje do leta 2015.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(a)

izboljšanje učinkovitosti klimatskih sistemov;

(b)

sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(c)

kotalni upor pnevmatik, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009 in Uredbe (ES) št. 1222/2009;

(d)

kazalniki menjanja prestav, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 661/2009;

(e)

uporaba biogoriv.

(a)

vgrajena je bila v 3 % ali manj vseh novih osebnih vozil, registriranih leta 2009;

(b)

povezana je z elementi, bistvenimi za učinkovito delovanje vozila, in je združljiva z Direktivo 2007/46/ES.

(a)

„inovativna tehnologija“ pomeni tehnologijo ali kombinacijo tehnologij s podobnimi tehničnimi lastnostmi in značilnostmi, pri katerih se lahko z uporabo ene metodologije preskušanja prikažejo prihranki CO2 in pri katerih vsaka posamezna tehnologija, ki je del kombinacije, spada na področje uporabe iz člena 2;

(b)

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca inovativne tehnologije, ki je odgovoren za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ali njegovega pooblaščenega zastopnika v Uniji ali uvoznika;

(c)

„vlagatelj“ pomeni proizvajalca ali dobavitelja, ki vloži prošnjo za odobritev inovativne tehnologije kot ekološke inovacije;

(d)

„ekološka inovacija“ pomeni inovativno tehnologijo, preskušeno po metodologiji, ki jo je odobrila Komisija v skladu s to uredbo;

(e)

„neodvisni in priglašeni organ“ pomeni tehnično službo kategorije A ali kategorije B iz člena 41(3)(a) in (b) Direktive 2007/46/ES, ki izpolnjuje zahteve iz člena 42 navedene direktive, razen tehničnih služb, imenovanih v skladu s členom 41(6) iste direktive.

(a)

kontaktne podatke vlagatelja;

(b)

opis inovativne tehnologije in način vgradnje v vozilo, vključno z dokazili, da tehnologija spada na področje uporabe iz člena 2;

(c)

kratek opis inovativne tehnologije, vključno s podrobnostmi, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 2(2), ter metodologij preskušanja iz točke (e) tega odstavka, ki so po predložitvi prošnje Komisiji na voljo javnosti;

(d)

oceno števila posameznih vozil, v katera bi se lahko vgradila inovativna tehnologija ali so namenjena za tako vgradnjo, in oceno zmanjšanja emisij CO2 za ta vozila zaradi inovativne tehnologije;

(e)

metodologijo, ki se uporabi za prikaz zmanjšanja emisij CO2 zaradi inovativne tehnologije, ali, če je Komisija takšno metodologijo že odobrila, sklic na odobreno metodologijo;

(f)

dokazila, da:

(g)

poročilo o preverjanju, ki ga predloži neodvisni in priglašeni organ iz člena 7.

(a)

ekološko inovativno vozilo, ki ima vgrajeno inovativno tehnologijo;

(b)

osnovno vozilo, ki nima vgrajene inovativne tehnologije, vendar je v vseh drugih vidikih enako ekološko inovativnemu vozilu.

(a)

preveri, ali so izpolnjena merila za upravičenost iz člena 2(2);

(b)

preveri, ali informacije, zagotovljene v skladu s členom 4(2)(f), izpolnjujejo merila iz člena 9;

(c)

preveri, ali je metodologija preskušanja iz člena 4(2)(e) primerna za certificiranje prihrankov CO2 zaradi inovativne tehnologije za ustrezna vozila iz člena 4(2)(d) in izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 6(1);

(d)

preveri, ali je inovativna tehnologija združljiva z ustreznimi zahtevami, določenimi za homologacijo vozila;

(e)

izjavi, da izpolnjuje zahtevo iz odstavka 1 tega člena.

(a)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo metodologije iz člena 4(2)(e);

(b)

emisije CO2 iz osnovnega vozila in ekološko inovativnega vozila z delujočo inovativno tehnologijo, dobljene z uporabo standardnega preskusnega cikla iz člena 12(2)(c) Uredbe (ES) št. 443/2009.