14.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/18

(1)

Komisija je 17. aprila 2010 objavila obvestilo v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), s katerim je napovedala začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Protisubvencijski postopek je bil sprožen po pritožbi, ki jo je 4. marca 2010 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev finega papirja - CEPIFINE, („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki zavzemajo večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje premazanega finega papirja Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju premazanega finega papirja in znatni škodi, ki je zaradi tega subvencioniranja nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe je Komisija vlado LRK („kitajska vlada“) obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, ki domneva, da je subvencionirani uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. Kitajska vlada je bila povabljena na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se najde sporazumna rešitev. Kitajska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato tudi izvedla. Na posvetovanjih ni bila dosežena sporazumna rešitev. Vendar so se ustrezno upoštevale pripombe pristojnih organov kitajske vlade glede trditev iz pritožbe, da se sheme, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ne uporabljajo. Po posvetovanjih je kitajska vlada predložila svoja stališča.

(4)

Evropska Komisija je 18. februarja 2010 objavila obvestilo v Uradnem listu Evropske unije  (3), s katerim je napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom premazanega finega papirja s poreklom iz LRK v Unijo.

(5)

Komisija je 17. novembra 2010 z Uredbo (EU) št. 1042/10 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz LRK.

(6)

Analizi škode, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta identični, saj so opredelitev industrije Unije, reprezentativni proizvajalci Unije in obdobje preiskave v obeh preiskavah enaki. Zaradi tega so bile pripombe glede vidikov škode, predložene v katerem koli od teh dveh postopkov, upoštevane v obeh postopkih.

(7)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in združenje proizvajalcev (papirniško združenje), predstavnike zadevne države, znane uvoznike in znane uporabnike uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorce, so bili vsi proizvajalci izvozniki in njihovo znano papirniško združenje, vsi proizvajalci Unije in nepovezani uvozniki pozvani, naj se od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom (kakor je opredeljen v oddelku 2.1), kot je navedeno v obvestilu o začetku postopka. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi v LRK.

(9)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (51), sta dve skupini kitajskih proizvajalcev izvoznikov predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ni potrebno.

(10)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (53), je bilo sklenjeno, da vzorčenje za proizvajalce Unije ni potrebno.

(11)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (54), je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nepovezane uvoznike ni potrebno.

(12)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in vsem drugim stranem, ki so to zahtevale v rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka, in sicer pritožniku, drugim znanim proizvajalcem Unije, znanim proizvajalcem izvoznikom v LRK in združenju proizvajalcev, predstavnikom zadevne države, znanim uvoznikom in znanim uporabnikom.

(13)

Izpolnjene vprašalnike in druga stališča je prejela od dveh skupin kitajskih proizvajalcev izvoznikov, združenja pritožnika „CEPIFINE“, štirih proizvajalcev Unije pritožnikov in enega dodatnega proizvajalca Unije, 13 nepovezanih uvoznikov in trgovcev, 5 uporabnikov in enega združenja iz tiskarske industrije.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjega državnega organa in podjetij:

(15)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(16)

Zadevni izdelek je premazan fini papir, tj. na eni ali obeh straneh premazan papir ali karton (razen kraft papirja ali kraft kartona) v listih ali zvitkih, mase med 70 g/m2 in 400 g/m2 in beline nad 84 (merjeno v skladu z ISO 2470-1), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“ ali „PFP“), ki se trenutno uvršča v oznake KN ex 4810 13 20, ex 4810 13 80, ex 4810 14 20, ex 4810 14 80, ex 4810 19 10, ex 4810 19 90, ex 4810 22 10, ex 4810 22 90, ex 4810 29 30, ex 4810 29 80, ex 4810 99 10, ex 4810 99 30 in ex 4810 99 90.

(17)

PFP je visokokakovostni papir in karton, ki se navadno uporablja za tiskanje gradiva za branje, kot so revije, katalogi, letna poročila, zborniki. Zadevni izdelek vključuje liste in zvitke, primerne za uporabo v tiskarskih strojih za formatni tisk („rezalna zvezda“). Zvitki, primerni za uporabo v tiskalnih strojih za formatni tisk („zvitki za rezalnike“), so oblikovani tako, da se pred tiskanjem razrežejo ter se tako štejejo za zamenljive in neposredno konkurenčne listom.

(18)

Zadevni izdelek ne vključuje zvitkov, primernih za uporabo v rotacijskih tiskalnih strojih. Zvitki, primerni za uporabo pri rotacijskih tiskalnih strojih, so opredeljeni kot zvitki, katerih rezultat preskusa po preskusnem standardu ISO 3783:2006 za določanje odpornosti proti trganju z metodo pospešene hitrosti ob uporabi preskusne naprave IGT (električni model) je manj kot 30 N/m pri meritvi v prečni smeri papirja ter manj kot 50 N/m pri meritvi v smeri stroja. Prav tako se v nasprotju z zvitki, ki se uporabljajo v tiskarskih strojih za formatni tisk, zvitki za uporabo v rotacijskih tiskalnih strojih navadno dajejo neposredno v tiskalne stroje in niso prej razrezani.

(19)

Ena stran je trdila, da je bil obseg izdelkov v preiskavi preozko določen in da bi bilo treba vključiti zvitke PFP, ki so primerni za rotacijsko tiskanje. Trdila je, da imajo zvitki za rotacijsko tiskanje in zvitki, vključeni v sedanjo preiskavo (zvitki in listi za rezalnike), enake osnovne tehnične in fizikalne lastnosti ter se ne razlikujejo eden od drugega. Poleg tega je trdila, da se oboji uporabljajo za visokokakovostno tiskanje in so zato do neke mere zamenljivi.

(20)

Vendar je v nasprotju z navedeno trditvijo preiskava potrdila, da v resnici obstajajo razlike v tehničnih in fizikalnih lastnostih, kot sta vlažnost in trdota, med papirjem, ki se uporablja pri rotacijskem tiskanju, in tistim, ki se uporablja za formatno tiskanje. Preiskava je nadalje potrdila, da so tehnične lastnosti iz uvodne izjave (18) lastne zvitkom, primernim za uporabo v rotacijskih tiskalnih strojih. Zaradi teh razlik se papir, ki se uporablja v rotacijskem tiskanju, in tisti, ki se uporablja pri formatnem tiskanju, ne moreta uporabljati v isti vrsti tiskarskega stroja, zato nista zamenljiva. Treba je omeniti, da so se vse strani strinjale, da se obe vrsti papirja razlikujeta po površinski trdnosti in natezni trdnosti.

(21)

Poleg tega je zadevna stran trdila, da stranke gledajo na PFP v obliki listov, zvitkov za rezalnike in zvitkov za rotacijsko tiskanje kot na enotni trg in so zato prodajne poti enake. Različne tehnične lastnosti se odražajo samo v manjših cenovnih razlikah med temi skupinami izdelkov.

(22)

Vendar je preiskava razkrila, da obe vrsti zvitkov tudi z gospodarskega vidika nista zamenljivi, ker se zvitki za rotacijsko tiskanje uporabljajo za obsežna tiskarska dela in so navadno izdelani po naročilu ter zahtevajo sprotno dostavo, zato teh izdelkov ne skladiščijo posredniki, temveč se dostavljajo neposredno končnim uporabnikom, kar pomeni, da se tudi prodajajo po drugačnih distribucijskih kanalih kakor zvitki, ki se uporabljajo pri formatnem tiskanju. Drugačni proizvodni procesi in drugačna ekonomija obsega v procesu tiskanja se odražajo tudi v izrazitih razlikah v ceni.

(23)

Opozoriti je treba tudi, da iz LRK v obravnavanem obdobju niso bili uvoženi nobeni zvitki za uporabo v rotacijskih tiskalnih strojih. Malo verjetno je tudi, da bi se ti izdelki uvažali v prihodnosti, saj nabavljanje teh izdelkov iz oddaljenih držav ni ekonomsko upravičeno zaradi razlogov, navedenih v prejšnji uvodni izjavi.

(24)

Na tej podlagi so bile te trditve zavrnjene.

(25)

Ista stran je trdila, da odpornost proti trganju ni ustrezna tehnična lastnost za razlikovanje med izdelki, ker bi bil to preskus splošne narave, poleg tega pa bi na rezultate preskusa lahko vplivala vsebnost vlage v preskušanem papirju. Stran je nadalje trdila, da je mogoče na podlagi nekaterih drugih preskusov, ki jih je izvedla v lastnem laboratoriju in s katerimi je merila odpornost proti trganju zvitkov za rotacijsko tiskanje, ki so jih proizvedli proizvajalci Unije, videti, da ti izdelki ne spadajo v sedanjo opredelitev izdelka, kar kaže, da je merilo „odpornosti proti trganju“ za razlikovanje med PFP, ki se uporablja za rotacijsko tiskanje in za formatno tiskanje, neustrezno. S tem dokazom je stran trdila, da je bila izključitev zvitkov za rotacijsko tiskanje samovoljna.

(26)

Za trditev, da lahko z vsebnostjo vlage v papirju dobimo nezanesljive preskusne rezultate za preskusni standard ISO 3783:2006, ni predložila nobenega dokaza.

(27)

Rezultati, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, so obsegali povzetek preskusov, ki jih je izvedel v lastnem laboratoriju. Najpomembneje pa je, da rezultati niso bili na voljo za pregled in pripombe s strani drugih zainteresiranih strani, zlasti industrije Unije, proizvajalec izvoznik pa kljub večkratnim opominom ni predložil smiselnega povzetka rezultatov, ki ni zaupne narave.

(28)

Po razkritju proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih nadaljnjih podrobnih informacij, ki bi pomagale pri oceni zanesljivosti preskusa. Ker različica preskusa, ki ni zaupne narave, ni bila predložena, se podjetja, katerih zvitki za rotacijsko tiskanje so bili domnevno preskušani, niso mogla odzvati na sklepne ugotovitve preskusa. Komisija zato ni mogla objektivno preveriti, ali so predloženi rezultati preskusa zanesljivi ter pravilni in ali se je za namene preiskave nanje mogoče zanašati. Na podlagi dejstev, ki jih je imela Komisija na voljo, je bilo ugotovljeno, da objektivnost in zanesljivost preskusa nista zadostni, saj informacij, ki so bile predložene kot zaupne, ni bilo mogoče navzkrižno preveriti s kakšnimi zanesljivimi viri.

(29)

Po razkritju ugotovitev je isti proizvajalec izvoznik predložil rezultate nadaljnjega preskusa, ki ga je v njegovem imenu izvedel zunanji preskuševalni laboratorij, in ponovil, da je bil PFP, ki se uporablja pri rotacijskem slikanju, samovoljno izključen iz obsega preiskave. Poročila o preskušanju so navajala, da je bila odpornost proti trganju merjena na 25 vzorcih zvitkov za rotacijsko tiskanje, ki jih je laboratoriju zagotovil proizvajalec izvoznik in jih opredelil kot vzorce papirja, ki ga proizvajajo proizvajalci Unije. V skladu s tem poročilom ni noben od teh vzorcev izpolnil obeh meril iz uvodne izjave (18).

(30)

Prvič, ocena poročila o preskušanju je razkrila, da se je poročilo o preskušanju zunanjega laboratorija navezovalo večinoma na izdelke, za katere ti rezultati niso bili pomembni, saj večina preskušanih vzorcev dejansko niso bili zvitki za rotacijsko tiskanje; drugič, poročilo o preskušanju se je navezovalo na izdelke, ki niso bili zadostno opredeljeni, saj iz poročila o preskušanju ni bilo razvidno, ali je bil preskušani papir za formatno tiskanje ali rotacijsko tiskanje, saj znamka papirja, opisana v poročilu, obstaja v obeh formatih. Poleg tega poročilo o preskušanju ni omogočilo nobenega zagotovila, da so bili navedeni vzorčeni zvitki dejansko tisti, ki so bili preskušani.

(31)

V odgovor na poročilo zunanjega laboratorija o preskušanju je pritožnik predložil rezultate preskušanja, ki ga je en izmed proizvajalcev Unije izvedel na enakih vzorcih zvitkov za rotacijsko tiskanje, kot jih je domnevno preskušal zunanji laboratorij. Ta preskus je pokazal drugačne rezultate. Pritožnik je razlike pripisal morebitnim drugačnim pogojem preskusa in tako morebitnemu neskladju s standardom ISO 3783:2006, tj. standardom, v skladu s katerim je treba meriti odpornost proti trganju iz uvodne izjave (16) začasne uredbe.

(32)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je proizvajalec izvoznik izrazil pomisleke, ali je bila Komisija objektivna, ko je zavrnila rezultate preskusa, ki ga je izvedel zunanji laboratorij. Trdil je, da je bil preskus slep in da ga je izvedel neodvisni strokovnjak v skladu z ustreznim standardom ISO. Da bi dokazal neodvisnost, pravilnost in reprezentativnost preskusa, je predložil pisno izjavo njegovega direktorja, v kateri je bil pojasnjen postopek dobave vzorcev, uporabljenih pri preskušanju.

(33)

Prvič, Komisija ni nikoli podvomila v objektivnost poročila o preskušanju, ki ga je izvedel zunanji laboratorij, in s tem v zvezi je nepomembno, da se je preskus izvedel slepo. Po drugi strani so bili izraženi pomisleki glede izbire in porekla preskušanih vzorcev in ne glede samega preskusa. Argumenti, ki jih je navedel proizvajalec izvoznik, teh pomislekov niso odpravili, saj so bili nepopolni in na številnih mestih nejasni; trdil je, na primer, da so vključitev izdelkov, ki niso zvitki za rotacijsko tiskanje, povzročile administrativne napake ali napake dobaviteljev, ki naj bi dobavili napačne vzorce.

(34)

Ker vir in vzorci domnevno preskušanih izdelkov niso bili jasni in so bili rezultati preskušanja različnih strani protislovni, se je štelo, da poročilo o preskusu, ki ga je zunanji laboratorij predložil v imenu kitajskega proizvajalca izvoznika, ni prepričljivo pokazalo, da preskus odpornosti proti trganju ni ustrezen za razlikovanje med PFP, ki je primeren za rotacijsko tiskanje, in PFP, ki se uporablja pri formatnem tiskanju. Zato poročilo o preskušanju ni pokazalo, da je bil PFP, ki se uporablja pri rotacijskem tiskanju, samovoljno izključen iz obsega preiskave.

(35)

Glede ustreznosti odpornosti proti trganju kot razlikovalnega merila za zvitke, primerne za rotacijsko tiskanje, je treba spomniti, da se v opredelitvi izdelka ti dve skupini med seboj med drugim razlikujeta glede na uporabo izdelkov, tj. ali je izdelek primeren za uporabo v rotacijskem ali formatnem tiskanju v skladu z zahtevami tiskalnih strojev, na katerih se ti izdelki uporabljajo, kar se med drugim odraža v lastnosti odpornosti proti trganju. Poleg tega je treba opozoriti, da je odpornost proti trganju samo ena od lastnosti, ki ločijo PFP, primeren za rotacijsko tiskanje, od PFP, ki se uporablja v formatnem tiskanju; uvodni izjavi (18) in (20) določata dodatna merila, ki jim zadevni proizvajalec izvoznik ni ugovarjal. Ena stran je trdila, da vlažnost, kot je opredeljena v uvodni izjavi (20), ni razločevalna temeljna lastnost, ki bi omogočala razlikovanje med izdelki. Vendar so med preiskavo v zvezi s tem druge strani trdile drugače. V vsakem primeru je bilo ugotovljeno, da sta trdota in odpornost proti trganju najustreznejša dejavnika.

(36)

Pritožnik je v pripombi, ki jo je na to predložil, priznal, da nekateri zvitki morda ne izpolnjujejo meril glede odpornosti proti trganju iz uvodne izjave (18), ki se jih lahko še vedno uporablja za rotacijsko tiskanje. Vendar je še naprej vztrajal pri mnenju, da je odpornost proti trganju edini preskus, ki lahko z gotovostjo pokaže, da je zvitek dejansko primeren za rotacijsko tiskanje, tj. če zvitek izpolnjuje merila iz uvodne izjave (18), je zagotovo zvitek za rotacijsko tiskanje.

(37)

Za podporo navedenim trditvam glede odpornosti proti trganju se je proizvajalec izvoznik skliceval na trditve enega izmed proizvajalcev Unije pritožnika v protidampinški in protisubvencijski preiskavi v ZDA, v katerih je proizvajalec Unije domnevno priznal, da zvitkov za rotacijsko tiskanje ni mogoče razlikovati na podlagi preskusa odpornosti proti trganju ali katere druge meritve.

(38)

Pritožnik je tem trditvam proizvajalca izvoznika ugovarjal in trdil, da je v nasprotju s trditvami postopek v ZDA pokazal, da obstaja jasna ločnica, ki loči zvitke za rotacijsko tiskanje od PFP.

(39)

Prvič, opozoriti je treba, da so bile trditve, na katere se je skliceval proizvajalec izvoznik, predložene v preiskavah v drugih sodnih sistemih, predložile pa jih niso iste strani, kot sodelujejo v tem postopku, zaradi česar niso pomembne. Drugič, organi ZDA so v omenjenih preiskavah sklenili, da obstaja jasna razlika med PFP, ki se uporablja v formatnem tiskanju, in zvitki, ki so primerni za rotacijsko tiskanje. Zvitki za rezalnike so bili obravnavani kot polizdelki, zvitki, primerni za rotacijsko tiskanje, pa se niso šteli za zadevni izdelek. Organi ZDA v svoji opredelitvi obsega izdelkov v preiskavi zvitkov za rotacijsko tiskanje niso izrecno opredelili. Zaradi tega merilo odpornosti proti trganju v omenjenih preiskavah ni bilo pomembno pri opredelitvi obsega izdelkov.

(40)

Na podlagi navedenih pripomb je bila tehnična lastnost „odpornost proti trganju“ potrjena kot zanesljiva lastnost za opredelitev PFP, primeren za uporabo v rotacijskem tiskanju.

(41)

Predložene pripombe pa so tudi pokazale, da obstajajo zvitki za rotacijsko tiskanje, ki se lahko uporabljajo za rotacijsko tiskanje tudi, če ne izpolnjujejo v celoti vseh meril glede odpornosti proti trganju. Zato se je zdelo potrebno natančneje opredeliti zvitke, primerne za rotacijsko tiskanje.

(42)

Da bi zagotovili nadaljnje merilo za razlikovanje zvitkov za rotacijsko tiskanje, ki vseh meril ne izpolnjujejo v celoti, je pritožnik predlagal, da bi bilo treba zvitek, ki preskusa glede odpornosti proti trganju ne prestane v celoti, vendar je njegovo notranje jedro manjše od 80 mm, šteti za zvitek za rotacijsko tiskanje.

(43)

Kitajska vlada in proizvajalec izvoznik sta trdila, da je dodajanje velikosti jedra kot novega elementa k opredelitvi izdelka popravek opredelitve zvitkov za rotacijsko tiskanje in zato tudi zadevnega izdelka. Trdila sta tudi, da velikost notranjega jedra ni ustrezno merilo, saj obstajajo zvitki za rotacijsko tiskanje s premerom jedra več kot 80 mm ter zvitki za rezalnike s premerom jedra manj kot 80 mm.

(44)

Komisija si je prizadevala natančneje opredeliti zvitke, primerne za rotacijsko tiskanje, ter zagotoviti dodatna pojasnila za še jasnejše razlikovanje med zadevnim izdelkom in drugimi izdelki, tudi da bi čim bolj omejila možnost izogibanja ukrepom. Vendar so dokazi, predloženi glede primernosti velikosti jedra kot alternativnega merila za opredelitev, potrdili, da bi to merilo morda povzročilo izključitev zadevnega izdelka, tj. zvitkov za rezalnike s premerom jedra manj kot 80 mm, iz ukrepov. Zato je bilo za opredelitev zvitkov, primernih za rotacijsko tiskanje, to merilo opuščeno.

(45)

Navedeno ne posega v zanesljivost metode, v skladu s katero so bili zvitki, primerni za rotacijsko tiskanje, izključeni iz obsega preiskave, kot je trdila kitajska skupina proizvajalcev izvoznikov.

(46)

Med preiskavo so nekatere strani trdile tudi, da bi bilo treba iz obsega preiskave izključiti večplastni papir in večplastni karton, kot sta opredeljena v uvodni izjavi (47). Trdile so, da imata večplastni papir in večplastni karton drugačne fizikalne lastnosti, na primer več slojev, večjo trdoto in manjšo gostoto, ter da je končna uporaba teh izdelkov drugačna, saj se navadno uporabljajo za kartonske zloženke in embalažo. Te strani so nazadnje trdile, da je mogoče enoplastni in večplastni papir in karton zlahka ločiti po zunanjem videzu.

(47)

Večplastni papir in večplastni karton, kot sta opredeljena v pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema k tarifni podštevilki 4805, sta izdelka, dobljena s stiskanjem dveh ali več plasti vlažne papirne kaše, od katerih je vsaj ena lastnost drugačna od drugih. Te razlike lahko izhajajo iz vrste uporabljene papirne kaše (npr. reciklirani odpadki), metode proizvodnje (npr. mehanična ali kemična) ali, pri kašah iste vrste, ki so izdelane po isti metodi, iz stopnje obdelave (npr. nebeljena, beljena ali barvana).

(48)

Preiskava je pokazala, da imata večplastni papir in karton res nekaj drugačnih fizikalnih in tehničnih lastnosti; še posebej ker sta sestavljena iz več plasti kaše, kar jima daje večjo togost. Večplastni papir in karton se proizvajata z drugačno proizvodno metodo, ki zahteva drugačne papirniške stroje kot metoda, ki se uporablja za proizvodnjo PFP, saj se v proizvodnem procesu več plasti kaše stisne v enoten izdelek. Nazadnje, večplastni papir in karton se uporabljata za drugačne namene (v glavnem za embalažo) kot PFP, ki se uporablja za visokokakovostno tiskanje promocijskega gradiva, revij itd. Večplastni papir in karton, kot sta opredeljena v uvodni izjavi (47) se zato ne štejeta za zadevni izdelek. Posledično se navedene oznake KN, ki pokrivajo uvoz večplastnega papirja in večplastnega kartona, izločijo iz obsega preiskave.

(49)

Nazadnje, en kitajski proizvajalec je trdil, da bi bilo treba tako imenovani „karton“ izključiti iz obsega preiskave, ker ne spada v opredelitev finega papirja (premazanega ali ne) zaradi domnevnih razlik v masi, debelini in togosti. Ugotovljeno je bilo, da se izraz „karton“ na splošno uporablja za papir z visoko vsebnostjo snovi, zaradi katerih je papir na splošno težji, in da je „karton“ navadno opredeljen kot papir z osnovno maso nad 224 g/m2. Preiskava je razkrila, da razlika v masi ne vpliva pomembno na preostale fizikalne in tehnične lastnosti ter končno uporabo, zaradi katerih bi se razlikoval od zadevnega izdelka. Ugotovljeno je tudi, kot je opisano v uvodni izjavi (16), da so bili vsi PFP z maso med 70 g/m2 in 400 g/m2 izrecno vključeni v opredelitev zadevnega izdelka. Zato se karton šteje za zadevni izdelek.

(50)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, in izdelek, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo na trgu Unije, enake fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(51)

V LRK sta se odzvali na zahtevo po vzorčenju podatkov v obvestilu o začetku postopka samo dve skupini proizvajalcev izvoznikov. Ena skupina (Chenming) zastopa dva povezana proizvajalca izvoznika, druga skupina (APP) pa štiri povezane proizvajalce izvoznike. Sodelujoči proizvajalci izvozniki pomenijo celoten izvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo. V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vzorčenje za proizvajalce izvoznike v LRK ni potrebno.

(52)

Za dva od štirih povezanih proizvajalcev izvoznikov iz skupine AAP je bilo ugotovljeno, da proizvajata samo večplastni karton, omenjen v uvodni izjavi (47). V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo sklenjeno, da se večplastni karton izključi iz obsega sedanje preiskave. Spomniti je treba tudi, da je bil večplastni karton izključen iz obsega vzporednega protidampinškega postopka. Zato je bilo sklenjeno, da dveh povezanih proizvajalcev izvoznikov, za katera je bilo ugotovljeno, da proizvajata samo večplastni karton, sedanji postopek ne zadeva. Zato ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, ne temeljijo na njunih informacijah in podatkih.

(53)

Glede na morebitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Vendar je bilo po proučitvi predloženih informacij in glede na to, da so se v rokih iz obvestila o začetku postopka odzvali samo štirje proizvajalci Unije, odločeno, da vzorčenje ni potrebno. Ti štirje proizvajalci (ki so pokrivali 61 % skupne proizvodnje) so se šteli kot reprezentativni za industrijo Unije, kot je opredeljena v uvodni izjavi (372). Informacije, ki so jih predložile te štiri družbe, so bile preverjene na kraju samem in so se uporabile kot mikrokazalniki, kot je razloženo v uvodni izjavi (386).

(54)

Glede na morebitno veliko število uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Vendar je bilo po proučitvi predloženih informacij in glede na majhno število uvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

(55)

Spomniti je treba, da so kitajska vlada in štirje kitajski proizvajalci izvozniki predložili izpolnjene vprašalnike in privolili v preverjanje odgovorov na kraju samem.

(56)

V zvezi s kitajsko vlado je Komisija po predložitvi izpolnjenega vprašalnika kitajski strani poslala tri pozive k dopolnitvi in predpreveritveno pismo. Komisija je kitajski vladi zagotovila dovolj časa za pripravo in predložitev pripomb, kadar je bilo to zahtevano in utemeljeno. Kitajski vladi so bila dejansko odobrena precejšnja podaljšanja rokov, tj. dva tedna podaljšanja za odgovor na vprašalnik, tako da je bil skupni rok za predložitev izpolnjenega vprašalnika 49 dni, in tri tedne za odgovor na prvi poziv k dopolnitvi, za kar je bil skupni rok 40 dni.

(57)

Pred preveritvenim obiskom na kraju samem je kitajska vlada od Komisije zahtevala, da pisno zagotovi nadaljnje informacije, zlasti seznam vseh vprašanj, ki jih namerava zastaviti med preveritvenim obiskom, in seznam vseh ministrstev, ki naj bi sodelovala pri preveritvenih obiskih. Če Komisija tega ne bi storila, je kitajska vlada trdila, da Komisija kot preiskovalni organ ne bi izpolnila svojih obveznosti iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih („Sporazum SIU“) in zlasti tistih iz odstavka 8 Priloge VI. Kitajska vlada je navedla tudi, da zaradi pomanjkanja teh informacij ne bi mogla jamčiti za izid preverjanja.

(58)

Komisija se z zahtevo kitajske vlade ni strinjala. Pri tem je treba opozoriti, da je Komisija izpolnila vse ustrezne pogoje iz odstavka 8 Priloge VI Sporazuma SIU in člena 26 osnovne uredbe. Kitajski vladi je bilo poslano podrobno predpreveritveno pismo, s katerim je bil potrjen časovni okvir (dnevi in skupine shem, ki se bodo obravnavale na določen preveritveni dan) ter zahtevana prisotnost organov, pristojnih za ustrezne sheme, in uradnikov, ki so sodelovali pri pripravi stališč kitajske vlade. Komisija je pred preveritvenimi obiski na kraju samem tudi pojasnila, da je kitajska vlada edina, ki ve, kateri so organi, pristojni za preiskovane sheme, in uradniki, najprimernejši za sodelovanje pri preverjanju in odgovarjanje na vprašanja. Glede seznama določenih vprašanj je Komisija pred preveritvenim obiskom na kraju samem in med njim pojasnila, da zakonodaja STO in EU tega ne zahtevata in da je namen te preiskave preveriti odgovor kitajske vlade na vprašalnik in ustrezna dopolnilna stališča; zato bi preverjanje sledilo zasnovi teh dokumentov. Komisija bi prav tako želela pridobiti in pojasniti nadaljnje informacije, potrebne za preiskavo v teku, vendar bi bila natančna vprašanja s tem v zvezi odvisna od odgovorov kitajske vlade na začetno preverjanje njenih odgovorov na vprašalnik. Kitajski vladi je bilo pred preveritvenim obiskom na kraju samem pojasnjeno tudi, da lahko zavračanje predložitve zahtevanih informacij ali pomoči preiskovalnemu organu pri preverjanju informacij in podatkov, potrebnih za namene preiskave, resno ogrozi postopek preiskave. Kitajska vlada je bila opozorjena tudi na učinke določb člena 28 osnovne uredbe.

(59)

Med preveritvenim obiskom kitajskega ministrstva za gospodarstvo v Pekingu si je Komisija prizadevala, da bi v skladu z določbami členov 11 in 26 osnovne uredbe preverila informacije, ki so bile zagotovljene na podlagi podporne dokumentacije, uporabljene za pripravo odgovora kitajske vlade. Pri tem je Komisija predhodno prišla do zaključka, da zaradi pomanjkanja informacij in na podlagi podporne dokumentacije, ki je na voljo, ni mogoče ustrezno preveriti odgovora na vprašalnik. Poleg tega določene informacije sploh niso bile predložene, čeprav so bile izrecno zahtevane, in na določena vprašanja sploh ni bilo odgovorjeno. Kitajska vlada je bila seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe.

(60)

Kitajska vlada je trdila, da bi moral preiskovalni organ ugotoviti nujnost informacij na razumen način, ki ne bi pomenil zlorabe pravic. Trdila je tudi, da bi bilo treba informacije, tudi če se jih v vseh pogledih ne šteje za popolne, kljub temu upoštevati. Na podlagi navedenih trditev je kitajska vlada navedla, da je sodelovala po najboljših zmožnostih in da je bil njen vprašalnik v celoti izpolnjen. Trdila je tudi, da je bilo preverjanje na kraju samem slabo načrtovano, saj predpreveritveno pismo ni omogočilo ustreznega razumevanja glede tega, kaj bo preverjeno, in Komisija ni izvedla posebnih obiskov na kraju samem pri vsaki vladni službi. Navedeno je bilo tudi, da je Komisija kitajski vladi naložila nerazumno dokazno breme ter zahtevala nepomembne in nepotrebne informacije.

(61)

Glede načrtovanja preverjanja na kraju samem je treba spomniti, da se je kitajska vlada strinjala s časovno razporeditvijo, časovnim okvirom obiska in krajem. Dejansko so razprave o časovni razporeditvi potekale avgusta 2010. Komisija je najprej predlagala, da bi preveritveni obisk na kraju samem potekal v prvem tednu oktobra 2010, in pozneje na podlagi kitajskih zahtev dvakrat spremenila svoj predlog, najprej na drugi teden v oktobru 2010 in nato na tretji teden v oktobru 2010. Zato ni nobene podlage za pritožbe glede časovnega okvira obiskov na kraju samem, saj se je Komisija po svojih najboljših močeh trudila, da bi se prilagodila vsaki ustrezno utemeljeni zahtevi kitajske vlade. Glede zahtevanih informacij je treba opozoriti, da kitajska vlada nikdar ni oporekala obliki vprašalnika ali načinu, kako so bile informacije zahtevane. Kitajsko ministrstvo za gospodarstvo je v imenu kitajske vlade predložilo svoj izpolnjen vprašalnik in nadaljnja stališča. Komisija je zahtevala informacije, za katere je menila, da so potrebne za reprezentativno ugotovitev, in je bila dosledna pri svojih zahtevah, ko je med postopkom preiskave zahtevala iste podatke in informacije ter zahtevala od kitajske vlade, da pojasni predložene informacije in njihovo povezavo s preiskovanimi shemami.

(62)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preverjene naslednje sheme, ki so domnevno vključevale dodeljevanje subvencij s strani vladnega organa:

(63)

Domneva se, da imajo kitajski proizvajalci zadevnega izdelka v skladu s politiko kitajske vlade, ki zagotavlja finančno pomoč za spodbujanje in podporo rasti in razvoja papirne industrije na Kitajskem, koristi od posojil z nizko obrestno mero državnih bank in državnih komercialnih bank. Kot je razvidno iz petletnih načrtov in industrijske politike, je bančni sistem papirni industriji odobril preferenčne finančne spodbude.

(64)

Na podlagi informacij iz pritožbe je bil namen Komisije preiskati posojila bank industriji premazanega papirja. Za te namene je bilo treba od kitajske vlade zahtevati, da v svojem izpolnjenem vprašalniku in nadaljnjih stališčih zagotovi posebne informacije in podatke o vrsti vladnih načrtov in projektov za spodbujanje in podporo razvoja sektorja papirja Kitajske. Ti načrti in projekti so bili:

(65)

Kitajska vlada je samo delno predložila informacije, zahtevane v zvezi z načrti. Samo dva zahtevana načrta sta bila predložena v celoti, tj. kitajska različica skupaj z angleškim prevodom (sklep št. 40 in kataloški seznam o ponovnem prilagajanju industrijske strukture). Za tri regionalne načrte, ki jih je Komisija prvotno zahtevala, so kitajski organi navedli, da niso pomembni, saj se sodelujoči proizvajalci izvozniki ne nahajajo v teh regijah. Zato niso bili predloženi. Komisija je to sprejela, vendar je zahtevala razvojne načrte, povezane z območji (regijami, provincami, občinami), v katerih imajo sodelujoči proizvajalci izvozniki sedež. Kitajska vlada je predložila kitajske izvode 11. petletnega načrta za provinco Jiangsu in 11. petletnega načrta za provinco Shandong, vendar brez prevoda, prevedeno ni bilo niti kazalo vsebine. Glede dveh načrtov, ki nista bila predložena, je kitajska vlada navedla, da obsegata obdobje od leta 2000 do leta 2005 in sta zato nepotrebna. Komisija se je s tem strinjala. Preostali načrti (projekt povezovanja, 11. petletni načrt, okrožnica o izvajanju 11. petletnega načrta, načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007) so bili predloženi samo v kitajskem jeziku in s kazalom vsebine v angleščini. Kitajska vlada je trdila, da so bile zahteve Komisije preveč obremenjujoče, da je imela na voljo samo omejena sredstva in zato ni mogla prevesti dokumentov.

(66)

V zvezi z zgoraj navedenim je treba opozoriti, da je Komisija zahtevala informacije, ki so bile potrebne za preiskavo, saj so bili navedeni dokumenti opredeljeni v pritožbi. Poleg tega je Komisija večkrat poudarila, da morajo biti zahtevani dokumenti predloženi v angleščini. To je za to vrsto pomembnega dokumenta potrebno, saj samo na podlagi kazala ni bilo mogoče ugotoviti, kateri del dokumenta je pomemben za preiskavo. Poleg tega načrti, predloženi v kitajskem jeziku, niso bili obsežni in zdi se, da obstajajo kopije ustrezne dokumentacije v angleščini od neodvisnih virov (odvetniških pisarn, ki se ukvarjajo s kitajskim pravom) ali protisubvencijskih preiskav, ki so jih na Kitajskem izvedle Združene države Amerike („ZDA“).

(67)

Zato je lahko Komisija preverila samo naslednje dokumente: sklep št. 40, kataloški sezam in načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007, katerega angleška različica je bila v pritožbi, predložil pa jo je tudi proizvajalec izvoznik.

(68)

Da bi Komisija lahko preiskala raven poseganja države na kitajskem finančnem trgu in pridobila potreben pregled finančnega sektorja v LRK, je zahtevala informacije o odstotkih vladnega lastništva finančnih ustanov in o evidencah o zneskih/odstotkih posojil, ki so jih dale državne banke. Kitajska vlada je trdila, da nima nobene evidence o imetništvu delnic bank, čeprav člen 61 Zakona o komercialnih bankah [2003] št. 13 določa, da morajo banke te podatke posredovati „organu bančnih regulatorjev državnega sveta in Ljudski banki Kitajske“. Glede zneskov/odstotkov posojil, ki so jih dale državne banke, je kitajska vlada potrdila, da sicer hrani ustrezne podatke, vendar jih ne more predložiti. Komisija je nadalje olajšala delo kitajske vlade s tem, ko je omejila zahtevane informacije glede odstotka vladnega lastništva samo na finančne ustanove, za katere se je ugotovilo, da so odobrile posojila sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Kitajska vlada kljub temu ni predložila ustreznih podatkov za ta omejen segment finančnih ustanov, ki poslujejo na Kitajskem.

(69)

Da bi Komisija lahko preiskala posojilne politike kitajskih bank (tj. metode, uporabljene za določanje obrestnih mer za posojila, oceno posojil itd.), je od kitajske vlade zahtevala, da predloži informacije v zvezi s politikami, ki jih izvajajo ustrezni državni organi, namreč Ljudska banka Kitajske in Komisija bančnih regulatorjev. Kitajska vlada ni predložila nobenih ustreznih informacij o posojilnih politikah. Ljudska banka Kitajske ni predložila nobenega dokumenta, predpisa ali smernice, ki bi se nanašali na bančni sistem, da bi utemeljila svojo vlogo pri določanju obrestnih mer in svojo povezavo z bančnim sistemom. Poleg tega ni bila predložena nobena razlaga glede uporabe Zakona o komercialnih bankah [2003] št. 13 ter zlasti členov 34, 38 in 39, ki določajo temeljne predpise za posojila in druge vrste poslovanj komercialnih bank, čeprav je bila izrecno zahtevana.

(70)

Da bi Komisija lahko preiskala posojilne politike kitajskih bank, ki so med OP sodelujočim proizvajalcem izvoznikom dale posojila, je od kitajske vlade zahtevala, da se dogovori za sestanke z določenimi bankami, ki so dale posojila sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, da bi preverila informacije glede preferenčnih posojil industriji premazanega finega papirja na Kitajskem. Kitajska vlada je trdila, da ni mogla posredovati pri državnih bankah in se dogovoriti za sestanke. Zato od kitajskih bank niso bili zbrani nobeni dokazi o tem, ali te banke ocenjujejo kreditno tveganje, ko dodelijo posojila, in če to drži, kako ga ocenjujejo.

(71)

Kitajska vlada je bila seznanjena s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe. Zaradi tega pomanjkanja sodelovanja je bilo treba poleg upoštevanja ustreznih dokumentov kitajske vlade, ki so jih predložile druge strani, uporabiti informacije iz drugotnih virov, vključno s pritožbo in javno dostopnimi informacijami, pridobljenimi s spleta. Kitajska vlada je nasprotovala uporabi razpoložljivih dejstev, vendar ni predložila nobenih nadaljnjih novih dokazov.

(72)

Komisija je od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov prav tako zahtevala, da se dogovorijo za sestanke z določenimi bankami, ki so jim med OP dale posojilo, da bi preverila informacije v zvezi s preferenčnimi posojili industriji premazanega finega papirja na Kitajskem. Vendar ni bilo nobenega takega sestanka. Sodelujoči proizvajalci izvozniki so posredovali večkratne zahteve Komisije glede takih sestankov, vendar so zadevne banke zavrnile sodelovanje pri preiskavi. Sodelujoči proizvajalci izvozniki so bili seznanjeni s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe. Zaradi tega pomanjkanja sodelovanja je bilo treba morebitne ugotovitve glede posojil, ki so jih banke dale sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, utemeljiti na razpoložljivih dejstvih. Sodelujoči proizvajalci izvozniki so nasprotovali uporabi razpoložljivih dejstev, vendar niso predložili nobenih nadaljnjih dokazov.

(73)

Od enega kitajskega proizvajalca izvoznika je Komisija zahtevala, da predloži določene informacije glede posebnega sporazuma o prestrukturiranju dolga s tremi kitajskimi bankami. Omenjeni proizvajalec izvoznik ni želel zagotoviti potrebnih informacij. Zato ni bilo mogoče preveriti zadevnega splošnega dogovora in pripadajočih najemanj posojil ali vseh posebnih vprašanj, kot je trajanje posojil, časovni razpored odplačil in obrestne mere. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je bil seznanjen s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28(1) in (6) osnovne uredbe. Zaradi tega pomanjkanja sodelovanja je bilo treba morebitne ugotovitve glede zadevnih posojil, ki so jih banke dale sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, utemeljiti na razpoložljivih dejstvih. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je nasprotoval uporabi razpoložljivih dejstev, vendar ni predložil nobenih nadaljnjih dokazov.

(74)

Preiskava je pokazala obstoj posebnih načrtov politike v zvezi z industrijo za izdelavo papirja. Ti načrti določajo, da državni organi skrbno spremljajo uspešnost industrije za izdelavo papirja in izvajajo posebne ukrepe (npr. izvedbeni odloki) za izpolnjevanje ciljev načrtov politike. Poleg tega je preiskava pokazala, da posebni načrti politike industriji za izdelavo papirja zagotavljajo preferenčna posojila.

(75)

Dejansko je ob pregledu sklepa št. 40 in posebnega oddelka o financiranju iz načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007 očitno, da kitajski sistem državnega načrtovanja bankam nalaga zagotavljanje posojil industriji za izdelavo papirja.

(76)

Glede sklepa št. 40 je treba opozoriti, da je ta akt odredba državnega sveta, tj. najvišjega upravnega organa v LRK, in je pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte. Sklep industrijske sektorje uvršča med „spodbujane, omejene in izključene projekte“. Ta akt je smernica za industrijsko politiko, ki skupaj s kataloškim seznamom kaže, da kitajska vlada vzdržuje politiko spodbujanja in podpiranja skupin podjetij ali industrij, kot je papirna industrija, ki jih kataloški seznam uvršča med „spodbujano industrijo“. Glede števila industrij, navedenih kot „spodbujane“, je treba omeniti, da jih je skupno 26 in pomenijo samo del kitajskega gospodarstva. Poleg tega imajo v teh 26 sektorjih samo določene dejavnosti status „spodbujanih“ dejavnosti. Člen 17 sklepa št. 40 določa tudi, da so „spodbujani investicijski projekti“ upravičeni do posebnih ugodnosti in spodbud (finančna podpora, oprostitev uvozne dajatve, oprostitev DDV, oprostitev davka). Po drugi strani sklep št. 40 v zvezi z „omejenimi in izključenimi projekti“ pooblašča državne organe, da neposredno posredujejo in urejajo trg. Pravzaprav člena 18 in 19 od ustreznih organov zahtevata, da finančnim ustanovam preprečijo dodeljevanje posojil; prav tako upravnemu oddelku za državne cene odrejata, naj dvigne cene električne energije, in podjetjem za dobavo električne energije dajeta navodila, da prenehajo z dobavo električne energije takim „omejenim in izključenim projektom“. Iz navedenega je očitno, da sklep št. 40 določa obvezujoče predpise za vse gospodarske ustanove v obliki usmeritev glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, ena izmed teh pa je industrija za izdelavo papirja.

(77)

Glede načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007 je treba opozoriti, da predpisuje posebne pogoje, usmeritve in cilje za industrijo za izdelavo papirja. Opisuje položaj industrije za izdelavo papirja na Kitajskem (npr. število podjetij, proizvodnjo, potrošnjo in izvoz, statistiko o vrsti uporabljanih surovin). Določa politike in cilje industrije za izdelavo papirja v zvezi z industrijsko postavitvijo, uporabo surovin, uporabo tehnologije in opreme, strukturo izdelka in organizacijsko strukturo proizvajalcev papirja. Besedilo določa tudi „merila za sprejem“ industrije, saj predpisuje posebne zahteve glede razmerja med obveznostmi in sredstvi za industrijo za izdelavo papirja, določa posebne bonitetne ocene za industrijo za izdelavo papirja in posebne cilje za ekonomije obsega, razmerja med tržnimi deleži in porabo energije in vode, ki jih morajo doseči podjetja. Od podjetij zahteva, da svoje razvojne načrte oblikujejo na podlagi načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007. Lokalnim provincam in regijam nalaga tudi, da morajo sodelovati pri izvajanju načrta, „naložbam in financiranju“ industrije za izdelavo papirja pa je namenjeno celo poglavje. S tem v zvezi je primerno opozoriti, da načrt jasno navaja, da finančne ustanove ne smejo zagotoviti posojil projektom, ki niso v skladu z njegovimi predpisi. Če povzamemo, pri branju besedila in iz načina ubeseditve je jasno, da je načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007 poseben državni instrument, namenjen urejanju industrije za izdelavo papirja na Kitajskem, in se ga lahko šteje samo za obvezni instrument industrijske politike, ki ga morajo ustrezne zainteresirane strani na Kitajskem (državni organi, finančne ustanove in proizvajalci) dejansko izvajati.

(78)

Kitajska vlada je trdila, da je treba načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007 šteti za usmerjevalni načrt, ki ni pravno zavezujoč. Navedla je tudi, da v tem okviru noben vladni načrt in projekt ni pravno zavezujoč in zaradi tega v okviru takih načrtov in projektov ni mogoče dodeliti nobenega finančnega prispevka ali ugodnosti. Vendar je že iz besedila načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007 in navedenih posebnih določb razvidno, da besedila ni mogoče šteti za nezavezujočo smernico. S tem v zvezi je treba opozoriti, da načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007 med drugim navaja: „Industrijska razvojna politika je oblikovana na podlagi zahtev glede izpopolnitve reforme socialističnega tržnega gospodarstva ter s tem povezanih zakonov in predpisov, da se vzpostavita pravičen tržni red in dobro razvojno okolje, rešijo vprašanja glede razvoja industrije za izdelavo papirja in usmerja zdrav razvoj industrije“. Glede ostalih načrtov in projektov, navedenih v uvodni izjavi (64), je treba opozoriti, da se vsaj en nanaša na okrožnico o izvajanju 11. petletnega načrta. Težko je razumeti, kako lahko ima domnevno pravno nezavezujoč dokument (vladni načrt) pravno zavezujoč izvedbeni akt (v tem primeru okrožnico državnega sveta).

(79)

Poleg tega člen 34 Zakona o komercialnih bankah [2003] št. 13 navaja, da banke „izvajajo svoje posojilno poslovanje na podlagi potreb nacionalnega gospodarstva in socialnega razvoja ter pod vodstvom državne industrijske politike“. V tem primeru je ustrezna državna industrijska politika načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007. Zato je mogoče samo logično sklepati, da so posojila, ki so jih državne komercialne banke odobrile proizvajalcem premazanega finega papirja, v skladu z usmeritvami vlade.

(80)

Vloga Komisije za nacionalni razvoj in reforme (NDRC) je bila prav tako preiskana. Kitajska vlada je navedla, da je NDRC agencija državnega sveta, ki usklajuje makroekonomsko politiko in upravlja naložbe vlade. Ta državni organ je med drugimi načrti izdal tudi načrt za industrijo za izdelavo papirja 2007. Čeprav so bile izrecno zahtevane, niso bile predložene nobene razpoložljive informacije o pravnem okviru, znotraj katerega je bila agencija NDRC ustanovljena in deluje, npr. njen statut. Edina razlaga, ki jo je predložila kitajska vlada, je bila, da državni svet, najvišji vladni upravni organ, daje navodila, ki jih mora agencija NDRC izpolnjevati, in da v vsakem primeru te informacije za preiskavo niso pomembne. Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Statut organa, ki objavlja vladne načrte, je glede na to, da se v tem postopku preiskuje vladne načrte in projekte, pomemben za preiskavo. Komisijo je tudi zanimalo, zakaj agencija NDRC redno zbira podrobne podatke od podjetij. Kitajska vlada je pojasnila, da je te informacije mogoče zbrati prek industrijskih združenj in drugih javnih virov. Kljub temu obstoj sistematičnega mehanizma za zbiranje podatkov, povezanih s podjetji, ki se uporabljajo v vladnih načrtih in projektih, kaže, da se ti načrti in projekti štejejo za pomemben element državne industrijske politike.

(81)

Iz navedenega sledi, da bi morala vsaka odločitev, ki jo finančne ustanove sprejmejo v zvezi z industrijo za izdelavo papirja, upoštevati potrebo po uresničitvi ciljev ustreznih načrtov politike. Dejansko se za podjetja, ki jih ti posebni načrti politike uvrščajo med „spodbujane industrije“, šteje, da imajo visoko bonitetno oceno, kar neposredno vpliva na oceno kreditne sposobnosti s strani kitajskega finančnega sistema. Poleg tega je ob pregledu posebnega oddelka o financiranju iz načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007 in sporočila o bonitetni oceni, ki ga je dal na voljo en sodelujoči proizvajalec izvoznik, očitno, da kitajski sistem državnega načrtovanja bankam nalaga zagotavljanje posojil industriji za izdelavo papirja in da se za podjetja šteje, da imajo visoko bonitetno oceno, ker izpolnjujejo pogoje za posebne načrte politike. Primerno je opozoriti, da omenjeno sporočilo o bonitetni oceni, ki je bilo pridobljeno med preiskavo, neposredno povezuje pozitivne prihodnje možnosti podjetja z obstojem načrtov politike za industrijo za izdelavo papirja in izpolnitvijo njihovih ciljev. Obstajajo tudi dokazi, da državni organi spremljajo uspešnost podjetij, saj letno preverjajo njihova dovoljenja za poslovanje ter na tak način pridobijo finančne statistične podatke in statistične podatke o uspešnosti. Poleg tega iz informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, izhajajo tudi dokazi, da Ljudska banka Kitajske v skladu s členom 9 Uredbe o registraciji in posvetovanju bank s pomočjo letnega pregleda posojil, ki jih vsako leto izkoristijo podjetja, spremlja posojilno stanje podjetij.

(82)

Vsa navedena dejstva kažejo na povezavo med posebnimi načrti politike in financiranjem industrije za izdelavo papirja.

(83)

V zvezi s sodelujočimi proizvajalci izvozniki je preiskava pokazala, da je bila dvema izmed njih v večini primerov samodejno odobrena najnižja možna obrestna mera v mejah, ki jih je določila Ljudska banka Kitajske, druga dva proizvajalca izvoznika pa sta imela korist od znatnega reprogramiranja njunih posojil v letu 2008. Dejansko so kitajske državne banke odkupile vsa posojila tujih bank in reprogramirana posojila niso pomenila znatne premije za tveganje glede na referenčno obrestno mero Ljudske banke Kitajske.

(84)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je za kitajski finančni trg značilno poseganje vlade, saj je večina velikih bank v državni lasti. Kitajski organi so predložili samo nekaj zelo omejenih informacij glede delnic/lastništva bank na Kitajskem. Vendar je, kot je opisano v nadaljevanju, Komisija zbrala vse razpoložljive informacije, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve. Pri izvajanju analize, ali so banke pooblaščene za izvajanje ali izvajajo vladna pooblastila, je Komisija poleg informacij o vladnem lastništvu bank zbirala informacije tudi o drugih značilnostih, kot so prisotnost vlade v upravnem odboru, vladni nadzor nad dejavnostmi, upoštevanje vladnih politik ali interesov in ali so subjekti ustanovljeni s statutom.

(85)

Iz razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da državne banke na Kitajskem obvladujejo največji tržni delež in so prevladujoči udeleženci na kitajskem finančnem trgu; glede na raziskavo Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006 lahko delež državnih bank znaša več kot 2/3 kitajskega trga. Glede tega je bilo s pregledom trgovinske politike Kitajske, ki ga je izvedla STO, ugotovljeno, da „je visoka stopnja državnega lastništva še ena pomembna značilnost finančnega sektorja na Kitajskem“ (5). Primerno je opozoriti, da štiri velike državne banke (Kmetijska banka, Banka Kitajske, Konstrukcijska banka ter Industrijska in poslovna banka) zavzemajo več kot polovico kitajskega bančnega sektorja. Politične banke (Policy banks) in druge državne banke so več kot v 50-odstotni državni lasti. Komisija je zahtevala tudi informacije glede strukture vladnega nadzora v omenjenih kitajskih bankah in upoštevanja vladnih politik ali interesov v zvezi z industrijo za izdelavo papirja (tj. upravnega odbora in odbora delničarjev, zapisnikov sestankov delničarjev/članov uprave, nacionalnosti delničarjev/članov uprave, posojilnih politik in ocene tveganja glede posojil, ki so bila dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom). Kljub temu kitajska vlada ali banke teh informacij niso zagotovile. Namesto tega so se samo vedno znova sklicevale na letna poročila bank, ki so jih predložile. Vendar pa informacije v letnih poročilih bank niso vsebovale (in ne morejo vsebovati) zahtevanih podrobnih informacij.

Zato je morala Komisija uporabiti razpoložljive informacije. Na podlagi razpoložljivih informacij je sklenila, da omenjene banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo vladna pooblastila na način, ki omogoča, da se njihova dejanja pripiše vladi. Ustrezni podatki, ki so bili uporabljeni za pridobitev navedenih ugotovitev, izhajajo iz informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, letnih poročil kitajskih bank, ki jih je predložila kitajska vlada ali pa so javno dostopna, informacij iz raziskave Deutsche Bank o kitajskem bančnem sektorju iz leta 2006, informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, in informacij iz pritožbe. Glede tujih bank neodvisni viri ocenjujejo, da pomenijo majhen del kitajskega bančnega sektorja in imajo zanemarljivo vlogo v posojilni politiki, na podlagi ustreznih informacij pa je mogoče sklepati, da lahko ta znaša tudi samo 1 % kitajskega trga (6). Ustrezne javno dostopne informacije potrjujejo tudi, da se kitajske banke, zlasti velike komercialne banke, za obnovitev kapitala v primeru pomanjkanja kapitalske ustreznosti zaradi povečevanja posojil še vedno zanašajo na delničarje v državni lasti in vlado (7). Banke, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom zagotavljale posojila, so večinoma v državni lasti. Dejansko je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da je vsaj 13 od 19 evidentiranih bank v državni lasti, vključno z dvema političnima bankama (Kitajsko izvozno-uvozno banko in Kitajsko razvojno banko) in velikimi komercialnimi bankami, kot so Kitajska kmetijska banka, Banka Kitajske, Kitajska konstrukcijska banka ter Kitajska industrijska in poslovna banka.

Glede ostalih državnih bank je Komisija prav tako zahtevala enake informacije, kot so navedene zgoraj, v zvezi z vladnim nadzorom in upoštevanjem vladnih politik ali interesov glede industrije za izdelavo papirja. Te podrobne informacije prav tako niso bile predložene, predloženo je bilo samo ponovno napotilo na informacije v ustreznih letnih poročilih bank, ki pa je bilo v večini primerov samo v kitajščini in brez angleškega prevoda. Vendar pa informacije v letnih poročilih bank ne morejo zagotoviti zahtevanih podrobnih informacij. Glede političnih bank je preiskava pokazala, da ni nobenih jasnih pravnih določb, ki bi urejale njihovo vlogo in povezavo z vlado. Primerno pa je tudi opozoriti, da se v skladu s trditvami kitajske vlade med preverjanjem na kraju samem zdi, da politične banke podpirajo vladne politike na Kitajskem in ne delujejo zaradi dobička. Vse navedene točke potrjujejo, da navedene štiri banke nadzoruje vlada in da banke izvajajo vladna pooblastila na način, ki omogoča, da se njihova dejanja pripišejo državi.

(86)

Namen Komisije je bil tudi raziskati razlike med političnimi bankami (glede na razpoložljive informacije so to Kitajska izvozno-uvozna banka, Kitajska razvojna banka in Kitajska kmetijska razvojna banka) in državnimi komercialnimi bankami. Komisija je zahtevala pojasnila glede teh dveh različnih vrst finančnih ustanov. Kitajska vlada je navedla, da za politične banke ni nobenih pisnih pravnih določb, ki bi urejale njihov sektor, glede na to, da kitajski organi trenutno sestavljajo zakon o političnih bankah. Trdila je tudi, da se ene politične banke (namreč Kitajske razvojne banke) ne bi smelo šteti za takšno politično banko, saj je postala delniška družba in je v prehodnem obdobju. Predložene informacije potrjujejo, da so politične banke obravnavane drugače kot državne komercialne banke. Čeprav ni pravil, ki bi urejala sektor političnih bank in način, kako te banke delujejo na kitajskem finančnem trgu, je iz okrožnic Ljudske banke Kitajske razvidno, da imajo politične banke v primerjavi z državnimi komerciačnimi bankami poseben status. Glede statusa Kitajske razvojne banke je treba opozoriti, da ima kitajska država (prek kitajskega ministrstva za finance) več kot 50 % delnic banke in zato njeno preoblikovanje v delniško družbo nima nobenega učinka na nadzor vlade.

(87)

Še en dejavnik, ki izkrivlja kitajski finančni trg, je vloga, ki jo ima Ljudska banka Kitajske pri določanju posebnih omejitev glede načina določanja obrestnih mer in njihovega nihanja. Dejansko je preiskava pokazala, da ima Ljudska banka Kitajske posebna pravila, ki urejajo način, kako se na Kitajskem spreminjajo obrestne mere. Glede na razpoložljive informacije so ta pravila določena v Okrožnici Ljudske banke Kitajske o vprašanjih glede prilagajanja obrestnih mer vlog in posojil – Yinfa (2004) št. 251 („okrožnica št. 251“). Finančne ustanove morajo zagotoviti obrestne mere posojil znotraj določenega razpona referenčne obrestne mere posojil Ljudske banke Kitajske. Za posojila komercialnih bank in posojila političnih bank, ki se upravljajo komercialno, ni zgornje omejitve obsega, ampak samo spodnja omejitev obsega. Za mestne kreditne zadruge in podeželske kreditne zadruge sta določeni zgornja in spodnja omejitev obsega. Pri preferenčnih posojilih in posojilih, za katera ima državni svet posebna pravila, se obrestne mere ne spreminjajo navzgor. Komisija je od kitajske vlade zahtevala pojasnila glede opredelitve in ubeseditve v okrožnici št. 251 ter v njeni prejšnji zakonodaji (Okrožnica Ljudske banke Kitajske glede povečanja razpona spreminjanja obrestne mere posojil finančnih institucij – Yinfa [2003] št. 250). Kitajska vlada je pojasnila, da sta bili navedeni okrožnici del marketizacijske reforme obrestnih mer na Kitajskem, vendar ni predložila nobenih dodatnih pojasnil. Komisija je od kitajske vlade tudi zahtevala, da pojasni, kaj so preferenčna posojila in druga posojila, ki jih je opredelil državni svet.

Kitajska vlada je trdila, da se vsebina ustreznega kitajskega besedila nanaša na predpostavko o drugih posojilih, ki jih je opredelil državni svet. Kitajska vlada ni predložila nobene druge razlage ali ustrezne dokumentacije, ki bi pojasnila, zakaj so preferenčna posojila opredeljena v kitajski zakonodaji. Glede drugih vrst posojil, tudi v primeru, če bi bil argument kitajske vlade sprejet, ni jasno, zakaj je zakonodajalec menil, da mora uvesti možnost drugih posojil, ki jih je določil državni svet. Komisija je zahtevala pojasnilo tudi glede obstoja posojil, s katerimi se upravlja komercialno, kot je omenjeno v okrožnici 251. Glede tega kitajska vlada ni predložila nobenega pojasnila ali dokaza. Komisija je od kitajske vlade tudi zahtevala, da predloži morebitne dopolnitve ali naknadno zakonodajo, ki so bile za navedeni okrožnici izdane v zvezi s posojilno politiko komercialnih in političnih bank, vendar ni predložila nobenih takih informacij.

(88)

Nazadnje je treba opozoriti, da kitajska vlada ni zagotovila nobenih drugih podatkov ali statističnih podatkov glede strukture kitajskega bančnega sistema.

(89)

Na podlagi uvodnih izjav (74) do (88) in ob upoštevanju pomanjkanja sodelovanja Kitajske (ter upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave (90)), je Komisija sklenila, da trg financiranja na Kitajskem izkrivljajo posegi vlade in obrestne mere, ki jih zaračunavajo nevladne banke in druge finančne ustanove, bodo verjetno prilagojene vladnim obrestnim meram. Zato obrestnih mer, ki jih zaračunavajo nevladne banke in druge finančne ustanove, ni mogoče šteti za ustrezne referenčne obrestne mere pri ugotavljanju, ali vladna posojila prinašajo korist.

(90)

Poleg tega je ob upoštevanju vseh dokazov sklenjeno, da večino posojil dvema sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma zagotavljajo politične ali druge državne banke, za katere se šteje, da so javni organi zaradi njihove tesne povezave z vlado. So v več kot 50-odstotni lasti države in zato se zanje šteje, da jih nadzoruje vlada. Obstajajo nadaljnji dokazi o tem, da te banke dejansko izvajajo vladna pooblastila, saj, kot je razloženo v uvodni izjavi (65), država (tj. Ljudska banka Kitajske) očitno posega v način, kako komercialne banke odločajo o obrestnih merah za posojila, ki jih odobrijo kitajskim podjetjem, medtem ko je bila v nekaterih primerih, kot je razloženo v uvodni izjavi (83), podjetjem skoraj samodejno dodeljena najnižja možna obrestna mera v mejah, ki jih je določila država. V teh okoliščinah je mogoče posojilno prakso teh subjektov neposredno pripisati vladi. Dejstvo, da banke izvajajo vladna pooblastila, potrjuje tudi način, kako načrt za industrijo papirja 2007, sklep št. 40 in člen 34 Zakona o komercialnih bankah delujejo glede izvajanja vladnih industrijskih politik (glej uvodne izjave (74) do (81)). Obstaja tudi veliko posrednih dokazov, podprtih z objektivnimi raziskavami in poročili, da so v kitajskem finančnem sistemu še vedno prisotni številni posegi vlade (glej uvodno izjavo (312)). Nazadnje, Kitajska ni zagotovila informacij, ki bi omogočale boljše razumevanje povezave med državnimi bankami in vlado (glej uvodne izjave (68) do (70) in uvodne izjave (84) do (86)). Zato je Komisija v primeru posojil, ki so jih dodelile politične ali druge državne banke, sklenila, da gre za finančni prispevek proizvajalcem premazanega papirja v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(91)

V skladu s členom 3(2) in členom 6(b) osnovne uredbe obstajajo ugodnosti glede na to, da so vladna posojila dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne referenčne vrednosti, je bila ta oblikovana z metodami, opisanimi v uvodnih izjavah (96) do (102).

(92)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Opomniti je treba, da člen 28(6) navaja: „Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da zadržuje pomembne informacije, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kakor bi bil, če bi sodelovala“. Dejstva, ki so bila upoštevana, vključujejo:

(93)

Ob upoštevanju navedenega in pomanjkanju sodelovanja kitajske vlade razpoložljivi dokazi kažejo, da subvencije, ki so odobrene podjetjem v papirni industriji, niso splošno dostopne in so zato specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajske vlade ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(94)

Ob upoštevanju navedenega je treba financiranje industrije za izdelavo papirja obravnavati kot subvencijo.

(95)

Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko za to subvencijo uvedejo izravnalni ukrepi.

(96)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe se kot ugodnosti za prejemnike šteje razlika med zneskom, ki ga podjetje plača na vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga pridobilo na trgu.

(97)

Kot je bilo razloženo, ker posojila, ki jih zagotavljajo kitajske banke, odražajo znatno poseganje vlade v bančni sektor in ne odražajo obrestnih mer delujočega trga, je bila ustrezna referenčna vrednost oblikovana z metodami, opisanimi v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija, da bi določila ustrezno referenčno obrestno mero, zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajske vlade uporabila razpoložljiva dejstva.

(98)

Pri oblikovanju ustrezne referenčne vrednosti se zdi razumno, da se uporabijo kitajske obrestne mere, prilagojene tako, da odražajo običajno tržno tveganje. Pravzaprav se zdi v primeru, ko je tekoče finančno stanje izvoznikov ugotovljeno na izkrivljenem trgu in kitajske banke ne predložijo nobenih zanesljivih informacij glede meritev tveganja in določanja bonitetne ocene, nujno, da se ne upošteva kreditna sposobnost kitajskih izvoznikov po nominalni vrednosti, ampak se doda pribitek, ki odraža morebitni učinek kitajskega izkrivljenega trga na njihov finančni položaj.

(99)

Glede na navedeno, kot je razloženo v uvodnih izjavah (68) do (72), je Komisija od kitajske vlade in sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zahtevala, da predložijo informacije o posojilnih politikah kitajskih bank in načinu, kako so posojila proizvajalcem izvoznikom dodeljena. Strani kljub večkratnim zahtevam teh informacij nista predložili. Glede na pomanjkanje sodelovanja in vse razpoložljive informacije ter v skladu z določbami člena 28(6) osnovne uredbe se zdi primerno upoštevati, da bi vsa podjetja na Kitajskem dobila samo obveznice najvišje ocene „stopnja nevlaganja“ (BB pri Bloombergu), in uporabiti ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, za običajno obrestno mero Ljudske banke Kitajske. Za posojila, dodeljena v tuji valuti, Komisija ustrezno premijo, pričakovano za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno, uporabi za standardno obrestno mero, kot je navedeno v ustreznih kitajskih posojilnih pogodbah (obrestna mera LIBOR). Vendar se glede na popolno nesodelovanje kitajske vlade glede zagotavljanja informacij o državnih bankah ali dostopa do njih v skladu s členom 28(6) osnovne uredbe zdi primerno, da se ob upoštevanju vseh razpoložljivih dejstev uporabi bonitetna ocena BB (stopnja nevlaganja – špekulativno).

(100)

Ugodnosti za proizvajalce izvoznike so bile izračunane z upoštevanjem razlike v obrestnih merah, izražene v odstotku, pomnožene z neporavnanim zneskom posojila, tj. obresti, ki niso bile poravnane med OP. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni promet sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(101)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (73), en proizvajalec izvoznik ni želel zagotoviti pomembnega sporazuma o prestrukturiranju dolga. Zato ni bilo mogoče preveriti osnovnih informacij, navedenih v zvezi s posojili iz tega sporazuma, kot so obrestna mera, rok zapadlosti posojila, načrt odplačevanja itd. Proizvajalec izvoznik tudi ni mogel dokazati, da je odplačal glavnice posojil iz tega sporazuma. Zato so bila pri izračunu ugodnosti ta posojila upoštevana kot dodelitev in so bila poleg obresti, ki niso bile plačane med OP, kot je razloženo v uvodni izjavi (100), dodeljena za OP.

(102)

Stopnja subvencije za to shemo med OP znaša 5,37 % za podjetja APP in 1,26 % za podjetja Chenming.

(103)

Ta shema podjetju, ki se uspešno prijavi za certifikat visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo, omogoča ugodnost nižje stopnje davka od dohodkov, ki znaša 15 %, v primerjavi z običajno stopnjo 25 %.

(104)

Po členu 28 zakona LRK o davku na dohodek podjetij (št. 63, objavljen 16. marca 2007) skupaj z upravnimi ukrepi za določanje visokotehnoloških družb in družb z novo tehnologijo je ta shema preferenčna davčna obravnava. Obvestilo državne davčne uprave o vprašanjih v zvezi s plačilom davka na dohodek za visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo (Guo Shui Han [2008] št. 985) se prav tako nanaša na to shemo in zagotavlja nadaljnje podrobnosti o njenem izvajanju.

(105)

Člen 10 upravnih ukrepov za določanje visokotehnoloških družb in družb z novo tehnologijo navaja merila o upravičenosti za družbe, ki lahko koristijo ugodnosti te sheme. Če podjetje izpolni vse pogoje iz člena 10, mora v skladu s postopkom iz člena 11 tega akta ustreznim organom predložiti prijavo.

(106)

Vsako podjetje, ki se namerava prijaviti za to shemo, mora poslati spletno prijavo uradu za znanost in tehnologijo, ki izvede predhodni pregled. Nato lokalni urad za znanost in tehnologijo provincialnemu oddelku za znanost in tehnologijo izda priporočilo. Pred odločanjem o izdaji certifikata visokotehnološke družbe in družbe z novo tehnologijo se lahko slednji odloči, da izvede preiskavo neposredno v prostorih vložnika.

(107)

To shemo subvencioniranja so uporabljali trije sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v OP pridobili ugodnosti. Čeprav kitajska vlada ni predložila nobenih upravnih pravil, so proizvajalci izvozniki predložili razpoložljiva pravna besedila. Tudi iz teh besedil je težko razpoznati postopek prijave, ki ostaja nejasen in nepregleden.

(108)

Ob upoštevanju navedenega je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(109)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(110)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na določena podjetja in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je npr. industrija premazanega papirja. Dejansko člen 25 iz poglavja 4 zakona LRK o davku na dohodek podjetij (št. 63, objavljen 16. marca 2007), ki je posvečeno „davčni spodbudi“, navaja, da „država dodeli spodbude za davek na dohodek družb ključnim industrijam in projektom, ki jih država podpira in spodbuja“. V skladu z mnenjem Komisije državni svet v svojem sklepu št. 40 (člen 14) in v glavnem katalogu industrijskega prestrukturiranja določa načela in razvrstitev za obravnavanje družbe kot spodbujane. Poleg tega ni objektivnih meril za določanje upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Čeprav je bilo med obiskom pri proizvajalcih izvoznikih zbranih nekaj upravnih pravil, zaradi pomanjkanja sodelovanja organov kitajske vlade ni mogoče oceniti obstoja takih objektivnih meril.

(111)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(112)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene med OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka po odštetju zneska, plačanega z znižano preferenčno stopnjo davka. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(113)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 1,22 % za skupino APP in 0,58 % za skupino Chenming.

(114)

Ta shema prinaša ugodnosti vsem podjetjem, za katera se šteje, da izvajajo projekte na področju raziskav in razvoja. Ta razvrstitev omogoča 50-odstotno znižanje davka od dobička pravnih oseb pri dejanskih izdatkih za odobrene projekte.

(115)

Po členu 30(1) zakona LRK o davku na dohodek podjetij (št. 63, objavljen 16. marca 2007), členu 95 uredbe o izvajanju zakona LRK o davku na dohodek podjetij, odredbi št. 512 državnega sveta LRK, objavljeni 6. decembra 2007, in vodniku po ključnih področjih (obvestilo št. 6, 2007) je ta shema preferenčna davčna obravnava.

(116)

Ta shema prinaša ugodnosti podjetjem, za katera se šteje, da izvajajo projekte na področju raziskav in razvoja. Do te sheme so upravičeni samo projekti na področju raziskav in razvoja podjetij iz sektorjev z novo tehnologijo in visokotehnoloških sektorjev, ki prejemajo osnovno podporo države, in projekti, navedeni v vodniku po ključnih področjih visokotehnološke industrializacije v okviru sedanje razvojne prednostne pobude, ki ga je objavila Komisija za nacionalni razvoj in reforme.

(117)

Vsako podjetje, ki se namerava prijaviti za to shemo, mora pri uradu za znanost in tehnologijo vložiti podrobne informacije o projektih na področju raziskav in razvoja. Po pregledu davčni urad izda mnenje o odobritvi. Znesek, na katerega je treba plačati davek od dobička pravnih oseb, je znižan za 50 % dejanskih izdatkov za odobrene projekte.

(118)

To shemo so uporabljali sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v OP pridobili ugodnosti. Čeprav kitajska vlada ni predložila nobenih upravnih pravil, so proizvajalci izvozniki predložili razpoložljiva pravna besedila. Tudi iz teh besedil je težko razpoznati postopek prijave, ki ostaja nejasen in nepregleden.

(119)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(120)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(121)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na določena podjetja in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je npr. industrija premazanega papirja. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Čeprav je bilo med obiskom pri proizvajalcih izvoznikih zbranih nekaj upravnih pravil, zaradi pomanjkanja sodelovanja organov kitajske vlade ni mogoče oceniti obstoja takih objektivnih meril.

(122)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(123)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost se šteje znesek celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, po odbitku zneska, plačanega z dodatnim 50-odstotnim odbitkom dejanskih stroškov za raziskave in razvoj za odobrene projekte. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(124)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,02 % za skupino APP in 0,05 % za skupino Chenming.

(125)

Shema se nanaša na rezidenčna podjetja na Kitajskem, ki so delničarji v drugih rezidenčnih podjetjih na Kitajskem. Prva so upravičena do oprostitve davka na dohodek od določenih dividend, ki ga plačajo slednja.

(126)

Po členu 26 zakona LRK o davku na dohodek podjetij je ta shema preferenčna davčna obravnava, kot je nadalje razloženo v členu 83 uredbe o izvajanju zakona LRK o davku na dohodek podjetij, odredba št. 512 državnega sveta LRK, objavljena 6. decembra 2007.

(127)

Ta shema pomeni ugodnosti za vsa rezidenčna podjetja, ki so delničarji drugih rezidenčnih družb na Kitajskem.

(128)

Podjetja lahko to shemo uporabljajo neposredno prek davčne napovedi.

(129)

Na davčni napovedi dohodkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je naveden znesek, oproščen davka na dohodek. Ta znesek se imenuje dividende, bonusi in drugi dohodki od kapitalskih naložb upravičenih rezidentov in družb v skladu s pogoji Dodatka 5 k napovedi za davek na dohodek (letna napoved za odmero davčnih ugodnosti). Zadevna podjetja na te zneske niso plačala davka na dohodek.

(130)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(131)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(132)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme samo na rezidenčna podjetja na Kitajskem, ki prejemajo prihodek od dividend od drugih rezidenčnih podjetij na Kitajskem, v nasprotju s podjetji, ki vlagajo v tuje družbe.

(133)

Poleg tega, ker so vse navedene davčne sheme iz poglavja 4 zakona LRK o davku na dohodek podjetij namenjene izključno pomembnim industrijam in projektom, ki jih, kot je navedeno v členu 25, podpira ali spodbuja država, je ta shema specifična tudi zato, ker je omejena samo na določena podjetja in industrije, uvrščene med spodbujane, kot je npr. industrija premazanega papirja. Dejansko, v skladu z mnenjem Komisije, državni svet v svojem sklepu št. 40 (člen 14) in v glavnem katalogu industrijskega prestrukturiranja določa načela in razvrstitev za obravnavanje družbe kot spodbujane. Poleg tega v tem primeru ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Čeprav je bilo med obiskom pri proizvajalcih izvoznikih zbranih nekaj upravnih pravil, zaradi pomanjkanja sodelovanja organov kitajske vlade ni mogoče oceniti obstoja takih objektivnih meril.

(134)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(135)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost se šteje, da je to znesek celotnega davka, ki se plača z vključitvijo prihodka od dividend od drugih rezidenčnih podjetij na Kitajskem, po odštetju zneska, ki je bil dejansko plačan z oprostitvijo davka na dividende. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za skupni prihodek podjetij sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(136)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 1,34 % za skupino APP in 0,21 % za skupino Chenming.

(137)

Ta shema zagotavlja ugodnosti v obliki oprostitve DDV in dajatev prostega uvoza investicijskega blaga za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, ali domača podjetja, ki lahko pridobijo certifikat projektov, ki jih spodbuja država, in ga kitajski organi izdajo v skladu z ustrezno zakonodajo na področju naložb, davkov in carine.

(138)

Shema temelji na sklopu pravnih določb, tj. okrožnici državnega sveta o prilagoditvi davčnih politik glede uvožene opreme št. 37/1997, objavi ministrstva za finance, splošne carinske uprave in državne davčne uprave [2008] št. 43, obvestilu agencije NDRC o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih, financiranih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, št. 3162006 z dne 22. februarja 2006 in katalogu o uvoženih izdelkih, ki niso izvzeti iz plačila dajatve, za družbe, ki se financirajo s tujim kapitalom, ali domače družbe – 2008.

(139)

Upravičenost je omejena na vložnike, bodisi družbe, ki se financirajo s tujim kapitalom, ali domače družbe, ki lahko pridobijo certifikat za projekte, ki jih spodbuja država.

(140)

V skladu z obvestilom agencije NDRC o pomembnih vprašanjih glede obravnavanja pisnega potrdila o domačih projektih ali projektih s tujim kapitalom, katerih razvoj spodbuja država, št. 3162006 z dne 22. februarja 2006, člen I.1, so projekti tujih naložb, ki so skladni „s tistimi iz kategorije spodbujanih v katalogu industrij za usmerjanje tujih naložb in katalogu prednostnih industrij za tuje naložbe v srednji in zahodni regiji s prenosom tehnologije, upravičeni do tarifne oprostitve in oprostitve DDV za opremo za lastno uporabo, ki je bila uvožena v okviru skupne naložbe ter za tehnologijo, dele in komponente ter rezervne dele, ki so bili skupaj z opremo uvoženi v skladu s pogodbo; izvzeto je tisto blago, ki je v katalogu uvoznega blaga navedeno pod projekti tujih naložb, ki niso oproščeni plačila davka“. Pisno potrdilo o projektih za projekte tujih naložb v kategoriji spodbujanja s skupno naložbo 30 milijonov USD ali več izda agencija NDRC. Pisno potrdilo o projektu za projekte tujih naložb v kategoriji spodbujanja s skupno naložbo manj kot 30 milijonov USD izdajo komisije ali gospodarske občine na ravni provinc. Za upravičenost do oprostitve plačila carine in DDV na uvoženo opremo podjetja po prejemu pisnega potrdila o projektu v kategoriji spodbujanja lokalnim carinskim organom predložijo certifikate in drugo dokumentacijo za vlogo.

(141)

Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki so koristili ugodnosti te sheme.

(142)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(143)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(144)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom (tj. katalog za usmerjanje industrij za tuje naložbe in katalog ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država trenutno spodbuja razvoj). Poleg tega ni objektivnih meril za določanje upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Čeprav je bilo med obiskom pri proizvajalcih izvoznikih zbranih nekaj upravnih pravil, zaradi pomanjkanja sodelovanja organov kitajske vlade ni mogoče oceniti obstoja takih objektivnih meril.

(145)

V skladu z navedenim bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(146)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost se izračuna z upoštevanjem oprostitve DDV in dajatev za uvoženo opremo. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OP z uporabo življenjske dobe, ki ustreza povprečni amortizacijski dobi zadevne industrije (tj. 15 let). Dobljeni znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(147)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 1,17 % za skupino APP in 0,61 % za skupino Chenming.

(148)

Ta shema zagotavlja ugodnosti v obliki znižanja DDV za nakup doma proizvedene opreme za družbe, v katere se vlaga tuji kapital.

(149)

Ta shema temelji na okrožnici državne davčne uprave o objavi začasnih ukrepov za povračilo odmerjenega davka za nakupe doma proizvedene opreme za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, št. 171, 1999, 20/09/1999, ki je bila razveljavljena z okrožnico o razveljavitvi politik povračil davka ob nakupu doma proizvedene opreme za družbe, v katere se vlaga tuji kapital [Caishui 2008, št. 176]. Slednja zagotavlja prehodno obdobje po končanju programa dne 1. januarja 2009.

(150)

Upravičenost je omejena na družbe, v katere se vlaga tuji kapital, ki kupujejo doma proizvedeno opremo.

(151)

Cilj programa je vračilo DDV, plačanega za nakup doma proizvedene opreme, za družbe, v katere se vlaga tuji kapital, če oprema ne sodi v katalog opreme, ki ni izvzeta iz plačila, in če vrednost opreme ne preseže skupne omejitve naložb družbe, v katero se vlaga tuji kapital, v skladu s „poskusnimi upravnimi ukrepi za nakup doma proizvedene opreme“.

(152)

Vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki so koristili ugodnosti te sheme.

(153)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(154)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(155)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na določeno vrsto podjetij (tj. družbe, v katera se vlaga tuji kapital). Poleg tega ni objektivnih meril za določanje upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe. Čeprav je bilo med obiskom pri proizvajalcih izvoznikih zbranih nekaj upravnih pravil, zaradi pomanjkanja sodelovanja organov kitajske vlade ni mogoče oceniti obstoja takih objektivnih meril.

(156)

Poleg tega je shema specifična v smislu člena 4(4)(b) osnovne uredbe, saj je subvencija pogojena z uporabo domačega blaga pred uvoženim.

(157)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(158)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnika se izračuna z upoštevanjem zneska DDV, povrnjenega za nakup doma proizvedene opreme. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OP z uporabo življenjske dobe, ki ustreza povprečni amortizacijski dobi zadevne industrije (tj. 15 let). Dobljeni znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(159)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,03 % za skupino APP in 0,05 % za skupino Chenming.

(160)

Ta shema zagotavlja oprostitev plačila lokalnih mestnih pristojbin za vzdrževanje in gradnjo ter dodatnih dajatev za izobraževanje za družbe, v katere se vlaga tuji kapital.

(161)

Ta shema temelji na začasnih pravilih Ljudske republike Kitajske o mestnih pristojbinah za vzdrževanje (Guo Fa, objavljeno 8. februarja 1985, št. 19) in predpisih ministrstva za finance o več posebnih vprašanjih glede izvajanja začasnih pravil Ljudske republike Kitajske o mestnih pristojbinah za vzdrževanje (Cai Shui Zi, objavljeno 22. marca 1985, št. 69).

(162)

Upravičenost je omejena na družbe, v katere se vlaga tuji kapital.

(163)

V skladu z začasnimi pravili Ljudske republike Kitajske o mestnih pristojbinah za vzdrževanje je davčna osnova za mestne pristojbine za vzdrževanje in gradnjo „znesek davka na izdelek, DDV in dohodkov iz dejavnosti, ki ga dejansko plačajo davkoplačevalci, in mora biti poravnan sočasno kot davek na izdelek, DDV oziroma davek od dohodkov iz dejavnosti“.

(164)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah (347) in (348), veljajo obveznosti plačila davka v zvezi s to shemo od 1. decembra 2010 za vsa podjetja, ki poslujejo na Kitajskem.

(165)

V skladu z navedenim in na podlagi informacij do 30. novembra 2010 je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki opuščenega prihodka vlade, ki je družbam prejemnicam prinesel ugodnosti.

(166)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, določene vrste podjetij (tj. družbe, v katere se vlaga tuji kapital), izključuje iz plačila mestnih pristojbin za vzdrževanje in gradnjo.

(167)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(168)

Vendar se glede na informacije, ki so jih predložili kitajska vlada in ustrezni sodelujoči proizvajalci izvozniki, sklene, da so strani lahko dokazale, da ta shema zadevnim izvoznikom ne prinaša več nobenih ugodnosti.

(169)

Pogoji iz člena 15 osnovne uredbe so tako izpolnjeni. Zato je bilo sklenjeno, da se za to shemo izravnalni ukrepi ne uvedejo.

(170)

Glede različnih programov subvencioniranja, navedenih v pritožbi, je bilo za dva ugotovljeno, da so ju uporabljali sodelujoči proizvajalci izvozniki, tj. subvencijo za znane znamke in posebne sklade za spodbujanje gospodarskega in trgovinskega razvoja tujih podjetij ter za izdelavo pomembnega projekta tujih naložb v provinci Shandong. O preostalih programih, za katere je bilo ugotovljeno, da so se uporabljali, so poročali sodelujoči proizvajalci izvozniki. Kitajska vlada je bila seznanjena z obstojem teh programov in zahtevano je bilo, da o njih predloži potrebne informacije. Kitajska vlada je navedla, da se programov, ki niso navedeni v pritožbi, ne sme preiskovati, saj je to v nasprotju s pravili STO. Zato je kitajska vlada trdila, da je treba zahtevo Komisije šteti za neskladno s pravili o dokaznem bremenu in posvetovanju iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih STO. Kitajska vlada je tudi navedla, da so informacije, ki jih je Komisija predložila v zvezi s temi shemami, splošne in da mora, tudi če bi se te programe lahko preiskovalo, Komisija kitajski vladi poslati novo, zadovoljivo obrazloženo zahtevo glede podrobnosti o novih domnevnih subvencijah, ki so pomembne za preiskavo.

(171)

S tem v zvezi je treba omeniti, da je obveščanje organov preiskovalne države o obstoju domnevne subvencijske sheme, ki jo koristijo sodelujoči proizvajalci izvozniki in ni navedena v pritožbi, ter zahteva po informacijah in pojasnilu v zvezi s shemo standardna praksa EU. Uporabljena praksa je v skladu z ustreznimi pravili STO. Komisija je kitajsko vlado obvestila o obstoju teh shem, ko je bila o njih seznanjena, in je kitajski vladi predložila informacije, ki jih je prejela od sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je kitajski vladi zagotovila priložnost za posvetovanja v zvezi z zadevnimi shemami, ki so se nato tudi izvedla. Zato so bile določbe členov 12.1, 13.1 in 13.2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih STO in člena 11(10) osnovne uredbe v celoti spoštovane. Ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, upoštevajo informacije, ki jih je kitajska vlada predložila v zvezi z zadevnimi programi.

(172)

Ta shema se izvaja z obvestilom province Shandong v zvezi s posebno dodelitvijo sredstev iz proračuna sklada v letu 2008 za razvoj lastne izvozne znamke [Lucaiqizhi (2008) št. 75]. Ta shema podjetjem dodeljuje subvencije za spodbuditev izvoznih znamk in povečanje tržnega deleža znanih znamk.

(173)

Do dodelitve so upravičene samo družbe, ki izvažajo znane znamke in imajo sedež v provinci Shandong. Za utemeljitev meril za upravičenost niso bili predloženi nobeni pravni ali upravni akti.

(174)

Shema je namenjena nagrajevanju družb, priznanih kot družbe province Shandong, ki izvažajo znane znamke, za izboljšanje njihovega razvoja in konkurenčnosti. Ker se družbi za ta program ni treba prijaviti, ni dokumenta o odobritvi.

(175)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(176)

V skladu z navedenim bi bilo treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(177)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(178)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do nje omejen na določene družbe, tj. družbe, ki izvažajo znane znamke. Glede na pomanjkanje pravnih in upravnih informacij o merilih za upravičenost ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(179)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(180)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(181)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike je zanemarljiva (manj kot 0,01 %) za skupino Chenming.

(182)

Uradni dokument za to shemo je objava ljudske vlade Shouguanga o priznanju naprednih družb v letu 2008. Ta shema, uvedena 9. februarja 2008, podeljuje priznanje družbam, ki so v letu 2008 dosegle odlično uspešnost.

(183)

Do sheme so upravičena podjetja, ki so bila priznana kot „napredna družba glede pridobivanja tujih naložb“ in „napredna družba glede zunanjetrgovinskega poslovanja“ z izrednim zunanjetrgovinskim poslovanjem ali znatnim pridobivanjem tujih naložb. Kitajska vlada ni predložila nobenega zakona ali predpisa glede politike ali opredelitve „napredne družbe glede pridobivanja tujih naložb“ in „napredne družbe glede zunanjetrgovinskega poslovanja“.

(184)

Za dodeljevanje sredstev podjetjem, ki so bila priznana kot „napredna družba glede pridobivanja tujih naložb“ in „napredna družba glede zunanjetrgovinskega poslovanja“, je pristojna ljudska vlada Shouguanga.

(185)

Po navedbah kitajske vlade se družbi za to shemo ni treba prijaviti, zato ni dokumenta o odobritvi.

(186)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(187)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(188)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(189)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do nje omejen na določene družbe, tj. napredne družbe glede pridobivanja tujih naložb in napredne družbe glede zunanjetrgovinskega poslovanja. Glede na pomanjkanje pravnih in upravnih informacij o merilih za upravičenost ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(190)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(191)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(192)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike je zanemarljiva (manj kot 0,01 %) za skupino Chenming.

(193)

Uradni dokument za to shemo so pravila za izvajanje politike podpore udeležencem v protidampinški, protisubvencijski in zaščitni preiskavi. Kitajska vlada trdi, da je bila ta shema zaključena v letu 2008, vendar ni predložila nobenega ustreznega pravnega obvestila.

(194)

Subvencijo zagotavlja regionalni/provincialni finančni urad, da bi olajšal sodelovanje podjetja v ameriški protidampinški preiskavi. Upravičena podjetja morajo biti registrirana v provinci Shandong (razen mesta Qingdao) ter delati v skladu z navodili ministrstva za gospodarstvo in provincialnih organov.

(195)

Shema je regionalno specifična (na voljo samo v provinci Shandong, z izjemo največjega mesta Qingdao) z merili za upravičenost, ki po zakonu niso objektivna.

(196)

V skladu z ustrezno zakonodajo je prosilcu odobreno kritje 40 % odvetniških stroškov.

(197)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(198)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(199)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na podjetja znotraj določene geografske regije.

(200)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(201)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(202)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike je zanemarljiva (manj kot 0,01 %) za skupino Chenming.

(203)

Program se je izvajal v skladu z mnenjem za pospeševanje visokotehnološkega razvoja industrije (poskusno izvajanje) (Shoufa [2005] št. 37), ki ga je objavila mestna vlada Shouguanga. Kitajska vlada je trdila, da ustrezen pravni okvir za to shemo obstaja, vendar ni predložila njegovega izvoda.

(204)

Shema je subvencija za spodbujanje konkurenčnosti družb. Za utemeljitev meril za upravičenost niso bili predloženi nobeni pravni ali upravni akti.

(205)

Po navedbah kitajske vlade je ta program lokalna subvencija za spodbujanje raziskav in razvoja, varčevanja z energijo in varstva okolja. Postopka za prijavo ni. Regionalna vlada občasno izda obvestila, s katerimi proizvajalce izvoznike obvesti o dodelitvi subvencije v določenem znesku.

(206)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(207)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(208)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(209)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do nje omejen na določene družbe. Glede na pomanjkanje pravnih in upravnih informacij o merilih za upravičenost ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(210)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(211)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(212)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,59 % za skupino Chenming.

(213)

Shema se izvaja v skladu z začasnimi ukrepi za krepitev dela na področju pravic intelektualne lastnine industrijskega parka Suzhou in upravnimi pravili o skladu za pravice intelektualne lastnine industrijskega parka Suzhou.

(214)

Shema je namenjena samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou, ki so pridobila potrdilo o registraciji avtorskih pravic za računalniško programsko opremo, potrdilo o registraciji topografije integriranih vezij, njihovi izdelki pa so nedavno postali znane znamke.

(215)

Podjetje, upravičeno do subvencije za uporabo patenta ali subvencije za znamko, mora izpolniti prijavo za dodelitev subvencije za znane znamke province Suzhou ali višje ravni ter jo predložiti znanstvenemu in tehnološkemu uradu parka. Subvencije dodeljuje industrijski park Suzhou. O financiranju parka in o tem, od katerih državnih organov park prejema zneske subvencij, ni informacij.

(216)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik. Vendar Komisija ugotavlja, da v zvezi s sodelujočim proizvajalcem izvoznikom ni nobene ustrezne dokumentacije, saj ni bila predložena nobena prijava za to shemo ali odločba za dodelitev subvencije.

(217)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(218)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(219)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do nje omejen na določene družbe. Glede na pomanjkanje pravnih in upravnih informacij o merilih za upravičenost ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(220)

Poleg tega je ta subvencijska shema specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na podjetja znotraj določene geografske regije. Shema je na voljo samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou.

(221)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(222)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(223)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša manj kot 0,01 % za skupino APP.

(224)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki niso predložili nobene pravne podlage. Program predvideva finančno pomoč podjetjem v industrijskem parku Suzhou in glede na navedbe kitajske vlade je namen te sheme pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo industrijskega parka Suzhou ter izboljšati kakovost znanstvenih raziskav družb v parku.

(225)

Ta shema je namenjena samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou, ki izpolnjujejo pogoje iz številnih načrtov in se ukvarjajo z ustreznimi znanstvenimi raziskovalnimi projekti. Kitajska vlada je predložila opis programa, vendar ni predložila izvodov zadevnih načrtov.

(226)

Pomoč je zagotovljena podjetjem, ki vlagajo v park in zaprosijo za subvencije za določene vrste dejavnosti (raziskave in razvoj; pomoč pri novih izdelkih; upravljanje intelektualne lastnine; razvoj izvoznih trgov; usklajevanje projektov z vlado; javna tehnološka storitev). Subvencije dodeljuje industrijski park Suzhou. O financiranju parka in o tem, od katerih državnih organov park prejema zneske subvencij, ni informacij.

(227)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(228)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(229)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(230)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do nje omejen na določene družbe. Glede na pomanjkanje pravnih in upravnih informacij o merilih za upravičenost ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(231)

Poleg tega je ta subvencijska shema specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na podjetja znotraj določene geografske regije. Shema je na voljo samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou.

(232)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(233)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni prihodek sodelujočega proizvajalca izvoznika od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(234)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,03 % za skupino APP.

(235)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki niso predložili nobene pravne podlage. Kitajska vlada je navedla, da se program izvaja v skladu z mnenjem industrijskega parka Suzhou o spodbujanju nemotene, stabilne in hitre rasti ter da je njegov cilj pospešiti rast industrijske strukture in zunanje trgovine.

(236)

Shema je na voljo samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou. Kitajski organi niso jasno opredelili nobenih meril za upravičenost. Vendar pa morajo družbe s sedežem v parku za pridobitev te subvencije v letu 2009 doseči večji izvoz, kot je bil dejanski izvoz v preteklem letu.

(237)

Po navedbah kitajske vlade se družbam ni treba prijaviti za to shemo, čeprav je zadevni sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil prijavo za sklad industrijskega parka Suzhou za visokotehnološki industrijski razvoj. Kot je navedla kitajska vlada, je shema povezana z izvozom družb, pri čemer podjetja prejmejo določen znesek RMB za vsak dolar rasti pri povečanih izvoznih količinah in vrednostih. Spodbuda z RMB se razlikuje tudi na podlagi vrste izdelkov in modelov. Subvencije dodeljuje industrijski park Suzhou. O financiranju parka in o tem, od katerih državnih organov park prejema zneske subvencij, ni informacij.

(238)

Ugodnosti te sheme je koristil en sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(239)

V skladu z navedenim je treba shemo v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti.

(240)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je navedeno v oddelku 4.1, v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(241)

Ta subvencijska shema je specifična v smislu člena 4(3) osnovne uredbe, saj je sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki podeljuje subvencije, omejila dostop do te sheme na podjetja znotraj določene geografske regije. Shema je na voljo samo podjetjem s sedežem v industrijskem parku Suzhou.

(242)

Poleg tega je shema zakonsko pogojena z izvozom, zato se šteje za specifično in se proti njej lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi. Subvencija je povezana z izvozom in izračunana glede na izvoz, saj prejeta ugodnost temelji na povečanju izvoznih količin in vrednosti iz enega v drugo leto.

(243)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(244)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ta znesek (števec) je bil dodeljen za skupni izvozni promet sodelujočega proizvajalca izvoznika v OP, saj je subvencija odvisna od opravljenega izvoza.

(245)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 0,05 % za skupino APP.

(246)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so prijavili naslednje sheme in programe, povezane z varčevanjem z energijo in varstvom okolja:

(247)

Zaradi majhnega števila ugodnosti se preiskava teh shem in programov ni zdela potrebna.

(248)

Trditev iz pritožbe je bila, da je kitajska vlada sodelujočim izvoznikom zagotovila pravice do uporabe zemljišča za manj kot ustrezno nadomestilo. Kot odgovor na to je kitajska vlada predložila zakon o upravljanju zemljišč in določbe o dodeljevanju pravic do uporabe državnih stavbnih zemljišč prek razpisa za oddajo ponudb, dražbe in ponudbe, št. 39, z dne 28. septembra 2007. Kitajska vlada ni hotela predložiti nobenih podatkov v zvezi z dejanskimi cenami pravic do uporabe zemljišč, najnižjimi referenčnimi vrednostmi za določanje cene zemljišča, za katere trdi, da obstajajo, načinom ocenjevanja najnižjih referenčnih vrednosti za določanje cene zemljišča ali metodologijo, ki jo država uporablja pri razlastitvi zemljišč prejšnjih uporabnikov.

(249)

V skladu s členom 2 zakona o upravljanju zemljišč so vsa zemljišča v državni lasti, saj v skladu s kitajsko ustavo in ustreznimi pravnimi določbami zemljišča skupaj pripadajo kitajskemu ljudstvu. Zemljišč ni mogoče prodati, vendar se lahko v skladu z zakonom dodelijo pravice do uporabe zemljišč: državni organi jih dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(250)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so predložili informacije glede zemljišč, ki jih uporabljajo, in ustrezne pogodbe/potrdila o pravicah do uporabe zemljišč, kitajska vlada pa ni predložila nobenih informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč.

(251)

V skladu z navedenim je treba zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč s strani kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe obravnavati kot subvencijo v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti. Kot je razloženo v uvodnih izjavah (260) do (262), na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča in uporaba zunanje referenčne vrednosti kaže, da je znesek, ki so ga sodelujoči izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej pod običajnim tržnim tečajem.

(252)

Komisija je od kitajske vlade zahtevala, da zagotovi informacije o merilih za upravičenost do pridobitve te subvencije in uporabi subvencije, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri je dostop do subvencije omejen na določena podjetja in ali je subvencija specifična v skladu s členom 4 osnovne uredbe. Kitajska vlada teh informacij ni zagotovila. Komisija je morala zato ob upoštevanju člena 4(5) osnovne uredbe, ki navaja, da je treba vsako določitev specifičnosti „jasno utemeljiti“ na podlagi trdnih dokazov, svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Opomniti je treba, da člen 28(6) navaja: „Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali sodeluje samo delno, tako da zadržuje pomembne informacije, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kakor bi bil, če bi sodelovala“. Dejstva, ki so bila upoštevana, vključujejo:

(253)

dokaz o specifičnosti, ki so ga predložili pritožniki;

(254)

ugotovitve (glej uvodni izjavi (77) in (78)), da so specifične subvencije usmerjene v industrijo za izdelavo papirja prek določenega sektorskega načrta, tj. načrta za industrijo za izdelavo papirja; S tem v zvezi je treba opozoriti, da členi 7 do 11 navedenega načrta določajo posebna pravila o industrijski postavitvi, saj navajajo, katera vrsta industrije za izdelavo papirja se ustanovi v različnih geografskih regijah države;

(255)

dokaz (glej uvodno izjavo (76)), da je industrija za izdelavo papirja „spodbujana industrija“ (sklep št. 40);

(256)

ugotovitve (glej uvodne izjave (260) do (262)), da na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča;

(257)

ugotovitve sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je bilo potrjeno v vzporedni protidampinški preiskavi, da so jim bila zemljišča dodeljena glede na njihove projekte za izdelavo papirja (8).

(258)

Ob upoštevanju navedenega in pomanjkanju sodelovanja kitajske vlade razpoložljivi dokazi kažejo, da subvencije, ki so odobrene podjetjem v papirni industriji, niso splošno dostopne in so zato specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Glede na pomanjkanje sodelovanja kitajske vlade ni ničesar, kar bi kazalo na to, da upravičenost do subvencije temelji na objektivnih merilih in pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(259)

Zato bi se lahko za to subvencijo uvedli izravnalni ukrepi.

(260)

V skladu z navedenim je bilo ugotovljeno, da položaj na Kitajskem v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni tržno usmerjen. Dejansko se zdi, da na Kitajskem ni na voljo prav nobenih referenčnih vrednosti v zasebnem sektorju. Zato prilagoditev stroškov ali cen na Kitajskem ni izvedljiva. V teh okoliščinah se šteje, da na Kitajskem ni trga in je, v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe, odobrena uporaba zunanje referenčne vrednosti za ocenjevanje zneska ugodnosti. Glede na to, da kitajska vlada ni sodelovala in ni predložila predloga za zunanjo referenčno vrednost, je morala Komisija, da bi določila ustrezno zunanjo referenčno vrednost, uporabiti razpoložljiva dejstva. Glede tega se zdi primerno, da se kot ustrezno referenčno vrednost uporabi informacije iz ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu (kitajski Tajpej), v nadaljnjem besedilu „Tajvan“.

(261)

Komisija meni, da so cene zemljišč na Tajvanu najboljši približek za območja na Kitajskem, kjer imajo sedež sodelujoči proizvajalci izvozniki. Vsi proizvajalci izvozniki so v vzhodnem delu Kitajske, v razvitih območjih z visokim BDP in provincah z gosto poseljenimi območji okrog Šanghaja. Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsako podjetje plačalo za pravice do uporabe zemljišč, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi tajvanske referenčne vrednosti.

(262)

Pri izračunu je Komisija uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan in popravljena zaradi zmanjševanja vrednosti valute od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletni strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve. Zmanjševanje vrednosti valute je bilo izračunano na podlagi inflacijskih stopenj za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil v svojih svetovnih gospodarskih napovedih (World Economic Outlook) za leto 2009. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za OP z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč na Kitajskem, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za skupni prihodek sodelujočih proizvajalcev izvoznikov od prodaje v OP, ker subvencija ni odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(263)

Stopnja subvencije za to shemo med OP za sodelujoče proizvajalce izvoznike znaša 2,81 % za podjetja skupine APP in 0,69 % za podjetja skupine Chenming.

(264)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki v OP niso koristili ugodnosti te sheme. Zato ni bilo treba oceniti, ali se za to shemo lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(265)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki v OP niso koristili ugodnosti te sheme. Zato ni bilo treba oceniti, ali se za to shemo lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(266)

Kitajska vlada, dve skupini sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (APP in Chenming) in pritožnik EU so predložili pripombe glede končnega razkritja.

(267)

Pritožnik EU je podprl ugotovitve Komisije.

(268)

Kitajska vlada, APP in Chenming so ugotovitvam Komisije nasprotovali. Če so bili argumenti že v celoti obravnavani v končnem razkritju, se v tej uredbi ne ponavljajo.

(269)

Kitajska vlada je trdila, da predlog za izravnalne ukrepe pomeni dvojno pomoč. Navedeno je bilo, da je v skladu s prakso EU v protidampinških preiskavah proti Kitajski normalna vrednost določena s sklicevanjem na podatke, pridobljene od proizvajalcev v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Zato so v takih primerih izravnalne dajatve dvojna pomoč za obravnavo iste zadeve, saj protidampinške dajatve učinkovito „izravnajo“ vsako subvencijo, domnevno podeljeno kitajskim podjetjem.

(270)

APP je trdila, da če normalna vrednost temelji na domači prodaji v primerljivi državi, imata zavrnitev zahtevka za TGO in uporaba nesubvencionirane normalne vrednosti učinek povečanja dajatve za znesek subvencioniranja in subvencije bi bile štete dvakrat.

(271)

Kitajska vlada je navedla, da so bila ista domnevna izkrivljanja obravnavana že v vzporednem protidampinškem postopku. Navedla je tudi, da praksa Komisije krši pravo EU in STO in da bi morala Komisija prekiniti postopek izravnalnih dajatev ali pa sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v vzporednem protidampinškem postopku odobriti TGO. Kitajska vlada je tudi navedla, da ne sprejema argumenta Komisije, da ni dvojnega štetja na podlagi stopnje škode, ki je nižja od stopnje dampinga. Nazadnje je kitajska vlada trdila, da bi moral biti na podlagi ugotovitev pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – LRK DS379 (9) glede dvojnega popravljalnega učinka sedanji postopek prekinjen.

(272)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da dvojna pomoč v tem postopku nima nobene vloge. Ne glede na to, ali bi lahko sočasno izvajanje protidampinških in izravnalnih dajatev v primeru netržnega gospodarstva vodilo do morebitne „dvojne pomoči“ ali ne, se lahko tak primer praviloma pojavi samo, če pride do kumulacije stopnje dampinga in zneska subvencije, tj. če sta združeni stopnji dveh vrst dajatev višji od stopnje dampinga ali zneska subvencije (kar koli je višje). Kot bo razloženo v nadaljevanju, v tem primeru do tega ni prišlo.

(273)

Najprej je treba opozoriti, da EU pri uvajanju protidampinških in izravnalnih dajatev za isti izdelek uporablja pravilo nižje dajatve. Z drugimi besedami, v preiskavah EU Komisija ugotavlja stopnjo dampinga, subvencioniranja in škode, povzročene industriji Unije. Stopnja dajatev nikoli ne more biti višja od stopnje škode in stopnja škode v tem primeru je enaka za oba postopka. V vzporedni protidampinški preiskavi je Komisija ugotovila stopnjo dampinga, ki je precej višja od stopnje škode. V skladu s pravilom nižje dajatve je Komisija predlagala uvedbo ukrepov, ki temeljijo na stopnji škode (glej Uredbo Sveta (EU) št. 451/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (10). Tako stopnja subvencije, ugotovljena v sedanji protisubvencijski preiskavi, ne bo nudila nobene dodatne zaščite industriji Unije v primerjavi s stopnjo dampinga, ker bo protidampinška dajatev že omejena s stopnjo škode. Torej se dajatvi v teh dveh vzporednih postopkih ne prekrivata ali kumulirata in tudi ob predpostavki, da obstaja možnost dvojne pomoči, kot je opisano v uvodni izjavi (269), ni nobene zakonske zahteve za „izravnavo“ dampinga glede na subvencijo. Dejansko je bila razlika med stopnjo dampinga in stopnjo škode, ugotovljena v protidampinškem postopku, precej višja od zneska subvencioniranja, ugotovljenega v sedanji preiskavi. Poudariti je tudi treba, da Komisija, ko pride do dejanske poravnave dajatev, ki jih je treba plačati, običajno najprej uvede znesek dajatve, določen v preiskavi izravnalnih dajatev. Če še vedno obstaja vrzel med zgoraj navedeno stopnjo dajatve in stopnjo škode, jo je mogoče zapolniti z dajatvijo, določeno v protidampinški preiskavi. Vendar pa to ne pomeni, da gre za dvojno štetje, ker bi lahko bili združeni stopnji dajatev že upravičeni zaradi same protidampinške preiskave.

(274)

Drugič, treba je opozoriti, da ukrepi, ki jih je predlagala kitajska vlada, niso dovoljeni z zakonom, saj (i) je bilo v preiskavi ugotovljeno, da obstajajo izravnalne subvencije, ki so industriji Unije povzročile znatno škodo, in da je uvedba ukrepov v interesu Unije, zato tega postopka ni mogoče zaključiti, (ii) v vzporednem protidampinškem postopku TGO niso zahtevale vse kitajske strani, (iii) TGO ni mogoče samodejno odobriti stranem, ki je niso zahtevale in (iv) pri straneh, pri katerih je bila TGO zavrnjena, je bilo to storjeno zaradi resnih pomanjkljivosti, ugotovljenih glede na merila 1, 2 in 3 člena 2(7)(c) osnovne protidampinške uredbe.

(275)

Kitajska vlada je trdila tudi, da je Komisija nezakonito uporabila negativne sklepe zaradi nezadostnega sodelovanja. S tem v zvezi se je sklicevala na člen 28(6) osnovne uredbe, ki med drugim navaja, da če zainteresirana stran ne sodeluje ali sodeluje le delno, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala. Glede na navedbe kitajske vlade uporaba negativnih sklepov krši člen 12(7) Sporazuma SIU in Prilogo II k Protidampinškemu sporazumu STO.

(276)

Glede tega je treba opozoriti, da je mnenje kitajske vlade o členu 28(6) osnovne uredbe neutemeljeno. Komisija ni uvedla nobenih „negativnih sklepov“ za kitajsko vlado, saj ni namerno izbrala manj ugodnega izida za zadevne izvoznike ali iskala možnosti za kaznovanje v zvezi z obstojem subvencij ali zneska izravnalnih dajatev. Komisija je kot preiskovalni organ od kitajske vlade zahtevala sklop informacij v razumnem času. Vendar kitajska vlada informacij, potrebnih za preiskavo (npr. izvodov načrtov, informacij o bankah, ocen, ki so jih banke izvedle ob dodelitvi posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč), ni predložila. V teh okoliščinah je bila Komisija, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve, prisiljena uporabiti določbe člena 28 osnovne uredbe, ki se nanašajo na razpoložljiva dejstva. Primerno je poudariti, da to ni bilo storjeno z namenom kaznovanja kitajske vlade. Treba je na primer opozoriti, da Komisija ni zavrnila informacij o pravicah do uporabe zemljišč, ampak kitajska vlada ni predložila vseh zahtevanih informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč. Prav tako Komisija ni uporabila nobenih negativnih sklepov za kitajsko vlado glede preferenčnih posojil industriji premazanega papirja, ampak je morala poiskati manjkajoče informacije o načrtih, vlogi bank in posojilnih politikah bank glede sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, saj teh informacij kitajska vlada ni zagotovila. Tako je Komisija uporabila vse informacije, ki jih je zagotovila kitajska vlada. Kadar predložene informacije niso zadostovale ali je bilo zanje ugotovljeno, da nimajo dokazne vrednosti, jih je morala Komisija, da bi prišla do ugotovitev, dopolniti z drugimi ustreznimi podatki. V nekaterih primerih ni mogoče izključiti, da je bil rezultat za kitajsko vlado manj ugoden, kot bi bil, če bi v celoti sodelovala, vendar to ni bil namen Komisije.

(277)

Pristop Komisije v tem primeru se razlikuje od načina, na katerega so pojem „negativnih sklepov“ v skladu z odstavkom 7 Priloge V k Sporazumu SIU uporabljali odbori STO. Na primer, odbor za letala ES je negativne sklepe uporabil dvakrat v zvezi s španskim programom za raziskave in razvoj „PROFIT“ v primerih, kjer EU ni predložila zadostnih podatkov. V zvezi z zneskom financiranja in vprašanjem dejanske specifičnosti odbor ni upošteval dokazov, ki jih je predložila EU, in je nadomestil rešitev, ki jo je predlagal pritožnik (ZDA), s svojimi ugotovitvami (11). To se v tej preiskavi ni zgodilo, saj je Komisija upoštevala vse podatke, ki jih je predložila kitajska vlada, in ni enostavno nadomestila rešitve, ki jo je predlagal pritožnik, ampak je za sklep uporabila vse informacije, ki jih je imela na voljo. Ob upoštevanju navedenega se sklene, da je treba navedene trditve zavrniti.

(278)

Ker Komisija v zvezi s kitajsko vlado ali katerim od izvoznikov ni uporabila negativnih sklepov, je trditev, da uporaba negativnih sklepov za vlado krši zakonske določbe STO, brezpredmetna.

(279)

To je bilo treba zavrniti, saj ta trditev ni podprta z dejstvi. Komisija je kitajsko vlado o določbah člena 28 in v katerih primerih se lahko te določbe uporabljajo obvestila v prvem dopisu, ki ga je kitajska vlada prejela ob začetku postopka, in v zadnjem dopisu, ki ga je kitajska vlada prejela pred preveritvenim obiskom na kraju samem. Poleg tega je bila kitajska vlada seznanjena s posledicami nesodelovanja, kot je razloženo v uvodni izjavi (59).

(280)

Kitajska vlada je trdila tudi, da Komisija od nje ni nikoli zahtevala, naj se dogovori za sestanke z državnimi bankami.

(281)

To zahtevo je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Komisija zahtevala neposredno sodelovanje kitajske vlade pri pripravi sestankov z bankami, ki so sodelujočim proizvajalcem izvoznikom dale posojila. S tem namenom je bil kitajski vladi tudi predložen seznam bank, ki so taka posojila dodeljevala. Komisija je od kitajske vlade zahtevala tudi, naj zagotovi, da bodo med preveritvenim obiskom na kraju samem v prostorih kitajske vlade prisotne politične banke in druge finančne ustanove, da bodo odgovarjale na vprašanja, povezana z delom vprašalnika, namenjenega tem stranem. Kitajska vlada se ni odzvala na nobeno od navedenih zahtev.

(282)

Kitajska vlada je trdila, da uporaba negativnih sklepov v tem primeru ni upravičena, saj je po svojih najboljših zmožnostih predložila informacije, ki jih je imela na voljo. Kitajska vlada je navedla, da so banke tretje strani v tem postopku in ne zainteresirane strani, kot je opredeljeno v členu 12(9) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in zato niso obvezane k sodelovanju. Navedla je tudi, da se je Komisija samovoljno odločala in delovala neskladno s pravili STO, saj je kitajska vlada predložila dovolj informacij glede posojil bank in pravic do uporabe zemljišč.

(283)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da Komisija za kitajsko vlado ni uporabila negativnih sklepov. Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi (276), uporabila vse informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, vendar je morala, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve, zaradi pomanjkanja bistvenih informacij zagotovljene podatke dopolniti z drugimi razpoložljivimi viri.

(284)

Glede trditev o zainteresiranih straneh je treba spomniti, da člen 12(9) Sporazuma SIU jasno navaja, da so lahko kot zainteresirane strani vključene domače ali tuje strani, ki niso strani, navedene v Sporazumu. Z upoštevanjem tega postopka je Komisija na podlagi pritožbe zahtevala informacije o preferenčnih posojilih industriji premazanega papirja. Poleg tega so take informacije neposredno povezane z bankami, ki so v večinski državni lasti. O tem so bili seznanjeni tako sodelujoči proizvajalci izvozniki kot kitajska vlada. Dejstvo, da zadostne informacije glede dajanja posojil s strani bank niso bile predložene, je Komisijo prisililo, da je v skladu z določbami člena 28 osnovne uredbe uporabila dejstva, ki so bila na voljo.

(285)

APP je trdila, da Komisija ne sme izločiti informacij, ki niso v vseh pogledih popolne, če je zainteresirana stran, ki je predložila informacije, kljub vsemu delovala po najboljših zmožnostih. Prav tako je APP trdila, da tudi v primerih, v katerih stran ni sodelovala po najboljših zmožnostih, mora ob uporabi razpoložljivih dejstev Komisija upoštevati vsa utemeljena dejstva, ki jih je predložila zainteresirana stran, tudi če ta dejstva niso popolne informacije, ki so bile zahtevane. Komisija zato v skladu z osnovno uredbo in Sporazumom SIU takih informacij ne sme prezreti.

(286)

Kitajska vlada je navedla, da upoštevanje razpoložljivih dejstev ni dovoljeno, če je zainteresirana članica ali stran dokazala, da je delovala po najboljših zmožnostih, in zagotovila informacije, ki so bile preverljive, ustrezno predložene, da jih je bilo mogoče uporabiti v preiskavi, predložene pravočasno in na mediju ali v računalniškem jeziku, ki so ga zahtevali preiskovalni organi.

(287)

V tem primeru se to ni zgodilo. S tem v zvezi je treba spomniti, da je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu z določbami člena 28 osnovne uredbe in člena 12(7) Sporazuma SIU, ker kitajska vlada in proizvajalci izvozniki kljub večkratnim zahtevam niso zagotovili informacij, za katere je Komisija menila, da so potrebne za preiskavo, da bi lahko prišla so reprezentativne ugotovitve. Dejansko si je morala Komisija prizadevati, da bi rešila temeljni problem, na katerega je kot preiskovalni organ naletela, tj. dejstvo, da je kitajska vlada zavrnila dostop do dejanskih informacij o načrtih, vlogi bank, oceni kreditnega tveganja pri dodeljevanju posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, določanju cen pravic do uporabe zemljišč ali pravnih dokumentih, ki se nanašajo na različne preiskovane sheme, oziroma jih ni zagotovila. Na enak način sodelujoči proizvajalci izvozniki niso zagotovili informacij glede posojil, ki so jim jih dodelile kitajske banke. Zato način, na katerega so kitajska vlada in proizvajalci izvozniki sodelovali, ne izpolnjuje standardov, ki jih je določil pritožbeni organ STO v zadevi Združene države – protidampinški ukrepi na nekatere izdelke vroče valjanega jekla iz Japonske, v kateri je sklenil, da je stopnja sodelovanja, ki se zahteva od zainteresiranih strani, „visoka“ in da morajo zainteresirane strani delovati „po najboljših zmožnostih“ (12). Komisija ne razume, zakaj kitajska vlada in proizvajalci izvozniki niso uspeli predložiti/urediti manjkajoče zadeve in niso zagotovili nobene verodostojne razlage. Kitajska vlada je tudi navedla, da pogoji za uporabo najboljših dostopnih informacij niso bili izpolnjeni in da kitajska vlada morda ni zagotovila določenih informacij, ker takšne informacije ne obstajajo, niso več pomembne ali na voljo oziroma niso bile zahtevane v vprašalniku ali vnaprej pred preverjanjem.

(288)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je bilo v oddelku o subvencioniranju (v uvodnih izjavah (64) do (73)) jasno prikazano, da je bila uporaba razpoložljivih dejstev za Komisijo kot preiskovalni organ edina možnost, da pride do reprezentativne ugotovitve. Glede vrst informacij, ki so bile zahtevane, je treba spomniti, da je Komisija zahtevala informacije, ki obstajajo (npr. informacije o načrtih, vlogi bank, oceni kreditnega tveganja pri dodeljevanju posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, določanju cen pravic do uporabe zemljišč ali pravnih dokumentih, ki se nanašajo na različne preiskovane sheme), in je kitajski vladi po začetku postopka ob več priložnostih ponudila možnost, da te informacije zagotovi.

(289)

Poleg tega je treba tudi poudariti, da je morala Komisija kot preiskovalni organ preiskati trditve, ki so bile navedene v pritožbi in za katere je bilo predloženih dovolj dokazov za začetek preiskave (npr. uporaba petletnih načrtov in industrijskih politik za preferenčna posojila industriji premazanega papirja, vloga bank kot javnih organov, obstoj neposrednih/posrednih programov za davke in programov subvencioniranja), zato je od kitajske vlade kot zainteresirane strani zahtevala, da zagotovi potrebne informacije. Vendar je kitajska vlada izbrala drug pristop, ki je bil enak, kot da bi prevzela vlogo preiskovalnega organa. Dejansko je kitajska vlada želela sama razsoditi, kaj se ji zdi pomembno, in omejiti svoja stališča na dokumente, za katere je menila, da so pomembni, ne da bi pri tem preiskovalnemu organu omogočila, da zadeve preuči. To se jasno odraža v pristopu kitajske vlade do državnih bank (glej uvodno izjavo (282)).

Kitajska vlada je trdila, da so bile te banke „tretje strani“: vendar je pritožnik priskrbel dovolj dokazov, da so te banke „javni organi“, in Komisija je bila zato upravičena zahtevati od kitajske vlade, da zagotovi zahtevane informacije o njihovih dejavnostih. V odgovor se je kitajska vlada sama odločila, da te banke niso javni organi, in o njih ni želela zagotoviti nobenih informacij. Vendar je to stvar odločitve preiskovalnega organa, tj. Komisije, in ne kitajske vlade. Tako obnašanje očitno ni v skladu z navedeno sodno prakso STO, ki navaja, da morajo zainteresirane strani delovati „po najboljših zmožnostih“. Težko je razumeti, kako naj bi bilo to v skladu s sklepom pritožbenega organa v zadevi Združene države – protidampinški ukrepi na nekatere izdelke vroče valjanega jekla iz Japonske, ki navaja, da je „… sodelovanje proces, ki zahteva skupno prizadevanje, pri katerem strani delajo skupaj v smeri skupnega cilja“ (13). Opozoriti je treba tudi, da je Komisija vsaki zainteresirani strani zagotovila dovolj časa za predložitev zahtevanih informacij in preiskavo izvedla v skladu z določbami Priloge VI k Sporazumu SIU, ki določa pravila za preverjanja na kraju samem in med drugim ob upoštevanju pridobljenih informacij omogoča zahtevanje nadaljnjih podrobnosti na kraju samem.

(290)

Kitajska vlada je trdila, da so zahtevani načrti obsežni, saj obsegajo 282 000 strani, in da je zato njihov prevod nerazumno dodatno breme. Trdila je tudi, da ni seznanjena s pojavom načrtov v neodvisnih prevodih in da v ameriških postopkih ni zagotovila nacionalnih petletnih načrtov.

(291)

To trditev je bilo treba zavrniti. Načrti, navedeni v uvodni izjavi (65), ki jih je kitajska vlada predložila v kitajščini, obsegajo manj kot 300 strani. To, kar je kitajska vlada uradno predložila, ne potrjuje trditve glede 282 000 strani. Trditev je kljub temu zaskrbljujoča, saj lahko kaže na še bolj natančno posredovanje vlade, kot je bilo ugotovljeno v sedanji preiskavi in vzporedni protidampinški preiskavi. Glede načrtov, ki se pojavljajo v neodvisnih prevodih, je treba opozoriti, da je Komisija to dokumentacijo prejela od drugih zainteresiranih strani in v takem obsegu, da so bili prejeti prevedeni načrti uporabljeni za namene te preiskave. Nazadnje je treba pojasniti, da Komisija ni želela trditi, da je kitajska vlada načrte predložila v postopkih za ZDA. Uvodna izjava (66) samo navaja, da se zdi, da s tem v zvezi obstajajo prevedene informacije.

(292)

Kitajska vlada je trdila, da mora Komisija, preden uporabi najboljše dostopne informacije, izvesti analizo, kot je zahtevana v členu 28(3) osnovne uredbe, in se odločiti, ali so posebni pogoji iz tega člena izpolnjeni.

(293)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu z določbami člena 28 osnovne uredbe, ker posebni pogoji iz člena 28(3) niso bili izpolnjeni. Kot je bilo razloženo, je kitajska vlada zagotovila informacije, ki niso bile popolne, ali pa v številnih primerih sploh ni zagotovila zahtevanih informacij. Spomniti je treba, da informacije o načrtih sploh niso bile predložene ali pa so bile predložene le delno, informacije o vlogi bank so bile nepopolne ali brez dokazne moči, ocena kreditnega tveganja bank pri dodeljevanju posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom ni bila zagotovljena, določanje cen pravic do uporabe zemljišč ni bilo zagotovljeno, prav tako pa tudi niso bili zagotovljeni številni pravni dokumenti, ki se nanašajo na določene programe za davke in programe subvencioniranja. Ob upoštevanju pomanjkljivosti ali neobstoja informacij Komisija ni mogla preveriti določenih predloženih informacij. Glede na navedeno, dejstvo, da se v teh okoliščinah za kitajsko vlado ne more šteti, da je delovala po najboljših zmožnostih, in nepotrebne težave pri določanju zadovoljivo točne ugotovitve je bila Komisija prisiljena uporabiti razpoložljiva dejstva.

(294)

Kitajska vlada je tudi trdila, da bi morala Komisija kot najboljše dostopne informacije uporabiti informacije, ki jih je že zagotovila kitajska vlada.

(295)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Komisija, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve, uporabila vse informacije, ki so jih zagotovile zainteresirane strani (vključno z informacijami, ki jih je predložila kitajska vlada) in ki jih je pridobila iz javno dostopnih virov.

(296)

Glede posojil je kitajska vlada trdila, da bi morala Komisija zaradi pomanjkanja informacij s strani določenih bank za oceno kreditnega tveganja pri dodeljevanju posojil uporabiti informacije, ki sta jih predložili Ljudska banka Kitajske in Komisija bančnih regulatorjev Kitajske, ter letna poročila komercialnih bank.

(297)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da banke, čeprav se je to od njih izrecno zahtevalo, niso predložile potrebnih podatkov. Informacije, ki sta jih predložili Ljudska banka Kitajske in Komisija bančnih regulatorjev Kitajske, so bile samo splošne narave in niso bile neposredno povezane s posojili, ki so bila dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Kitajska vlada je v spis vložila številna letna poročila komercialnih bank (nekatera poročila so bila samo v kitajščini) in trdila, da komercialne banke same sprejemajo odločitve glede svojega poslovanja v skladu z zakonom in brez vmešavanja skupin ali posameznikov. Vendar so to preproste trditve, ki ne omogočajo preverjanja, ali in kako so banke ocenile kreditno tveganje pri dodeljevanju posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, in jih je treba primerjati s posebnimi primeri, ki so se pojavili v preiskavah, v katerih so podjetja očitno pridobila posojila brez očitne ocene njihovega kreditnega tveganja.

(298)

Glede pravic do uporabe zemljišč je kitajska vlada trdila, da bi Komisija morala uporabiti informacije, ki jih je kitajska vlada predložila in po njenem mnenju dokazujejo obstoj delujočega trga. Trdila je, da so bile informacije, ki jih je Komisija zahtevala glede najnižjih cen pravic do uporabe zemljišč, zelo obsežne in niso bile zahtevane v vprašalniku ali vnaprej pred preverjanjem.

(299)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da brez informacij o določanju cen pravic do uporabe zemljišč ni mogoče sprejeti sklepa glede obstoja delujočega trga zemljišč na Kitajskem, ki odraža učinek ponudbe in povpraševanja. Opozoriti je treba tudi, da je Komisija kitajski vladi nudila dovolj časa za predložitev takih informacij za območja, na katerih imajo sodelujoči proizvajalci izvozniki sedež, vendar kitajska vlada s tem v zvezi ni predložila niti enega samega podatka. V vsakem primeru je Komisija upoštevala določbe Priloge VI k Sporazumu SIU, ki določa pravila za preverjanja na kraju samem in med drugim ob upoštevanju pridobljenih informacij omogoča zahtevanje nadaljnjih podrobnosti na kraju samem.

(300)

Kitajska vlada je trdila, da vladno lastništvo ni utemeljena podlaga za ugotovitev, da je banka ali gospodarska javna služba javni organ in da bi morala Komisija za tako analizo uporabiti pravila državne pomoči EU. Kitajska vlada je tudi zahtevala, da se na podlagi ugotovitev pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – LRK DS379 glede opredelitve javnega organa sedanji postopek prekine.

(301)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Komisija v uvodni izjavi (90) pojasnila opredelitev javnega organa. Ta opredelitev je v skladu z ustrezno sodno prakso STO o protisubvencijskih postopkih, vključno s prej navedenim poročilom pritožbenega organa. Zato odstopanje od tega, kar je splošno sprejeto, in uporaba drugega merila (npr. merila državne pomoči EU), ki velja za popolnoma drugačno vejo prava, nista potrebna. Opozoriti je treba, da se zakonodaja o državni pomoči uporablja v popolnoma drugačnem okviru, tj. ne za urejanje mednarodne trgovine z blagom, ampak kot dopolnilo skupnemu trgu. Nazadnje, ni nobene pravne ali dejanske podlage, ki bi potrdila zahtevo, da se sedanja preiskava prekine.

(302)

Kitajska vlada je v zvezi s preferenčnimi posojili industriji premazanega papirja navedla, da Komisija ni predložila dovolj dokazov glede specifičnega subvencioniranja, kot to zahtevata člen 2(1)(a) Sporazuma SIU in člen 4(2)(a) osnovne uredbe. Navedeno je bilo, da analiza Komisije ni izpolnila svojega naloge glede določitve pravne specifičnosti domnevne subvencije.

(303)

Dva sodelujoča proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da posojila, ki so jih dodeljevale kitajske državne banke, niso specifična.

(304)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je bila specifičnost ugotovljena na podlagi vseh informacij v spisu, vključno z informacijami, ki jih je predložila kitajska vlada, kot je navedeno v uvodni izjavi (92). Te informacije potrjujejo obstoj pravne specifičnosti v skladu z določbami člena 2(1)(a) Sporazuma SIU in člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(305)

Kitajska vlada je tudi trdila, da Komisija ni predložila trdnih dokazov o subvencioniranju v skladu z določbami člena 2(4) Sporazuma SIU in člena 4(5) osnovne uredbe, saj dokazov, ki jih je uporabila Komisija, ni mogoče šteti za trdne, ker nimajo pritrdilnega, objektivnega in preverljivega značaja, ki je verodostojen.

(306)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da so dejstva, opisana v uvodni izjavi (92), trdni dokazi o specifičnosti (tj. specifične subvencije, odobrene prek sektorskega industrijskega načrta, obravnavanje industrije za izdelavo papirja kot spodbujane industrije, vloga komercialnih bank in kitajskega sistema državnega načrtovanja ter visoka bonitetna ocena podjetij, ker izpolnjujejo pogoje za posebne načrte politike). Te informacije so pritrdilne, saj so jasne, objektivne in prepričljive. Pridobljene so iz različnih virov, zagotovile pa so jih zainteresirane strani ali pa so bile najdene v javni domeni.

(307)

Glede načrta za industrijo za izdelavo papirja 2007 je bilo navedeno, da industriji za izdelavo papirja ne zagotavlja specifičnih subvencij ali preferenčne obravnave. Po navedbah kitajske vlade je dejstvo, da je v načrtu navedeno, da finančne ustanove ne smejo zagotoviti posojil za kateri koli projekt, ki ni v skladu z njeno zakonodajo, samo določba, namenjena opustitvi projektov, ki so povzročili resno onesnaženje.

(308)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je iz načina ubeseditve, uporabljene v načrtu za industrijo za izdelavo papirja 2007, kot je razloženo v uvodni izjavi (77), popolnoma jasno, da obstajajo specifične subvencije in preferenčna obravnava industrije za izdelavo papirja. Trditev, da podrobna pravila, ki se nanašajo na finančne ustanove, obstajajo samo zaradi okoljskih razlogov, ne izhaja iz dejanske ubeseditve ustreznih besedil.

(309)

Glede načrtov politike in spremnih dokumentov, kot sta projekt povezovanja in kataloški seznam, je kitajska vlada ponovila, da kot takšni niso pravno zavezujoči v skladu s kitajskim zakonom o zakonodaji. Pravzaprav so potrebovali pravno zavezujoč izvedbeni akt. Kitajska vlada je tudi trdila, da so načrti preveč nejasni, da bi se upoštevali pri določanju specifičnosti, in da samo dejstvo, da je industrija za izdelavo papirja spodbujana industrija, ne dokazuje, da kitajska vlada izrecno omejuje dostop do subvencije na nekatera podjetja.

(310)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je preiskava pokazala, da so načrti pravno zavezujoči zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi (78). Preiskava je tudi pokazala, da status „spodbujane industrije“ za industrijo za izdelavo papirja zagotavlja posebne ugodnosti za zadevne družbe.

(311)

Glede dodeljevanja posojil je bilo navedeno, da analiza letnih poročil kitajskih bank, ki so dodelile posojila sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ni pokazala, da so bila posojila dodeljena zaradi načrtov politike.

(312)

To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je bilo navedeno, letna poročila bank ne zagotavljajo posebnih informacij o dodeljevanju posojil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Dejansko so letna poročila splošni dokumenti, ki ne zagotavljajo nobenih informacij o tem, kako so kitajske banke dodelile posojila sodelujočim proizvajalcem izvoznikom in kako so banke ocenile kreditno tveganje za sodelujoče proizvajalce izvoznike. Zainteresirane strani so večkrat zahtevale te informacije, ki se štejejo za bistvenega pomena, med drugim, ob upoštevanju ugotovitve poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006, ki je pokazalo, da je liberalizacija bank na Kitajskem nepopolna in da kreditno tveganje ni ustrezno upoštevano (14), poročila Mednarodnega denarnega sklada za leto 2009, ki je poudarilo pomanjkanje liberalizacije obrestne mere na Kitajskem (15), poročila Mednarodnega denarnega sklada o posameznih državah 2010, ki je navajalo, da so stroški kapitala na Kitajskem razmeroma nizki, da je dodeljevanje posojil včasih določeno z necenovnimi načini in da je veliko varčevanje pravnih oseb delno povezano z nizkimi stroški različnih faktorskih vložkov (vključno s kapitalom in zemljišči) (16), pregleda gospodarskih gibanj na Kitajskem 2010 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (17) in delovnega dokumenta ekonomskega oddelka OECD št. 747 o reformah kitajskega finančnega sektorja (18), ki je navajal, da glede lastništva finančnih institucij še vedno prevladuje država, zaradi česar se pojavljajo vprašanja glede obsega, v katerem odločitve bank glede posojil temeljijo samo na komercialnih premislekih, medtem ko je tradicionalna vloga bank očitno vloga vladnih agencij, ki so povezane z vlado.

(313)

Glede navedenega sporočila o bonitetni oceni je kitajska vlada trdila, da enega samega sporočila o bonitetni oceni ni mogoče šteti za trden dokaz o specifičnosti. Po navedbah kitajske vlade, razen če večina posojil ali kar vsa posojila, ki so bila dodeljena sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, pokažejo, da jim industrijska politika omogoča višjo bonitetno oceno v OP, Komisija ne more uporabiti pogojev enega posebnega primera za vse odločitve glede posojil.

(314)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da sporočilo o bonitetni oceni, navedeno v uvodni izjavi (81), neposredno povezuje pozitivne prihodnje možnosti sodelujočega proizvajalca izvoznika z obstojem načrtov politike za industrijo za izdelavo papirja in izpolnitvijo njihovih ciljev. Da bi lahko prišla do tega zaključka, je Komisija dala znaten poudarek na ta dokument v povezavi z načrtom za izdelavo papirja, ker druge informacije, zahtevane s tem v zvezi, kot je ocena tveganja za posojila, kljub večkratnim zahtevam niso bile zagotovljene, kot je opisano zgoraj.

(315)

Kitajska vlada je tudi trdila, da Komisija pri analizi trditev o preferenčnih posojilih ni upoštevala Okrožnice Ljudske banke Kitajske o izboljšanju upravljanja posebnih posojil YINFA [1999] št. 228. Glede na navedbe kitajske vlade ta okrožnica potrjuje, da so bila preferenčna posojila ali posebna posojila ukinjena.

(316)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, kot je razloženo v uvodni izjavi (87), da je Komisija ugotovila, da obstajajo novejše okrožnice Ljudske banke Kitajske, kot je tista iz leta 1999, ki jasno navajajo obstoj preferenčnih posojil in drugih posojil, ki jih je opredelil državni svet. Zato konkretna dejstva primera ne potrjujejo trditve kitajske vlade o ukinitvi preferenčnih posojil in posebnih posojil. Glede na navedeno je primerno opozoriti, da okrožnica iz leta 1999 navaja, da morajo banke, ki so v celoti v državni lasti, dejavno sodelovati z organi, ki so odgovorni za zadevne industrije, da pridobijo njihovo razumevanje in podporo. To je ponovno izjava, ki potrjuje izvajanje nadzora državnih organov nad bankami, ki so v celoti v državni lasti.

(317)

Glede dokazov o specifičnosti, ki jih je predložil pritožnik, je bilo navedeno, da so to samo navedbe ugotovitev različnih ameriških preiskav, v katerih je bila ugotovljena specifičnost, med drugim, s sklicevanjem na petletne načrte.

(318)

S tem v zvezi je treba opozoriti, da je Komisija, da bi prišla do reprezentativne ugotovitve, uporabila vse ustrezne informacije, ki jih je imela na voljo. Tako se javno dostopne informacije, navedene v pritožbi, tudi če se nanašajo na ugotovitve drugih preiskovalnih organov, štejejo za pomembne in njihova uporaba za ustrezno.

(319)

Glede sklepa št. 40 in kataloškega seznama je bilo navedeno, da industrije premazanega finega papirja ne opredeljujeta izrecno kot spodbujano industrijo ali spodbujane projekte. Navedeno je bilo tudi, da izraz „spodbujani projekti“ na Kitajskem zajema številne sektorje gospodarske dejavnosti in obsega različne industrije.

(320)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da sklep št. 40 in kataloški seznam industrijo za izdelavo papirja, v katero sodi industrija premazanega finega papirja, opredeljujeta kot spodbujano industrijo ali spodbujane projekte. Glede spodbujanih projektov je treba spomniti, da ti obsegajo samo določene dejavnosti iz 26 sektorjev in da zato te kategorizacije, ki obsega samo podmnožico družb na Kitajskem, ni mogoče šteti za kategorizacijo, ki je splošne narave in nespecifična. Po mnenju Komisije je bila to ob pomanjkanju kakršne koli razlage (in dodatnih dokumentov) najbolj naravna razlaga glede tega, kako natančno je kitajska vlada uporabila pojem „industrije za izdelavo papirja“ npr. za namene sklepa št. 40 in kataloškega seznama.

(321)

Glede Zakona o komercialnih bankah je kitajska vlada trdila, da je člen 34 splošne narave in da v skladu s členom 41 istega zakona ni nobene obveznosti za komercialne banke, da dodelijo posojila na podlagi industrijskih politik.

(322)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da besedilo člena 34 neposredno povezuje posojilno poslovanje komercialnih bank z industrijskimi politikami države. Zato člena ni mogoče šteti za splošnega in neobveznega. Glede člena 41 omenjenega zakona je treba opozoriti, da se nanaša na posebno pravico komercialne banke, da zagotovi posojila stranem, vendar se ne nanaša na pogoje, ki jih morajo banke upoštevati, ko se odločajo o posojilih.

(323)

APP je trdila, da je Komisiji predložila zadostne informacije in dokumente, ki kažejo, da je agencija Moody's v letih 2007 in 2008 APP ocenila z oceno A-1, zato ni bilo prav, da Komisija te ocene ni upoštevala in je uporabila oceno BB Bloomberga.

(324)

Komisija je natančno preučila poročila o bonitetni oceni, ki jih je predložila skupina APP. Ta poročila o bonitetni oceni povezujejo obetavne možnosti papirne industrije v prihodnosti z objavo razvojne politike za papirno industrijo. Zato informacije v teh dokumentih dejansko potrjujejo ugotovitve Komisije, da je bilo sedanje finančno stanje izvoznika doseženo na izkrivljenem trgu in zato kreditne sposobnosti kitajskih izvoznikov ni bilo mogoče upoštevati po nominalni vrednosti. To trditev je bilo treba zavrniti.

(325)

APP je tudi trdila, da so interna poročila o finančnem poslovodenju, ki so bila s tem v zvezi omenjena v pripombah APP o splošnem razkritju, „precej bolj zadovoljiva kot dejstva, ki so trenutno upoštevana“.

(326)

To trditev je bilo treba zavrniti. Številke, izračunane v teh poročilih, izhajajo iz finančnega položaja podjetja, doseženega na izkrivljenem trgu, na katerega, kot je ugotovila Komisija, seveda vplivajo preferenčna posojila. Gre za krožno zadevo, tj. podjetje prejme preferenčno posojilo, ki ima pozitiven učinek na njegove finančne kazalnike, ti pa imajo posledično pozitiven učinek na pogoje prihodnjih posojil.

(327)

APP je trdila, da je metodologija, ki jo je Komisija uporabila pri računanju referenčnih vrednosti za posojila v USD in EUR, napačna in da je Komisija dvakrat štela razmik do obrestne mere LIBOR ter tako napihnila referenčno obrestno mero.

(328)

To trditev je treba zavrniti. Komisija ni dvojno štela razmikov do obrestne mere LIBOR. Kot je bilo razloženo v končnem razkritju, je Komisija, da bi določila referenčne vrednosti za posojila v USD in EUR s trajanjem več kot 1 leto, ustrezni obrestni meri LIBOR za 1 leto prištela razmik med podjetniškimi obveznicami z oceno BB in zapadlostjo 1 leto ter podjetniškimi obveznicami z oceno BB in zapadlostjo n let, pri čemer je n število let, ki pomenijo obdobje, za katerega je bila izračunana „dolgoročna obrestna mera LIBOR za USD“ (tj. 2, 3,… 15 let). Poudariti je treba, da je bil razmik, kot je opisan zgoraj, prištet „čistim“ obrestnim meram LIBOR za 1 leto (tj. niso bile povečane za x baznih točk, kot je trdila APP).

(329)

Glede te sheme je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Navedla je, da je člen 25 Zakona na dohodek podjetij splošni del zakonodaje, ki velja za celotno kitajsko gospodarstvo in ne samo za proizvajalce premazanega finega papirja.

(330)

Kitajska vlada je trdila tudi, da so merila za upravičenost do te sheme objektivna in natančno opredeljena, da je upravičenost samodejna in zato te sheme ni mogoče šteti za specifično v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(331)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Zato so bile ugotovitve Komisije vzpostavljene na podlagi trdnih dokazov. S tem v zvezi je treba opozoriti, da člen 25 Zakona na dohodek podjetij omejuje dostop do te sheme na samo določena podjetja in industrije, ki so uvrščeni med „spodbujane“, tj. na posebno podmnožico podjetij na Kitajskem. Kot je navedeno zgoraj, je Komisija sklenila, da industrija premazanega papirja sodi v to kategorijo, zaradi česar so ugodnosti v okviru tega programa specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Glede meril za upravičenost je treba opozoriti, da ustrezne določbe med drugim navajajo obveznost, da morajo biti izdelki v razponu, ki je opisan na področjih visoke in nove tehnologije v okviru ključne podpore države, in da družbe nenehno izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja za namene pridobivanja novega znanja na področju znanosti in tehnologije, inovativno uporabljajo novo znanje ali znatno izboljšujejo tehnologije ali izdelke. Teh pogojev kot celote ni mogoče šteti za objektivna merila za upravičenost, ki vodijo k samodejnemu dodeljevanju subvencije v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(332)

APP se je spraševala, ali ne bi bilo bolje, da bi bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in izhajajo iz teh shem, izračunan na podlagi davčne napovedi in plačila za leto 2008 namesto za leto 2009 (OP). Trdili so, da sta ti dve shemi povezani z davkom na prihodek, ki je na Kitajskem običajno v celoti plačan v naslednjem koledarskem letu po davčnem obdobju. Zato se je o davku na dohodek za leto 2009 ali preferenčni obravnavi glede tega odločalo šele v letu 2010.

(333)

To trditev je bilo treba zavrniti. Dejanski znesek prejetih ugodnosti je bil potrjen in preverjen z davčnimi napovedmi za leto 2009, zato obstajajo ugodnosti, povezane s prodajo in dohodkom, ustvarjenim v letu 2009, tj. OP.

(334)

Glede te sheme je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Zato je navedla, da so merila za upravičenost do te sheme objektivna in natančno opredeljena, da je upravičenost samodejna in zato te sheme ni mogoče šteti za specifično v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(335)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je preiskava pokazala obstoj preferenčne davčne obravnave za določena podjetja, za katera je znano, da izvajajo določene vrste projektov na področju raziskav in razvoja, tj. za določeno podmnožico družb na Kitajskem. Kot je navedeno zgoraj, so to podjetja, ki sodijo v sektorje z novo tehnologijo in visokotehnološke sektorje, ki prejemajo osnovno podporo države, in projekti, navedeni v vodniku po ključnih področjih visokotehnološke industrializacije, kot so projekti v industriji premazanega papirja, zato so ugodnosti v okviru tega programa specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Glede meril za upravičenost je treba opozoriti, da so ustrezne določbe, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, nejasne in nepregledne, zato jih ni mogoče upoštevati kot objektivna merila za upravičenost, ki so vodila k samodejni dodelitvi subvencije. Zato so bile ugotovitve Komisije vzpostavljene na podlagi trdnih dokazov v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(336)

Glede te sheme je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Trdila je, da oprostitev plačila davka od dividend v skladu s Sporazumom SIU ni subvencija, saj oprostitev plačila davka sama po sebi ni subvencija, ustrezne kitajske določbe pa so namenjene pojasnitvi davčne osnove, da se prepreči dvojna obdavčitev.

(337)

APP je trdila, da ta shema ni specifična ter da se na splošno in enotno uporablja po vsej Kitajski na podlagi objektivnih meril, tj. vira dohodka od dividend. Trdila je tudi, da ta shema ne pomeni subvencije.

(338)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je dohodek od dividend rezidenčnih podjetij izvzet iz obveznosti plačila davka od dobička pravnih oseb rezidenčnih podjetij. Prvič, treba je spomniti, da je preiskava pokazala obstoj preferenčne davčne obravnave za določena podjetja, tj. rezidenčna podjetja, ki prejemajo dividende od drugih rezidenčnih podjetij, in poleg tega za pomembne industrije in projekte, ki jih podpira ali spodbuja država, kot je industrija premazanega papirja, tj. za določeno podmnožico družb na Kitajskem. Zato so ugodnosti iz tega programa specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Drugič, to je davčna spodbuda, ki vodi do opuščenega prihodka vlade v skladu z opredelitvijo subvencije iz člena 1(1)(a) Sporazuma SIU in člena 3(a) osnovne uredbe. Glede trditve, da je ta spodbuda namenjena preprečevanju dvojne obdavčitve, je treba opozoriti, da je, čeprav je Sporazum SIU priznal, da člani STO niso omejeni glede sprejemanja ukrepov za preprečevanje dvojne obdavčitve (glej opombo 59 Priloge I k Sporazumu SIU), ta določba „pritrdilna obramba“ in predložen ni bil noben konkreten dokaz, ki bi potrdil trditev, da so npr. dividende rezidenčnih ali nerezidenčnih družb obravnavane drugače zaradi zakonskih obveznosti, ki jih je LRK prevzela v skladu z ustreznimi dvostranskimi sporazumi o dvojnem obdavčenju s tretjimi državami.

(339)

Navedeno je bilo tudi, da je shema povsem nepomembna za družbe in industrije, uvrščene med spodbujane, vendar praviloma velja za vsa rezidenčna podjetja. Kitajska vlada je tudi navedla, da člen 2(2) Sporazuma SIU določa, da se določanje splošno veljavnih davčnih stopenj ne šteje za specifično subvencijo. Zato je navedla, da so merila za upravičenost do te sheme objektivna in natančno opredeljena, da je upravičenost samodejna in zato te sheme ni mogoče šteti za specifično v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(340)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da zakonske določbe za to shemo sodijo v poglavje 4 „Preferenčna davčna obravnava“ Zakona o davku na dohodek podjetij, ki predvideva posebne davčne spodbude za pomembne industrije in projekte, ki jih podpira in spodbuja država. Kot je razloženo zgoraj, so pod temi pogoji ugodnosti iz tega programa specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Preiskava ni odkrila nobenih objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna. Glede trditve v zvezi z določbami člena 2(2) Sporazuma SIU je treba opozoriti, da se ta shema ne nanaša na določanje splošno veljavne davčne stopnje, ampak na obstoj oprostitve davka na določeno vrsto dohodka, ki izvira iz določene vrste podjetij.

(341)

Glede te sheme je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Trdila je, da posebne poslovne kategorije, izrecno opredeljene z zakonom, niso specifične, saj zajemajo številne sektorje gospodarske dejavnosti in obsegajo različne industrije. Zato je navedla, da so merila za upravičenost do te sheme objektivna in natančno opredeljena, da je upravičenost samodejna in zato te sheme ni mogoče šteti za specifično v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(342)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je ta shema na voljo samo podjetjem, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom (tj. katalog za usmerjanje industrij za tuje naložbe in katalog ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država trenutno spodbuja razvoj). Dejstvo, da je upravičenost omejena na posebne poslovne kategorije potrjuje, da shema ni splošno dostopna številnim gospodarskim sektorjem, zato so ugodnosti iz tega programa specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega preiskava ni odkrila nobenih objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna. Zato so bile ugotovitve Komisije vzpostavljene na podlagi trdnih dokazov v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(343)

APP je trdila, da amortizacijska doba, ki jo je Komisija uporabila pri izračunu ugodnosti iz te sheme, ki se lahko pripiše OP, ni pravilna in da bi morala Komisija uporabiti amortizacijsko dobo, ki so jo sporočila podjetja skupine APP. Po navedbah APP ta metodologija krši člen 7(3) osnovne uredbe.

(344)

To trditev je bilo treba zavrniti. Amortizacijska doba, ki jo je sporočila APP, je določena za računovodske in finančne namene. Drugi sodelujoči proizvajalci izvozniki in industrija Unije so sporočili drugačne amortizacijske dobe. Zato je Komisija v skladu s svojo običajno prakso in členom 7(3) osnovne uredbe za namene tega izračuna uporabila kot življenjsko dobo strojev dobo 15 let, ki se za zadevno industrijo šteje za „običajno“ amortizacijsko dobo.

(345)

Glede te sheme je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Kitajska vlada je trdila, da je pojasnila merila za upravičenost do te sheme, zaradi česar ni podlage za uporabo razpoložljivih dejstev.

(346)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je ta shema omejena na družbe, v katere se vlaga tuji kapital in ki nabavljajo določene vrste doma proizvedene opreme, tj. na posebno podmnožico družb na Kitajskem, zato so ugodnosti iz tega programa specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega preiskava ni odkrila nobenih objektivnih meril za omejitev upravičenosti in prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost samodejna. Zato so bile ugotovitve Komisije, z uporabo predloženih informacij in določb člena 28 osnovne uredbe, vzpostavljene na podlagi trdnih dokazov v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(347)

Obe skupini, APP in Chenming, sta trdili, da v skladu z Obvestilom o poenotenju mestnih pristojbin za vzdrževanje in gradnjo ter dodatnih dajatev za domače družbe, družbe, v katere se vlaga tuji kapital, in posameznike, ki ga je državni svet Kitajske izdal 18. oktobra 2010 in velja od 1. decembra 2010, navedene pristojbine in dajatve zdaj brez izjeme veljajo za vsa podjetja in posameznike na Kitajskem. V skladu s temi trditvami se za to subvencijsko shemo ne uvedejo več izravnalni ukrepi.

(348)

Predloženi argumenti so bili analizirani v skladu s predloženo dokumentacijo in dokazi, ki so jih zagotovile strani. Od kitajske vlade je bilo zahtevano, da potrdi prej navedene informacije. Kitajska vlada, ki je v tem postopku zainteresirana stran in organ, ki dodeljuje subvencije, je Evropsko komisijo obvestila, da je bila ta shema ukinjena in ni bila nadomeščena s katero drugo spodbudo, ki bi se nanašala na isto obveznost plačevanja davkov. Na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, se sklene, da sta obe skupini dokazali, da nimata več koristi od katere koli subvencije iz te sheme. S tem v zvezi je treba spomniti, da se v skladu s členom 15 osnovne uredbe ne uvedejo nobeni ukrepi, če je subvencija ukinjena ali če je dokazano, da subvencija zadevnim izvoznikom ne prinaša več ugodnosti. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in informacij v spisu se sklene, da subvencija iz te sheme ne prinaša več nobenih ugodnosti zadevnim izvoznikom. Zato so bile ugotovitve, predstavljene v uvodnih izjavah (160) do (169), ustrezno spremenjene.

(349)

Glede teh shem je kitajska vlada navedla, da Komisija ni ugotovila specifičnosti na podlagi trdnih dokazov. Trdila je, da je v zvezi s temi shemami predložila zadostne informacije in da se noben zakon ali uredba ne nanaša na te sheme.

(350)

Te trditve je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je bilo na podlagi informacij, ki so jih kitajska vlada in sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili za te sheme, ugotovljeno, da so specifične in da se zanje lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kljub temu, da niso bile predložene nobene dejanske zakonske določbe. Dejstvo, da za te sheme ni zakonskih določb, kot je trdila kitajska vlada, nedvomno potrjuje, da ni nobenih objektivnih meril ali pogojev, določenih z zakonodajo, ki ureja te sheme. Zato so bile ugotovitve Komisije, z uporabo predloženih informacij in določb člena 28 osnovne uredbe, vzpostavljene na podlagi trdnih dokazov v skladu z določbami člena 2(1)(b) Sporazuma SIU in člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Zaradi pomanjkanja kakršnih koli meril ali pogojev ima vlada očitno široko diskrecijsko pravico, za dostop do subvencij pa se šteje, da je omejen na določena podjetja.

(351)

V zvezi s tema shemama je kitajska vlada trdila, da si je Komisija napačno razlagala člen 2(2) Sporazuma SIU, saj industrijski parki niso določene geografske regije.

(352)

To trditev je bilo treba zavrniti. S tem v zvezi je treba spomniti, da je industrijski park Suzhou očitno gospodarska in upravna podenota v pristojnosti LRK in zato določena geografska regija v skladu z določbami člena 2(2) Sporazuma SIU. Ne glede na navedeno je treba tudi opozoriti, da četudi konkretna dejstva preiskave ne bi potrdila zgoraj navedenega, lahko industrijski park v skladu s samo opredelitvijo gosti samo podmnožico družb na ozemlju države ali organa, ki dodeljuje subvencije, in zato bi se subvencije industrijskega parka v skladu z določbami člena 2(1)(a) Sporazuma SIU štele za specifične.

(353)

Glede pravic do uporabe zemljišč je kitajska vlada s sklicevanjem na člen 14(d) Sporazuma SIU in pritožbeni organ v zadevi ZDA – mehki stavbni les IV trdila, da je zunanja referenčna vrednost nezakonita. Navedeno je bilo, da pravo EU in STO omejuje uporabo zunanjih referenčnih vrednosti na zelo posebne okoliščine, tj. samo, kadar so cene na zasebnem trgu izkrivljene zaradi prevladujoče vloge vlade kot dobavitelja zadevnega blaga ali storitve. Glede na navedbe kitajske vlade Komisija ni dokazala, da so zaradi prevladujoče vloge kitajske vlade kot dobavitelja cene na zasebnem trgu izkrivljene.

(354)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Prvič, treba je opozoriti, da pravila STO, kot sta jih potrdila pritožbeni organ v zadevi ZDA – mehki stavbni les IV (DS257) in odbor v zadevi ZDA – kitajske izravnalne dajatve (DS379), ne prepovedujejo uporabe zunanjih referenčnih vrednosti. Drugič, pristop Komisije je v celoti upošteval posebne pogoje, ki jih za uporabo zunanje referenčne vrednosti zahteva sodna praksa STO. Kot je bilo prikazano v uvodnih izjavah (248) do (259), so zemljišča na Kitajskem v državni lasti, vlada pa jih daje v najem. Poleg tega kitajski organi nadzorujejo ponudbo in dodeljevanje zemljišč družbam tudi na sekundarnih trgih in dodeljevanje zemljišč podjetjem je povezano s strogimi pravili, medtem ko mora biti vsaka sprememba glede dodelitve zemljišča, npr. prenos pogodbe o pravicah do uporabe zemljišč z ene družbe na drugo, odobrena s strani države in potrjena z novo pogodbo o pravicah do uporabe zemljišč med prejemnikom pravice in zadevnim državnim organom. Glede na navedeno se sklene, da ima kitajska vlada prevladujočo vlogo pri distribuciji pravic do uporabe zemljišč in da so katere koli cene na kitajskem „zasebnem“ trgu (če obstajajo – v tej preiskavi ni bila predložena nobena) izkrivljene zaradi prevladujoče vloge kitajske vlade kot dobavitelja in njene monopolne vloge kot upravnega organa, ki ureja področje prenosa zemljišč. Zato bi finančni prispevek kitajske vlade dejansko določil raven morebitnih zasebnih cen.

(355)

Kitajska vlada je tudi trdila, da Komisija z izbiro Tajvana kot zunanje referenčne vrednosti ni uporabila zunanje referenčne vrednosti, ki se nanaša na prevladujoče tržne pogoje na Kitajskem ali je z njimi povezana. Navedeno je bilo, da uporabo tajvanske referenčne vrednosti za izravnavo razlik pri primerjalnih prednostih med državami izrecno prepovedujejo pravila STO.

(356)

Te trditve je bilo treba zavrniti. Po mnenju Komisije je Tajvan (19) ustrezna zunanja referenčna vrednost zaradi vseh informacij v spisu, tj. (i) stopnje gospodarskega razvoja in gospodarske strukture, ki prevladuje na Tajvanu in v zadevnih kitajskih provincah, v katerih imajo sodelujoči proizvajalci izvozniki sedež, (ii) fizične bližine teh dveh kitajskih provinc in Tajvana, (iii) visoke ravni infrastrukture, ki jo imajo Tajvan in ti dve kitajski provinci, (iv) močnih gospodarskih vezi in čezmejne trgovine med Tajvanom in LRK, (v) podobne gostote naseljenosti v zadevnih kitajskih provincah in na Tajvanu, (vi) podobnosti med vrsto zemljišč in transakcij, uporabljenih za oblikovanje ustrezne referenčne vrednosti na Tajvanu, s tistimi v LRK in (vii) skupnih demografskih, jezikovnih in kulturnih značilnosti Tajvana in LRK. Treba je tudi dodati, da se provinci Jiangsu in Shandong štejeta za najpomembnejši proizvodni provinci v LRK (20). Čeprav BDP na prebivalca na Tajvanu in v teh dveh kitajskih provincah ni enak, pa BDP v teh kitajskih provincah v zadnjih letih hitro narašča, tj. dohitevata Tajvan.

Poleg tega najnovejši podatki kažejo, da imata LRK in Tajvan podobno realno stopnjo rasti BDP (21). Ob tem je treba tudi opozoriti, da natančna primerjava med BDP v netržnem gospodarstvu (LRK) in BDP uveljavljenega tržnega gospodarstva (Tajvan) ni odločilen dejavnik, saj je glede BDP običajno, da netržno gospodarstvo zaostaja za delujočim tržnim gospodarstvom. Poleg tega lahko na ponudbo in povpraševanje po industrijskih zemljiščih vplivajo številni drugi dejavniki, npr. pravila glede načrtovanja in okoljska politika. Pravo vprašanje je, kakšni bi bili „prevladujoči tržni pogoji“ glede pravic do uporabe zemljišč v LRK, če bi bilo gospodarstvo delujoče in tržno, in na podlagi vseh dokazov bi bili zelo podobni tistim na Tajvanu.

(357)

Glede na vse navedene informacije se za izbrano referenčno vrednost šteje, da je v skladu z zahtevami pritožbenega organa v zadevi ZDA – mehki stavbni les IV (odstavek 103), v kateri je bilo sklenjeno, da „se mora izbrana referenčna vrednost kljub vsemu nanašati na prevladujoče tržne pogoje v državi ali biti z njimi povezana ter da mora odražati ceno, kakovost, razpoložljivost, tržnost, prevoz in druge pogoje nabave ali prodaje, kot to zahteva člen 14(d).“ Dejansko se vsi pogoji na Tajvanu nanašajo na prevladujoče tržne pogoje v teh dveh kitajskih provincah. Zemljišča so na voljo v podobno gosto naseljenih območjih, fizična bližina območij zagotavlja, da je kakovost zemljišč podobna, dejstvo, da imajo Tajvan in ti dve kitajski provinci enak jezik in kulturo, izvozno usmerjeno gospodarstvo in pomembne proizvodne sektorje, pa potrjuje, da so cena, tržnost in drugi pogoji nabave ali prodaje zemljišč tesno povezani.

(358)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da so bile informacije, ki jih je imela na voljo Komisija, zadostne za sklep, da na Kitajskem obstaja trg za zemljišča.

(359)

To zahtevo je bilo treba zavrniti. Na podlagi informacij, ki jih je imela Komisija na voljo, ni bilo mogoče priti do zaključka, da na Kitajskem obstaja delujoč trg zemljišč. Iz zakonodaje, ki jo je kitajska vlada dala Komisiji na voljo, je razvidno, da so vsa zemljišča v LRK v vladni lasti in da so dodeljena samo na podlagi najema. Kitajski organi imajo popoln nadzor nad ponudbo in dodeljevanjem zemljišč družbam, vključno s transakcijami na sekundarnem trgu. Kljub zahtevam Komisije s tem v zvezi ni bil predložen noben dokaz, da pri distribuciji pravic do uporabe zemljišč obstaja tržni mehanizem. Položaj je v celoti pojasnjen v uvodni izjavi (354), kjer so obravnavane podobne trditve kitajske vlade.

(360)

APP je trdila, da bi morale biti kot referenčna vrednost uporabljene najnovejše kitajske cene pravic do uporabe zemljišč ali, kot druga možnost, najnovejše cene zemljišč v indijski državi Maharaštra. Chenming je za referenčno vrednost prav tako predlagal indijsko državo Maharaštro.

(361)

Kot je že opisano v uvodni izjavi (359), na Kitajskem ni delujočega trga zemljišč. Zato uporaba najnovejših kitajskih cen pravic do uporabe zemljišč kot referenčne vrednosti ni ustrezna. Proizvajalca izvoznika sta trditev, da bi se za referenčno vrednost lahko uporabile cene zemljišč v Maharaštri, osnovala na primerjavi indijske države Maharaštre glede na BDP na prebivalca in gostoto prebivalstva v času nabave pravic do uporabe zemljišč. Kot je razloženo zgoraj, Komisija meni, da BDP na prebivalca in gostota prebivalstva ne moreta biti edina odločilna dejavnika pri izbiri države/regije za namene uporabe zunanje referenčne vrednosti. V vsakem primeru metodologija, ki sta jo predlagala sodelujoča proizvajalca izvoznika, ni v skladu z njunimi trditvami. V OP je bil v Mumbaju, prestolnici Maharaštre in daleč najbolj razvitem območju države, dohodek na prebivalca 2 675 USD (1,28 lakha rupij), kar je pravzaprav manj od kitajskega državnega povprečja 3 529 USD (22), kaj šele od BDP na prebivalca v visoko razvitih regijah Shandong in Jiangsu (5 255 USD oziroma 6 550 USD). Tudi gostota prebivalstva sama po sebi ni odločilen dejavnik, vendar pa je uradno gostota prebivalstva v Maharaštri 314/km2, v provinci Jiangsu 736/km2 in v provinci Shandong 600/km2, torej ne na enaki ravni. Poleg tega so do sklepa, da se Maharaštra kot referenčna vrednost ne nanaša na prevladujoče tržne pogoje na Kitajskem in z njimi ni povezana, vodili drugi dejavniki, kot je pomanjkanje fizične bližine in skupnih značilnosti med Indijo in Kitajsko. Zaradi razlogov, razloženih v uvodni izjavi (357), Komisija še naprej meni, da so cene zemljišč na Tajvanu precej bolj ustrezna zunanja referenčna vrednost.

(362)

APP je trdila, da nekatere pravice do uporabe zemljišč, ki jih je Komisija upoštevala pri izračunu ugodnosti iz te sheme, niso več v lasti APP. APP je tudi trdila, da je z uporabo informacij s spletne strani industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarske zadeve dobila drugačno povprečno ceno zemljišč na kvadratni meter in da se Komisija ni potrudila, da bi našla reprezentativne ponudbe za industrijska zemljišča.

(363)

Glede na celotno površino zemljišč, ki jih uporablja APP, je Komisija upoštevala trditev APP ter jo na podlagi informacij in dokazov, predloženih v pripombah glede končnega razkritja, sprejela. Popravljene informacije so bile upoštevane pri izračunu subvencije. Glede informacij glede Tajvana je treba opozoriti, da je bilo treba trditev zavrniti. Čeprav ta stran ni predlagala uporabe te cene za izračun ustrezne referenčne vrednosti, je treba poudariti naslednje: Komisija je uporabila informacije, ki so bile glede cen zemljišč na Tajvanu na voljo v spisu, metodologija, uporabljena za izračun referenčne cene, pa je bila stranem razkrita in pojasnjena v obvestilu za spis z dne 11. februarja 2011. Po drugi strani se podatki, ki jih je predložila APP, nanašajo samo na februar 2011, tj. drugo časovno obdobje, kot je bilo uporabljeno pri izračunu Komisije, in zdi se, da se nanašajo samo na seznam primerov nekaterih podatkov iz nekaterih območij na Tajvanu. Poleg tega Komisija ne more obravnavati izračuna referenčne vrednosti, ki ga je izvedla APP, saj APP ni predložila nobenih podrobnosti glede metodologije, ki jo je uporabila za izračun, in ni utemeljila, zakaj njen izračun omogoča bolj točne povprečne cene zemljišč na Tajvanu.

(364)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da kakršna koli subvencija v obliki zagotavljanja pravice do uporabe zemljišča za manj kot ustrezno nadomestilo ne bi bila specifična.

(365)

To trditev je bilo treba zavrniti. Kot je bilo že razloženo v dokumentu o dokončnem razkritju, kitajska vlada v zvezi s to shemo ni predložila zadostnih informacij, ki jih je bilo treba dopolniti z drugimi informacijami in dejstvi v spisu. Zato so bile na tej podlagi vzpostavljene ugotovitve, ki so razložene in analizirane v uvodnih izjavah (253) do (258).

(366)

APP je trdila, da obrestna mera, ki jo je Komisija uporabila za preoblikovanje nominalne vrednosti subvencije v vrednost, ki je prevladovala v obdobju preiskave, ni pravilna.

(367)

Komisija je upoštevala trditev APP ter jo na podlagi informacij in dokazov, predloženih v pripombah glede končnega razkritja, sprejela. Obrestna mera, ki jo je predlagala APP, je bila uporabljena pri izračunu subvencije. Ta sprememba je že upoštevana v uvodnih izjavah, ki obravnavajo izračun stopnje subvencije, in v izračunanih stopnjah subvencije za posamezne zadevne sheme.

(368)

APP je trdila, da morajo biti zneski subvencije izraženi kot odstotek njihove evidentirane cene CIF in ne kot odstotek prihodka ter da bi morala Komisija za izračun stopenj subvencije uporabiti to metodologijo.

(369)

Predloženi argumenti so bili analizirani v skladu s predloženo dokumentacijo in dokazi, ki jih je zagotovila stran. Opozoriti je treba, da razen za eno subvencijsko shemo, za katero se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za nobeno drugo shemo ni bilo ugotovljeno, da je pogojena z izvozom, in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine. Zato je bil znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek podjetij skupine APP od prodaje v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ki se glasi: „Kadar se subvencija ne dodeli z navedbo izdelanih, proizvedenih, izvoženih ali prevažanih količin, se znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določi z dodelitvijo vrednosti celotne subvencije, kakor je primerno, za raven proizvodnje, prodaje ali izvoza zadevnih izdelkov med obdobjem preiskave o subvencioniranju“. Ker ta subvencija ni vezana na proizvodnjo kakega posebnega izdelka ali na izvoz, je skupni prihodek podjetja od prodaje najustreznejši imenovalec. S tem v zvezi je treba omeniti, da je bil zadevni prihodek določen tako, da kolikor je mogoče tesno odraža prodajno vrednost izdelkov, ki jih je družba prejemnica prodala. Ta sprememba je že upoštevana v uvodnih izjavah, ki obravnavajo izračun stopnje subvencije, in v izračunanih stopnjah subvencije za posamezne zadevne sheme. Kakršna koli druga predlagana metodologija za izračun zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, bi bila v nasprotju z ustreznimi določbami osnovne uredbe (člena 7 in 15) in upravno prakso Komisije, kadar v protisubvencijskih postopkih izbira ustrezni števec/imenovalec za dodelitev zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

Za potrditev svojih trditev je stran navedla tudi določbe iz smernic (23), ki se nanašajo na izračun subvencije na enoto. Vendar se zaradi istih že navedenih vzrokov pristop na enoto ni zdel primeren glede na okoliščine tega primera. Dejansko se zdi, da predlagana metodologija ni reprezentativna, saj meša prihodke in proizvedene enote samo za zadevni izdelek, ob tem pa ne upošteva enot drugih proizvedenih izdelkov. V zvezi s skupnimi proizvedenimi enotami za vse izdelke, ki so jih proizvedle zadevne družbe, niso bile predložene ali preverjene nobene informacije, subvencije pa se v vsakem primeru niso dodeljevale glede na količine. V zvezi s cenami CIF je treba opozoriti, da dokazi v spisu kažejo, da se razlikujejo za posamezno vrsto izdelkov in med vrstami izdelkov. V vsakem primeru zadevne subvencije niso specifične glede na izdelek. Komisija je poleg tega določila znesek subvencioniranja v LRK ter ga izrazila z dodelitvijo vrednosti celotne subvencije za prihodke na Kitajskem, ob tem pa upoštevala posebne okoliščine zadevnih sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. S tem je bila zagotovljena uporaba preverjenega zneska subvencij in najustreznejših prihodkov. Nazadnje je treba omeniti, da se glede na konkretne okoliščine tega postopka, tj. uvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev na stopnji škode, sklene, da ni nikakršnega vpliva na položaj APP, ne glede na izbrano metodologijo pri dodeljevanju zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in izravnalne dajatve.

(370)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za preiskane družbe je naveden v spodnji preglednici:

(371)

Na podlagi razpoložljivih informacij iz pritožbe in informacij, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki, so v LRK še drugi znani proizvajalci zadevnega izdelka. Kljub temu se je, glede na to, da je bil prijavljeni obseg izvoza višji kot podatki Eurostata o uvozu, štelo, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato se je zdelo primerno določiti raven subvencije za nesodelujoče proizvajalce izvoznike na ravni največjega ugotovljenega subvencioniranja za sodelujoče proizvajalce izvoznike, tj. 12,04 %, da se zagotovi učinkovitost ukrepov.

(372)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 14 znanih in nekaj drugih zelo malih proizvajalcev Unije. Ocenjeno je, da podatki združenja CEPIFINE pokrivajo 98 % proizvodnje proizvajalcev Unije. Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 5 270 000 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(373)

Industrija premazanega finega papirja je energetsko in kapitalsko intenzivna. Zato se uporablja ekonomija obsega, ki pojasnjuje koncentracijo proizvodnje na nekaj velikih akterjev, ki jih dopolnjujejo manjši proizvajalci, osredotočeni na geografsko bližje trge. Pet podobno velikih proizvajalcev pokriva večino trga Unije s proizvodnimi obrati, razporejenimi po Evropi. Velik del PFP je izdelek za splošno rabo in se v glavnem prodaja prek trgovcev in veletrgovcev s papirjem. Za te distribucijske poti sta značilni visoka stopnja koncentracije kupne moči in cenovna preglednost z navedbami cen.

(374)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (19), je ena zainteresirana stran trdila, da bi bilo treba PFP, ki je primeren za rotacijsko tiskanje, vključiti v obseg sedanje preiskave. Na tej podlagi je stran trdila, da pritožnik, industrija Unije, nima dovolj trdne podpore v sedanjem postopku. Na podlagi sklepnih ugotovitev, opisanih v uvodnih izjavah (22) in (25), tj. da sta PFP, primeren za rotacijsko tiskanje, in PFP, primeren za formatno tiskanje, dva različna izdelka, pa je treba to trditev zavrniti.

(375)

Vlada Kitajske je pripomnila, da je eden od reprezentativnih proizvajalcev domnevno povezan s kitajskim podjetjem in bi ga zato bilo treba izključiti iz opredelitve industrije Unije. Vendar je preiskava pokazala, da izdelki, ki jih proizvaja omenjeno kitajsko podjetje, niso zadevni izdelek. Zato ta povezava nima nobenega učinka na analizo škode ali vključitev tega proizvajalca Unije v opredelitev industrije Unije.

(376)

Potrošnja je bila določena na podlagi naslednjih podatkov:

(377)

Na tej podlagi je bila celotna potrošnja Unije določena tako:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(378)

Skupno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %. Ugotovljeno je bilo, da se je potrošnja v obdobju med letoma 2006 in 2007 najprej povečala za 4 %, potem pa se je med letom 2007 in OP zmanjšala za 18 %. Zmanjšanje potrošnje v letu 2008 in OP je bilo posledica manjšega povpraševanja zaradi gospodarske krize, zlasti v prvi polovici leta 2009.

(379)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (376), je bilo ugotovljeno, da je preverjeni celotni obseg prodaje zadevnega izdelka sodelujočih kitajskih izvoznikov na trg Unije večji od obsega uvoza, o katerem je poročal Eurostat. Ker se je štelo, da so preverjene informacije točnejše kot razpoložljivi statistični podatki, je bil celotni obseg uvoza iz LRK določen na podlagi preverjenih informacij, ki so jih zagotovile sodelujoče družbe. Obseg prodaje sodelujočih družb, za katere je bilo ugotovljeno, da so v obravnavanem obdobju izvažale samo večplastni karton, je bil izključen iz celotnega uvoza, ker je bilo sklenjeno, kot je razloženo v uvodni izjavi (47), da se večplastni papir in karton ne štejeta za zadevni izdelek. Ker se podatki o uvozu zadevnega izdelka nanašajo samo na dve družbi, se jih je zaradi zaupnosti zdelo primerno prikazati v indeksirani obliki.

Preglednica 2

Celotni subvencionirani uvoz iz LRK

(380)

Obseg celotnega uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal – za skoraj trikrat. Zato se je njegov tržni delež znatno povečal, in sicer s približno 1 % leta 2006 na več kot 4 % v OP. Vzrok je verjetno v zmanjšanju porabe, ki je v istem obdobju padla za 14 %. Povprečne cene subvencioniranega uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju znižale za 8 %.

(381)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije za to vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz LRK, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za sedanje dajatve in stroške po uvozu.

(382)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (51), je bila stopnja sodelovanja kitajskih izvoznikov zelo visoka in se šteje, da je pokrivala celoten obseg izvoza iz LRK v Unijo v OP. Glede na dejstvo, da je bilo za dva kitajska proizvajalca izvoznika, ki sta se prvotno odzvala, ugotovljeno, da ne izvažata zadevnega izdelka na trg Unije, kot je razloženo v uvodni izjavi (52), njun uvoz ni bil upoštevan za namen analize nelojalnega nižanja prodajnih cen. Izvoz podjetja iz skupine enega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bil prav tako izključen iz primerjave, saj noben od reprezentativnih proizvajalcev Unije ni proizvajal primerljive vrste izdelka. V zvezi z izvoznimi količinami tega določenega podjetja je treba opozoriti, da pomenijo samo majhen del celotnega izvoza skupine, in zdi se, da so njihove ravni cen v skladu z ravnmi cen celotnega izvoza skupine.

(383)

Primerjava je pokazala, da je zadevni subvencionirani izdelek s poreklom iz LRK, ki se prodaja v Uniji, v OP nelojalno znižal prodajne cene proizvajalcev Unije v povprečju za 7,6 %. Raven stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen je treba obravnavati ob upoštevanju visoke stopnje preglednosti cen, podprte z navedbami cen, ki so značilne za distribucijski trg PFP.

(384)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev učinka subvencioniranega uvoza na proizvajalce Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalnikov za oceno položaja proizvajalcev Unije od leta 2006 do konca OP.

(385)

Makroekonomski elementi (proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast in višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije na podlagi informacij, ki jih je zagotovilo združenje CEPIFINE.

(386)

Analiza mikroekonomskih elementov je bila izvedena na ravni proizvajalcev Unije (povprečne cene na enoto, zaposlenost, plače, produktivnost, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala) na podlagi njihovih informacij, ki so bile ustrezno preverjene.

(387)

Navedeno je bilo, da pri analizi škode vsi kazalniki škode za pritožnike in industrijo Unije kot celoto niso bili analizirani na skladen in celovit način. Strani so menile, da bi bile sklepne ugotovitve glede znatne škode drugačne, če bi bili nekateri kazalci, kot je tržni delež, ugotovljeni na ravni pritožnikov.

(388)

Najprej je treba opozoriti, da so pripombe teh strani očitno vzpostavljene na podlagi kazalnikov, izračunanih na podlagi podatkov in informacij, ki se razlikujejo od tistih, ugotovljenih med preiskavo in predstavljenih v nadaljevanju. Zato te sklepne ugotovitve niso pravilne in zato niso pomembne.

(389)

Drugič, kot je razloženo zgoraj, je praksa Komisije, da oceni makroekonomske dejavnike za dokaz o škodi, povzročeni na ravni industrije Unije kot celote. V sedanji preiskavi je bila industrija Unije opredeljena na ravni proizvajalcev Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, kot je razloženo v uvodni izjavi (372), ne glede na to, ali so proizvajalci podprli pritožbo in ali so sodelovali v preiskavi.

(390)

Mikroekonomski dejavniki so analizirani na ravni reprezentativnih proizvajalcev Unije, ne glede na to, ali ti podpirajo pritožbo ali ne. Reprezentativni proizvajalci so obsegali 58 % proizvodnje Unije. Noben od drugih proizvajalcev Unije se ni odzval s trditvijo, da so sklepne ugotovitve Komisije glede mikroekonomskih dejavnikov nezanesljive ali neutemeljene. Zato ni nobenih razlogov za dvom o ugotovitvah, ki temeljijo na informacijah, ki so jih posredovali samo reprezentativni proizvajalci Unije.

(391)

Navedeno je bilo, da enemu od štirih reprezentativnih proizvajalcev ni uspelo v celoti sodelovati, ker naj bi bil povezan z drugim proizvajalcem v Evropski uniji, ki ni sodeloval v preiskavi. Podjetji sta bili domnevno povezani zaradi prehodnih dogovorov, sklenjenih v času, ko je sodelujoči proizvajalec Unije pridobil poslovni segment PFP drugega proizvajalca. Izražena je bila domneva, da sodelujoči proizvajalec Unije prek teh prehodnih dogovorov nadzira nekatere obrate, ki so ostali v lasti delno pridobljenega proizvajalca. V podporo tej trditvi se je proizvajalec izvoznik skliceval na Odločbo Komisije z dne 31.10.2008 (24) (v nadaljnjem besedilu: „odločba“), ki je v času pridobitve proučevala, ali je treba prenos obravnavati kot pridobitev v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (25).

(392)

Preiskava je po drugi strani potrdila, da je bilo število lastniških deležev, ki jih je imel zadevni proizvajalec EU v lasti, manjšinsko in pod pragom iz člena 143 IPCCC (26). Nadalje, omenjeni prehodni dogovori niso pokazali nobenega odnosa med obema podjetjema, ki bi presegal običajne poslovne odnose med kupcem in prodajalcem. Zlasti pogoji prehodnih dogovorov so namenjeni upravljanju prodaje premazanega papirja za prehodno obdobje in v skladu s temi pogoji ima med prehodnim obdobjem proizvajalec Unije samo funkcije, primerljive s prodajnim agentom. Poleg tega je v svojih konsolidiranih revidiranih računovodskih izkazih in odgovoru na vprašalnik prijavil dohodke od provizij, ki jih je imel kot agent za zadevne obrate; proizvajalec Unije za te obrate ni priznal lastništva in s tem tudi ne stroškov.

(393)

V skladu z odločbo, se je prenos med podjetji obravnaval kot pridobitev dela dejavnosti drugega podjetja s strani proizvajalca Unije in ne kot prevzem. Odločba ne določa, da je treba podjetji po pridobitvi obravnavati kot en subjekt; zlasti, med podjetjema ni skupnega podjetja. Opozoriti je treba tudi, da je geografski obseg, ki je obravnavan v navedeni odločbi, EGP in ne EU. Opozoriti je tudi treba, da odločba Komisije ni analizirala odnosa med zadevnima podjetjema v smislu člena 143 IPCCC.

(394)

Glede na navedeno se je štelo, da ti dve podjetji nista povezani v smislu člena 143 IPCCC in je zato zadevni proizvajalec Unije v celoti sodeloval v preiskavi.

(395)

V analizi mikroekonomskih kazalnikov so bile informacije o papirnicah, ki jih je pridobil navedeni proizvajalec Unije, izključene iz vseh preučevanih let, da bi analiza pokazala popolnoma primerljiv trend skozi leta.

(396)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da bi moralo vsako pridruženo podjetje proizvajalcev Unije izpolniti ločen vprašalnik, saj so ločeni pravni subjekti.

(397)

V primeru zadevnega proizvajalca Unije se je štelo, da bo en odgovor na vprašalnik zadoščal za smiseln odgovor in analizo vidikov škode. Odgovor je zlasti zagotovil podrobno razčlenitev informacij na ravni posamezne papirnice in vsi potrebni podatki, povezani z vsemi zadevnimi proizvajalci/prodajalci podobnega izdelka, so lahko bili preverjeni med preveritvenimi obiski.

(398)

Proizvajalec izvoznik je v stališčih, ki jih je predložil v nadaljevanju, trdil tudi, da ista družba ni v celoti sodelovala, saj je predložila izpolnjeni vprašalnik v imenu neobstoječega subjekta in da revidirani računovodski izkazi družbe ne odražajo podatkov, predložnih v izpolnjenem vprašalniku. Sklepne ugotovitve iz prejšnje uvodne izjave veljajo tudi v tem pogledu.

(399)

Po razkritju ugotovitev sta kitajska vlada in en kitajski proizvajalec izvoznik trdila, da so makroekonomski podatki, uporabljeni v analizi, nepopolni in netočni in se zato ne morejo uporabiti kot trdni dokazi za znatno škodo.

(400)

Preveritveni obisk na kraju samem pri združenju pritožnika je potrdil, da so podatki, uporabljeni za določitev makroekonomskih kazalnikov, neposredno pridobljeni pri proizvajalcih Unije, ki zavzemajo okoli 98 % skupne proizvodnje Unije, ter dovolj natančni, da so omogočili določitev informacij o zadevnem izdelku. Uporabljene predpostavke in/ali ocene so bile vzpostavljene na upravičeni in utemeljeni podlagi, npr. zvitki za rezalnike se niso upoštevali zaradi očitno zanemarljivega obsega, kar potrjuje njihov delež v skupnemu obsegu prodaji reprezentativnih proizvajalcev Unije. Zato je bilo treba trditev zavrniti.

(401)

Kot je prikazano v zgornji preglednici, se je obseg proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 20 %. Opozoriti je treba, da se je sicer potrošnja Unije med letoma 2006 in 2008 povečala za približno 1 %, vendar pa je proizvodnja industrije Unije v tem obdobju padla za 2 %, medtem ko se je med letom 2008 in OP po upadu potrošnje v Uniji znatno zmanjšala.

(402)

Proizvajalci Unije si od leta 2000 resno prizadevajo za prestrukturiranje, da bi odpravili strukturne presežne zmogljivosti. S konsolidacijo in zapiranjem obratov med letom 2006 in OP je industrija Unije zmanjšala svojo proizvodno zmogljivost za PFP za približno 770 000 ton, to je za 11 %.

(403)

Kljub zmanjšanju skupne zmogljivosti so se znižale tudi stopnje izkoriščenosti: z 92 % v letu 2006 na 83 % v OP. Največje znižanje je bilo v obdobju med letom 2008 in OP. Treba je opozoriti, da je zaradi velikih naložb v osnovna sredstva visoka izkoriščenost zmogljivosti pomemben dejavnik za dolgoročno sposobnost preživetja proizvajalcev papirja. Zato se šteje stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v OP za nizko.

(404)

Podatki o prodaji v spodnji preglednici se nanašajo na obseg prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Unije.

Preglednica 4

Obseg prodaje in tržni delež

(405)

Čeprav se je potrošnja Unije med letoma 2006 in 2007 (glej uvodno izjavo (377)) povečala za 4 %, se je obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije v istem obdobju povečal samo za 2 %. To pomeni, da industrija Unije v navedenem obdobju ni imela koristi od povečanja potrošnje. Poleg tega se je med letom 2008 in OP ob zmanjšanju potrošnje Unije za 15 % obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije še bolj zmanjšal, tj. za 18 %. Posledično se je obseg prodaje industrije Unije po manjšem povečanju leta 2007 nenehno in znatno zmanjševal, kar se je pokazalo v izgubi tržnega deleža v obravnavanem obdobju za 5 odstotnih točk.

(406)

Ena skupina kitajskih proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi moral tržni delež proizvajalcev Unije obsegati tudi uvoz iz Švice, saj prihaja iz obrata, ki je v lasti enega izmed reprezentativnih proizvajalcev Unije.

(407)

Geografsko območje protisubvencijskih preiskav je Evropska unija. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(408)

Trdili so tudi, da se je tržni delež pritožnika med obravnavanim obdobjem izredno povečal.

(409)

Tržni delež je makro kazalnik, analiziran na ravni celotne industrije Unije in ne na ravni pritožnikov. Drugič, trditev glede tržnega deleža pritožnika je napačna.

(410)

Če pogledamo razvoj v obravnavanem obdobju, je bil 19-odstotni upad obsega prodaje industrije Unije mnogo bolj izrazit kot 14-odstotno zmanjšanje potrošnje Unije. Zato se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije prav tako znatno zmanjšal za 5 odstotnih točk.

(411)

Znesek subvencij za LRK, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki je naveden v zgornjem poglavju o subvencijah, je precejšen. Glede na obseg in cene subvencioniranega uvoza se učinek dejanske stopnje subvencije ne more šteti za zanemarljivega.

(412)

Na splošno so povprečne prodajne cene štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije franko tovarna, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, v teh letih ostale stabilne, razen v letu 2007, ko so bile malo nad to ravnjo.

Preglednica 5

Cene proizvajalcev Unije

(413)

Zaloge so pomenile približno 10 % obsega proizvodnje v OP. Štirje reprezentativni proizvajalci so v obravnavanem obdobju povečali obseg zalog za 10 %, zlasti med letoma 2006 in 2007 ter pozneje med letom 2008 in OP. To se je ujemalo zlasti z nenadnim povečanjem nizkocenovnega subvencioniranega uvoza iz LRK.

Preglednica 6

Zaloge

(414)

Zaradi zapiranja papirnic in konsolidacije štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije se je število zaposlenih med obravnavanim obdobjem znatno zmanjšalo, in sicer za 20 % (skoraj 1 600 delovnih mest).

(415)

Učinkovitost se je povečala z dvigovanjem in vzdrževanjem visoke produktivnosti na zaposlenega celo v času znatnih odpuščanj v letih 2007 in 2008. Stroški dela so se enakomerno poviševali in se v obravnavanem obdobju v celoti povišali za 8 %.

(416)

Štirje reprezentativni proizvajalci Unije so imeli v obdobju 2006–2008 izgubo, finančno stanje pa je postalo pozitivno šele leta 2009, ko so se svetovne cene papirne kaše, glavne surovine, znatno znižale zaradi upada gospodarske rasti. Znižanje cen papirne kaše (20 %) je pomenilo nenormalno velik padec in je neposredno prispevalo k izboljšanju finančnega stanja v OP. Opozoriti je treba, da so se od OP cene kaše vrnile na raven pred OP.

(417)

V trendu, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost proizvajalcev, da sami financirajo svoje dejavnosti, se v veliki meri izraža razvoj dobičkonosnosti. Posledično kaže denarni tok izjemno zvišanje v OP zaradi padanja cen papirne kaše. Donosnost naložb je bila negativna v skladu z negativnimi rezultati dobička, ki so jih imeli štirje reprezentativni proizvajalci Unije do leta 2008, in pozitivna v OP zaradi izjemnih prihrankov pri stroških zaradi cen papirne kaše.

(418)

To je omejilo zmožnost štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije za naložbe, saj se je denarni tok v obravnavanem obdobju, razen v OP, bistveno poslabšal. Posledično so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 35 % in bile omejene na postavitev obratov za soproizvodnjo, kar je proizvajalcem Unije pomagalo ublažiti učinek nenehnega zviševanja stroškov energije.

(419)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da se izboljšanje dobičkonosnosti ne bi smelo obravnavati kot omejen primer, ki temelji na izjemnem znižanju stroškov surovine. Znižanje stroškov je koristilo vsem: lokalnim in kitajskim proizvajalcem, ne samo pritožnikom, zato preboj pri dobičkonosnosti ni izrecno temeljil na znižanju cen, ampak je bil posledica spremembe cenovnega obnašanja pritožnikov.

(420)

Proizvajalec izvoznik je poleg tega trdil, da na dobičkonosnost vplivajo cene PFP in ne cene papirne kaše. Vendar je bilo ugotovljeno, so cene PFP ob znatnem padcu cen papirne kaše leta 2009 ostale stabilne, dobiček pa je posledično zrasel. Ker so cene ostale stabilne, ni mogoče vzpostaviti povezave med cenami in dobičkonosnostjo v tem obdobju.

(421)

Stopnja dobičkonosnosti je kazalnik, ki je analiziran na ravni reprezentativnih proizvajalcev Unije in ne na ravni pritožnikov, kot je menila stran. Analiza zbranih informacij je pokazala neposredno povezavo med izjemnim padcem cen kaše, glavne surovine, in povečano dobičkonosnostjo; stabilne cene končnih izdelkov so dejansko imele vlogo pri izboljšanju dobičkonosnosti. To se je verjetno dogajalo tudi drugim proizvajalcem na trgu, vendar to ne vpliva na sklepno ugotovitev, da je bilo to začasno povečanje dobičkonosnosti posledica izjemnega znižanja cen surovin v OP.

(422)

Za papirno industrijo je na splošno značilna velika zadolženost, povezana z znatnimi naložbami v osnovna sredstva. Zaradi izgub v večjem delu obravnavanega obdobja je bila oslabljena tudi zmožnost štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala in financiranje dejavnosti s sprejemljivimi finančnimi stroški. To je veljalo zlasti za leto 2008, ko je bilo treba enega od štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije refinancirati z znatno premijo za tveganje, najmanjši reprezentativni proizvajalec pa je v tem letu postal plačilno nesposoben in ga je prevzel drug proizvajalec Unije.

(423)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode, kot so obseg proizvodnje (– 20 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 10 %), obseg prodaje nepovezanim strankam na trgu Unije (– 19 %) in tržni delež (– 5 odstotnih točk), v obravnavanem obdobju poslabšala. Poleg tega so bili do leta 2008 resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije, kot sta donosnost naložb in dobičkonosnost. Razlog za nenadno povečanje dobičkonosnosti v OP je bilo zgolj začasno izjemno znižanje svetovnih cen papirne kaše v OP. Treba je opozoriti, da je bila celo v OP stopnja dobičkonosnosti zelo nizka in se ne šteje, da bi lahko spremenila sklepno ugotovitev, da je bilo finančno stanje štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije zelo slabo.

(424)

Preiskava je pokazala tudi, da je mogoče zgornjo sliko škode pojasniti v glavnem z dejstvom, da štirje reprezentativni proizvajalci Unije kljub prizadevanju za prestrukturiranje in izboljšanju produktivnosti niso bili sposobni dvigniti cen PFP nad raven pokritja stroškov ali na stopnjo vzdržne dobičkonosnosti. Glavni razlog za to je nelojalno nižanje prodajnih cen, ki so ga v OP izvajali kitajski izvozniki in ki je imelo znaten učinek na trg, na katerem so cene zelo pregledne. Štirim reprezentativnim proizvajalcem Unije je v OP uspelo znižati stroške proizvodnje z nadaljnjim izboljševanjem produktivnosti in zaradi znižanja cen papirne kaše predvsem v drugi polovici OP. Ker sta po prizadevanju proizvajalcev, da bi odpravili strukturno presežno zmogljivost s konsolidacijo in zapiranjem zmogljivosti, postala ponudba in povpraševanje na trgu bolj uravnotežena, je bilo mogoče cene zadevnega izdelka vzdrževati na stabilnejši ravni. Vendar štirje reprezentativni proizvajalci Unije niso mogli povišati svojih prodajnih cen na raven, ki bi ustvarjala stopnje dobičkonosnosti, potrebne za dolgoročno sposobnost preživetja.

(425)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (19), je ena stran trdila, da bi bilo treba PFP, ki se uporablja za rotacijsko tiskanje, vključiti v obseg sedanje preiskave. Na tej podlagi je stran trdila, da bi izključitev tega izdelka pri določanju znatne škode in analizi gibanj izkrivila sliko škode. Vendar je bila na podlagi sklepnih ugotovitev iz uvodnih izjav (20) in (22) do (25), to je, da sta PFP, ki se uporabljata za rotacijsko tiskanje in za formatno tiskanje, dva različna izdelka, ta trditev zavrnjena.

(426)

Ista stran je trdila, da je prevzem enega proizvajalca Unije s strani enega od štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije leta 2008 dokaz, da je bilo stanje tega četrtega reprezentativnega proizvajalca Unije razmeroma dobro. Najprej je treba opozoriti, da je znatna škoda ocenjena na podlagi položaja industrije Unije in ne temelji na posebnem položaju posameznega proizvajalca. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi (423), je večina kazalnikov škode pokazala negativno gibanje, ki je dokazovalo poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju. Poleg tega se je ta prevzem štel za del prizadevanja industrije Unije za prestrukturiranje v obravnavanem obdobju. Vsekakor je treba opozoriti, da je imel prevzem pri analizi makrokazalnikov, kot so obseg proizvodnje, zmogljivost, obseg prodaje in tržni delež, nevtralni učinek, saj se makrokazalniki ocenjujejo glede na vse proizvajalce Unije, ki sestavljajo industrijo Unije, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (372). Z drugimi besedami, ti dejavniki morajo pri spremembi lastništva ostati v celoti nespremenjeni.

(427)

Po razkritju so strani trdile, da ni bilo nobenega trdnega dokaza, da so proizvajalci Unije, ki so se pritožili, utrpeli znatno škodo. Nasprotno, pritožniki so predložili na splošno stabilne gospodarske rezultate in v OP povečali dobičkonosnost.

(428)

Prvič, stanje industrije Unije je analizirano na ravni reprezentativnih proizvajalcev Unije in ne na ravni pritožnikov, kot so menile strani.

(429)

Drugič, kot je bilo že poudarjeno v uvodni izjavi (409), so bile sklepne ugotovitve teh strani očitno oblikovane na podlagi kazalnikov, izračunanih na podlagi podatkov in informacij, ki se razlikujejo od tistih, ugotovljenih med preiskavo in predstavljenih zgoraj. Zato te sklepne ugotovitve niso pravilne. Poleg tega analiza, ki jo je opravila stran, ni bila skladna zaradi uporabe dveh različnih sklopov podatkov za makro- in mikrokazalnike.

(430)

Nadalje je bilo navedeno, da bi bilo treba izboljšanje dobičkonosnosti šteti tudi za posledico prizadevanja za prestrukturiranje industrije, vključno z zmanjšanjem proizvodnje, zaposlovanja in povečano produktivnostjo. V tem primeru teh dejavnikov ni mogoče šteti za izključne kazalnike škode, ampak bi bilo treba vse kazalnike škode preučiti skupaj.

(431)

Člen 8(2) osnovne uredbe navaja gospodarske dejavnike in kazalnike, ki jih je treba oceniti pri preučevanju učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije. Člen 8(2) izrecno navaja, da seznam dejavnikov ni izčrpen niti nima eden ali več navedenih dejavnikov nujno odločilnega pomena. Zato je treba kazalnike sicer oceniti posamično, do sklepne ugotovitve pa je treba priti s pomočjo analize vseh dejavnikov.

(432)

Strani so predložile pripombe tudi glede morebitne grožnje nadaljnje znatne škode zaradi močne okrepitve zmogljivosti kitajskih proizvajalcev, podprtih s politikami in subvencijami države. Obseg preiskave je bil obstoj znatne škode in ne grožnja nadaljnje znatne škode. Zato te pripombe niso mogle vplivati na ugotovitve in se niso smele upoštevati.

(433)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe.

(434)

V skladu s členom 8(5) in (6) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil subvencionirani uvoz iz zadevne države. Poleg subvencioniranega uvoza so bili proučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala subvencioniranemu uvozu.

(435)

Treba je opozoriti, da sta za trg PFP Unije značilni visoka stopnja koncentracije kupne moči in cenovna preglednost z navajanjem cen. PFP je poleg tega izdelek za splošno rabo in ne dovoljuje večjih razlik med cenami iz različnih virov. Glavnino izdelkov prodajo trgovci, ki silijo industrijo Unije k ohranjanju cen, ki so v skladu z nizkocenovnim in subvencioniranim uvozom. Zato imajo cene uvoženega PFP, od katerega ga je bilo v OP 35 % s poreklom iz LRK, na splošno znaten učinek na ravni cen na trgu Unije.

(436)

Preiskava je pokazala, da se je subvencionirani uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju bistveno povečal (+ 183 %). Subvencionirani uvoz se je med letoma 2006 in 2007 najprej podvojil, cene pa so bile leta 2007 za 2 % nižje kot leto poprej. Uvoz iz Kitajske je leta 2008 ostal stabilen, povprečne cene pa so padle še za 1 %. Obseg kitajskega uvoza (+ 71 %) in tržni delež (+ 120 %) sta se v OP spet bistveno povečala s padanjem cen (– 5 %), ki so nelojalno znižale prodajne cene štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije za 7,6 % in s tem izvajale pritisk na cene na trgu Unije, proizvajalcem Unije pa preprečevale dvig cen na dobičkonosno raven.

(437)

Treba je spomniti, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije zmanjšala za približno 14 %. Industrija Unije je zabeležila znaten padec obsega prodaje (19 %). Vendar je bilo to zmanjšanje prodaje veliko izrazitejše kakor padec povpraševanja in je vodilo v izgubo tržnega deleža za 5 odstotnih točk. Hkrati se je tržni delež kitajskega uvoza povečal za 3 odstotne točke. To kaže, da je tržni delež industrije Unije prevzel predvsem subvencionirani uvoz iz LRK.

(438)

Zato se šteje, da industrija Unije zaradi nenehnega pritiska, ki se je izvajal z nizkocenovnim subvencioniranim uvozom iz LRK na trg Unije, svojih prodajnih cen ni mogla prilagoditi višjim stroškom surovin, zlasti v letu 2008, ko so bile cene papirne kaše najvišje. To je povzročilo izgubo tržnega deleža in izgubo dobičkonosnosti industrije Unije.

(439)

Med preiskavo in po razkritju je več strani trdilo, da kitajski uvoz ni imel znatnega učinka na obseg in na cene. Trdile so, da se kitajski uvoz ni nenadoma povečal, ampak je skozi leta postopoma naraščal, zaradi česar je bil njegov učinek precej omejen in se ga za namene določanja škode ne bi smelo precenjevati. Nadalje so trdile, da kitajske cene, čeprav so bile nižje od cen Unije, niso imele nobenega učinka na relativno stabilne cene industrije Unije. En proizvajalec izvoznik je dvomil v ugotovitev Komisije, da je zaradi kitajskih cen prišlo do zajezitve cen. Poudaril je, da so v letu 2009, ko so se kitajske cene še dodatno znižale, cene industrije Unije zabeležile povečanje in industriji Unije celo omogočile ustvarjanje dobička.

(440)

Razvoj kitajskega uvoza je podrobno analiziran v uvodni izjavi (380) in sklenjeno je bilo, da povečanja obsega ni mogoče šteti za zanemarljivo.

(441)

Glede cen je kitajski uvoz nelojalno znižal cene reprezentativnih proizvajalcev Unije za 7,6 %, kar je na trgu, na katerem je preglednost cen velika, precej. Kot je opisano v uvodni izjavi (412), so bile v obravnavanem obdobju cene reprezentativnih proizvajalcev Unije dejansko stabilne, razen izjemnega zvišanja v letu 2007, v katerem se kitajski izvoz ni povečal. Leta 2009 so proizvajalci Unije lahko obdržali stabilne cene na račun nadaljnje izgube tržnega deleža, njihova dobičkonosnost pa je izvirala iz kombinacije teh stabilnih cen in znižanih stroškov surovin.

(442)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da uvoz PFP iz Kitajske nima vpliva na cene industrije Unije, saj ni primerljiv s PFP, ki ga proizvedejo in prodajo reprezentativni proizvajalci Unije, ker je bilo samo 10 % prodaje reprezentativnih proizvajalcev Unije primerjano pri ugotavljanju nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje neškodljive cene. Treba je poudariti, da se te ugotovitve določajo na podlagi popolnoma primerljivih izdelkov, ki se neposredno ujemajo v vseh značilnostih, da se zagotovi poštena primerjava. Vendar sta PFP kitajskih proizvajalcev in PFP proizvajalcev Unije na splošno primerljiva izdelka, ko je bilo sklenjeno v uvodni izjavi (50), ter sta si tako na trgu Unije neposredno konkurenčna.

(443)

Poleg tega je bila izražena domneva, da je ugotovitev, da je trg PFP trg primarnih proizvodov z visoko stopnjo preglednosti, napačna, saj proizvajalci Unije prodajo okoli polovico svojih izdelkov neposredno končnim uporabnikom. V nasprotju s to trditvijo reprezentativni proizvajalci Unije prodajo večino svojih izdelkov prek trgovcev neposredno ali posredno (tako imenovana prodaja po naročilu (indent sales), ko je izdelek poslan neposredno stranki, naročanje in izstavljanje računov pa poteka prek trgovcev). Trgovci imajo dejansko ključno vlogo pri skladiščenju izdelkov in zagotavljanju cenovne preglednosti na trgu.

(444)

Glede na ugotovljeni trend uvoza iz LRK, ki ga ni mogoče šteti za zanemarljivega, je bilo sklenjeno, da je nenadno povečanje nizkocenovnega subvencioniranega uvoza iz LRK znatno negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(445)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (378), se je potrošnja PFP v Uniji leta 2007 najprej povečala, potem pa se je leta 2008 in v OP zmanjšala. V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila tržni delež. Eden od sodelujočih izvoznikov v LRK in vlada Kitajske sta trdila, da sta bila vzroka za zmanjšanje obsega prodaje, tržnega deleža in proizvodnje industrije Unije zmanjšanje potrošnje, ki ga je povzročila gospodarska kriza, in širjenje elektronskih medijev, ki se ju ne bi smelo pripisati kitajskemu uvozu. V podporo tej trditvi je kitajska vlada navedla Manifest za konkurenčnost in zaposlovanje, ki ga je papirna in celulozna industrija objavila junija 2009 („Manifest“).

(446)

Čeprav ni mogoče zanemariti dejstva, da je ne glede na razlog ta negativni razvoj potrošnje Unije med letom 2007 in OP negativno vplival na položaj industrije Unije glede obsega prodaje in proizvodnje, je treba navesti, da je kitajskim izvoznikom uspelo v istem času in zlasti med letoma 2008 in 2009 povečati obseg prodaje in tržni delež s pritiskom na cene, ki so ga s subvencioniranim uvozom izvajali na trgu.

(447)

Manifest, ki ga je navedla kitajska vlada, obsega celotni sektor papirne in celulozne industrije ter služi splošnemu namenu politike. Na podlagi informacij, vključenih v tem dokumentu, ni bilo mogoče priti do nobenih ločenih sklepnih ugotovitev glede proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka. Zato ni mogoče sklepati, ali posamezne trditve in ugotovitve Manifesta dejansko veljajo za zadevni izdelek. Ker poleg tega preiskava ni pokazala tesne povezave med finančno krizo in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je bilo treba ta argument zavrniti.

(448)

V skladu z navedenim se šteje, da sta poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije povzročila v glavnem nenadno povečanje subvencioniranega uvoza iz LRK in nelojalno nižanje prodajnih cen, ki so ga izvajali kitajski izvozniki, ne pa zmanjšanje potrošnje. Čeprav je zmanjšanje povpraševanja prispevalo k škodi, ne bi moglo prekiniti vzročne zveze med nastalo znatno škodo in povečanjem subvencioniranega uvoza.

(449)

Povprečni stroški proizvodnje štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije so se v obdobju 2006–2008 rahlo povišali (2 %), v OP pa so se znižali za 5 %. Preiskava je pokazala, da so proizvodni stroški štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije za proizvodnjo PFP na splošno sledili podobnemu gibanju kot razvoj cen papirne kaše, ki je ena glavnih surovin v proizvodnji papirja. Povprečna cena kaše se je v obdobju 2006–2008 povišala za 8 %, potem pa se je od konca leta 2008 do zadnjega meseca OP bistveno znižala. Cena kaše je bila leta 2009 v povprečju 19 % nižja kot prejšnje leto.

(450)

Brez subvencioniranja, ki povzroča škodo industriji Unije, bi lahko pričakovali, da se bodo cene redno prilagajale tako, da se bo upošteval razvoj različnih elementov proizvodnih stroškov. Vendar se to do leta 2008 ni zgodilo. Dejansko so bili proizvajalci Unije prisiljeni obdržati nizke cene tudi potem, ko so se cene papirne kaše v letu 2008 zviševale, da so lahko konkurirali nizkocenovnemu subvencioniranemu uvozu iz LRK, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti v navedenem obdobju. V OP se je položaj izboljšal zaradi nenormalnega znižanja cen papirne kaše – hkrati pa so lahko cene PFP ostale stabilne. A tudi v tem izjemnem obdobju si štirje reprezentativni proizvajalci Unije zaradi še vedno nizkih dobičkonosnih ravni ob nadaljevanju subvencioniranja niso opomogli. Ravni cen se kljub znižanju stroškov surovine dejansko še vedno niso mogle zvišati tako, da bi dosegli dobre stopnje dobička, ki so potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo.

(451)

Glede na to se sklene, da je subvencionirani uvoz iz LRK, ki je nelojalno znižal prodajne cene štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije, znižal cene na trgu Unije in štirim reprezentativnim proizvajalcem Unije preprečil povišanje prodajnih cen, da bi pokrili stroške ali dosegli razumno dobičkonosnost. Glede na to, da so se cene surovine v OP znatno znižale, je bilo sklenjeno, da niso mogle vplivati na znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v tem istem obdobju.

(452)

Proučena je bila tudi uspešnost izvoza kot eden od znanih drugih dejavnikov razen subvencioniranega uvoza, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana subvencioniranemu uvozu. Analiza je pokazala, da je izvoz štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam med obravnavanim obdobjem pomenil pomemben del njihove prodaje (približno 26 %). Čeprav se je v obravnavanem obdobju tudi izvoz zmanjšal za 16 %, ta izguba ni bila tako izrazita kakor izguba prodaje na trgu Unije (19 %). Zato se šteje, da zmanjšanje izvoza ne more pojasniti ravni škode, ki so jo utrpeli štirje reprezentativni proizvajalci Unije. Ker ima izvoz pomembno vlogo pri ohranjanju visoke izkoriščenosti zmogljivosti za pokrivanje visokih fiksnih stroškov naložb v stroje, se je štelo, da je imel izvoz kljub poslabšanju skupno pozitiven učinek. Skladno s tem se šteje, da so izvozne dejavnosti, čeprav so morda prispevale k splošnemu poslabšanju položaja industrije Unije, po drugi strani ublažile izgube na trgu Unije in zato niso takšne, da bi prekinile vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena med subvencioniranim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(453)

Ena stran je trdila, da je industrija Unije utrpela znatno zmanjšanje izvoza zaradi močnega evra v primerjavi z ameriškim dolarjem in da se škoda, ki jo je povzročil ta dejavnik, ne bi smela pripisovati uvozu iz LRK. Kot je ugotovljeno zgoraj, poslabšanje izvozne uspešnosti industrije Unije ne glede na vzroke za tako poslabšanje ni glavni razlog za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci, in tako ne prekinja vzročne zveze, ugotovljene v uvodni izjavi (444).

(454)

Gibanja obsega uvoza in cen iz drugih tretjih držav med letom 2006 in OP so bila naslednja:

Preglednica 9

Uvoz iz tretjih držav

(455)

Glavne druge tretje države, ki PFP izvažajo v Unijo, so Švica, Indonezija in Južna Koreja. Iz gibanj obsega uvoza je mogoče videti, da je bilo povečanje uvoza iz LRK izrazitejše kot iz katere koli druge tretje države. V primeru uvoza iz Švice so se ti izdelki vedno prodajali po znatno višjih cenah kakor izdelki, uvoženi iz LRK. Tržni delež švicarskih izdelkov je ostal razmeroma stabilen, razen v letu 2008, ko se je začasno povečal nad 4 %, potem pa je v OP padel skoraj na raven iz leta 2006. PFP, uvožen iz Švice, je pomenil v glavnem proizvodnjo ene družbe v lasti enega od štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije in višje cene na enoto je mogoče povezati z različnimi mešanicami izdelkov in prodajnimi strukturami. Tudi uvoz iz Indonezije je vstopal v Unijo po višjih cenah kot kitajski izdelki, razen v OP, ko so cene padle, zelo verjetno predvsem zaradi znižanja cen papirne kaše. Posledično povečanje uvoza, katerega obseg je v OP ostal na nižji ravni, je povzročilo, da je tržni delež v navedenem obdobju prav tako ostal na nizki ravni. Uvoz iz Južne Koreje je vstopal v Unijo v majhnih količinah v celotnem obravnavanem obdobju, tržni delež pa je ostal stabilen. Čeprav so bile cene korejskega uvoza primerljive z uvoznimi cenami iz LRK, se korejske cene niso nenehno zniževale, kakor so se cene kitajskega uvoza zniževale skozi celotno obravnavano obdobje. Uvoz iz vseh drugih držav je potekal po znatno višjih cenah kot uvoz iz LRK, obseg uvoza pa je bil majhen.

(456)

Na podlagi navedenega bi se moralo skleniti, da uvoz iz teh tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(457)

En sodelujoči izvoznik v LRK je trdil, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila presežna zmogljivost industrije Unije. Zmanjšanje zmogljivosti in konsolidacija industrije Unije torej nista bila posledica kitajskega uvoza, ampak ju je treba obravnavati kot ukrep proti presežni zmogljivosti. Vendar je preiskava pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju, zlasti leta 2008, utrpela izgube kljub prestrukturiranju proizvajalcev, ker industrija Unije, kot je opisano v uvodnih izjavah (435) do (444), še vedno ni mogla dvigniti cen na raven nad stroški. Ta položaj je bil v glavnem posledica pritiska na cene, ki se je izvajal z subvencioniranim uvozom, ki je nelojalno zniževal cene industrije Unije. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(458)

Trdil je tudi, da so se prizadevanja industrije Unije za prestrukturiranje zaključila v letu 2009 s konsolidacijo dveh velikih proizvajalcev, zaradi katere se je položaj industrije Unije takoj izboljšal. Prizadevanja za prestrukturiranje so trajala od leta 2000 do OP. Pozitiven učinek navedene konsolidacije bi se moral odražati v izboljšanju izkoriščenosti zmogljivosti in vsaj v stabilnem obsegu prodaje, vendar sta se oba kazalnika v OP poslabšala. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da je glavni in neposredni razlog za izboljšano dobičkonosnost industrije Unije v OP izjemno enkratno znižanje cen papirne kaše. Zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(459)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega subvencioniranega uvoza s poreklom iz LRK med obravnavanim obdobjem bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po subvencioniranih cenah, ki so bile nižje od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za podobne vrste izdelka.

(460)

To povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega subvencioniranega uvoza iz LRK je sovpadalo s splošnim zmanjšanjem povpraševanja na trgu Unije v obdobju med letom 2006 in OP ter tudi z negativnim razvojem tržnega deleža proizvajalcev Unije v istem obdobju. Hkrati je bilo opaziti negativen razvoj glavnih kazalnikov gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije, kot je opisano v uvodni izjavi (423).

(461)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med subvencioniranim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(462)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza, bi se moralo skleniti, da je subvencionirani uvoz iz LRK povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(463)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub zgornjim ugotovitvam obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje izravnalnih ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 31(1) osnovne uredbe so se na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavali verjeten vpliv mogočih ukrepov na proizvajalce Unije, uvoznike, trgovce in distributerje ter uporabnike zadevnega izdelka, pa tudi vse verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(464)

Industrijo Unije kot celoto sestavlja 14 znanih proizvajalcev, za katere se v skladu z navedbami združenja CEPIFINE ocenjuje, da pomenijo približno 98 % proizvodnje PFP v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in neposredno zaposlujejo več kot 11 000 ljudi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(465)

Dva znana proizvajalca sta nasprotovala začetku preiskave, vendar nista zagotovila dodatnih informacij in nista sodelovala v preiskavi. Na podlagi razpoložljivih informacij in zlasti na podlagi informacij, ki jih je dalo na voljo združenje CEPIFINE, ki so pokazale poslabšanje položaja industrije Unije, je mogoče upravičeno domnevati, da je subvencionirani uvoz negativno vplival tudi na ti družbi. Nesodelovanje zato ne pomeni, da bi bil njun položaj drugačen od položaja drugih proizvajalcev Unije.

(466)

Industrija Unije je zaradi subvencioniranega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode pokazala negativno gibanje. Kljub majhnemu izboljšanju v OP so bili resno prizadeti zlasti kazalniki industrije, povezani s finančno uspešnostjo štirih reprezentativnih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(467)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo izravnalnih dajatev znova vzpostavili učinkoviti in pošteni pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen PFP tako, da bodo upoštevani stroški različnih elementov. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila med obravnavanim obdobjem, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(468)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba dokončnih izravnalnih ukrepov na uvoz PFP s poreklom iz LRK v interesu industrije Unije.

(469)

Vprašalniki so bili poslani štirinajstim znanim nepovezanim uvoznikom in trgovcem v Uniji, ki so bili navedeni v pritožbi. Med preiskavo se je javilo še nekaj drugih trgovcev (imenovanih tudi trgovci v industriji). Nazadnje je v preiskavi sodelovalo trinajst družb, čeprav so nekatere zagotovile le delne informacije. Ugotovljeno je bilo, da so uvozniki delovali na trgu tudi kot trgovci, zato bodo vse te strani v nadaljnjem besedilu imenovane „trgovci“.

(470)

Preiskava je pokazala, da so vsi trgovci kupovali PFP pri več virih in v glavnem pri proizvajalcih Unije. Dva trgovca nista kupovala uvoženega PFP iz LRK ali sta ga tam kupovala le občasno. Deset družb, ki so zagotovile količinske informacije o svojih nakupih zadevnega izdelka, je skupaj pomenilo 47 % celotnega uvoza iz LRK. Uvoz, vključno z uvozom iz LRK, je pomenil le omejen delež njihovega celotnega poslovanja, zato je kakršen koli negativni učinek predlaganih ukrepov verjetno zanemarljiv. Vsi trgovci so potrdili, da je bil PFP, proizveden v Uniji in LRK, večinoma podobne kakovosti in zamenljiv. Nadalje je preiskava potrdila, da obstaja veliko drugih virov uvoza in bi se trgovci lahko vsaj dolgoročno vrnili k tem drugim virom dobave.

(471)

Dva trgovca uvoznika sta se pri nakupih PFP zanašala v glavnem na kitajske vire. Obe družbi sta navedli, da bi imeli težave pri nabavljanju izdelkov pri proizvajalcih Unije, ker bi bilo treba spoštovati tradicionalne prodajne poti zaradi minimalnega obsega naročila, ki ga zahtevajo proizvajalci in distribucijski sporazumi. To pa seveda ni neposredno vplivalo na razpoložljivost PFP pri proizvajalcih Unije, saj so imeli na voljo zadostne proste zmogljivosti. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(472)

Glede možnosti, da bi sodelujoči trgovci morebitna povišanja stroškov prenesli na stranke, so se vsi sklicevali na veliko preglednost cen na trgu Unije in trdili, da bi lahko cene končnim strankam zvišali, če bi se zvišala raven cen v Uniji na splošno. Na tej podlagi in glede na to, da je nameravani učinek izravnalnih dajatev med drugim raven cen v Uniji zvišati na raven, ki pokriva stroške, se pričakuje, da bi uvozniki lahko torej povišanja cen, ki bi jih povzročila izravnalna dajatev, vsaj delno prenesli na svoje stranke. Treba je tudi opozoriti, kot je navedeno zgoraj, da je bilo ugotovljeno, da kitajski uvoz pomeni le zelo majhen del celotnega poslovanja trgovcev in da bi bili zato učinki izravnalne dajatve na splošno zanemarljivi. Nazadnje je treba upoštevati tudi, da uvozniki dosegajo večjo dobičkonosnost pri nadaljnji prodaji PFP, ki ga nabavljajo pri proizvajalcih v LRK; zato bi lahko prenesli tudi manjši dobiček, če bi prevzeli vsaj delno povišanje stroškov.

(473)

Torej uvedba dokončnih ukrepov na splošno ne bi smela znatno negativno vplivati na uvoznike in trgovce.

(474)

Vprašalniki so bili poslani osmim znanim uporabnikom v Uniji, ki so bili navedeni v pritožbi. Med preiskavo se je javilo še nekaj drugih uporabnikov. V celoti ali delno izpolnjene vprašalnike je predložilo pet družb, ki so vse iz Unije, predstavljajo pa tiskarstvo in založništvo. Ker je bilo ugotovljeno, da se tržne razmere in struktura stroškov pri tiskarjih in založnikih razlikujejo, je bil učinek ukrepov analiziran za vsako skupino posebej.

(475)

Osnovne informacije je priskrbel samo en tiskar. V skladu z informacijami, ki jih je predložil ta tiskar, je delež PFP glede na skupne stroške proizvodnje tiskanega gradiva na splošno razmeroma visok. Medtem ko je preiskava pokazala, da tiskarji PFP večinoma nabavljajo pri proizvajalcih Unije, je bilo potrjeno, da sta PFP, proizvedena v Uniji in LRK, podobne kakovosti in da je med trgovci huda cenovna konkurenca.

(476)

Navedeno je bilo, da bi imelo vsako povišanje cene znaten negativni učinek na dobičkonosnost. Navedeno je bilo tudi, da je tiskarska industrija že pod pritiskom zaradi strukturne presežne zmogljivosti in bi vsako povišanje nabavnih cen PFP na tiskarje povzročilo še dodatni pritisk. V tem smislu je treba opozoriti, da se je glede na majhno količino kitajskega PFP, ki so ga uporabljali tiskarji (ki večino potrebnega PFP še vedno nabavijo pri proizvajalcih Unije), neposreden vpliv katere koli dajatve štel za zanemarljivega. Glede splošnega zvišanja cene na trgu Unije se je štelo, da bi bil učinek nevtralen, saj bi povišanje cene vplivalo na vse gospodarske akterje.

(477)

V zvezi s sektorjem založništva so bili prejeti štirje izpolnjeni vprašalniki družb. Samo ena družba je nabavila manjše količine PFP kitajskega porekla v OP. Dve družbi sta predložili količinske podatke o svoji uporabi zadevnega izdelka.

(478)

Na splošno je bilo ugotovljeno, da so v povprečju izdelki, pri katerih se uporablja PFP, pomenili 16 % celotnega prometa teh družb in da je povprečni dobiček, dosežen v tej dejavnosti, znašal približno 12 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je teh šest družb kupovalo PFP v glavnem od proizvajalcev Unije, samo ena od njih pa je uporabljala PFP, uvožen iz LRK. Druga družba je začela kupovati kitajske izdelke šele po OP. Zato in zlasti na podlagi majhnega obsega PFP kitajskega porekla, ki se je uporabljal v tem sektorju, ni verjetno, da bi uvedba izravnalnih ukrepov na uvoz iz LRK resno vplivala na celotni sektor založništva. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so te družbe dobičkonosne in bi povišanje cene lažje prenesle na končne stranke, ker je pri njih bolj običajna uporaba papirja, posebej usmerjenega in določenega za stranko, medtem ko papir, ki se uporablja v proizvodnji, navadno kupi stranka sama. Nazadnje, založniki imajo večjo kupno moč zaradi ekonomije obsega.

(479)

Dve združenji s področja tiskarstva in založništva sta predložili pisni stališči. Ena je nasprotovala uvedbi dajatev in trdila, da bi vsako povišanje cen vodilo v višje stroške ter posledično izgubo konkurenčnosti in delovnih mest v panogah na koncu proizvodne verige. Druga je ostala nevtralna, vendar je trdila, da bi lahko imeli ukrepi negativne učinke v industrijah na koncu proizvodne verige, saj bi lahko povišanje cen vodilo do premestitve tiskarske industrije, kar bi vodilo k povečanemu uvozu zadev, ki se tiskajo v industrijah na koncu proizvodne verige.

(480)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da obstaja glede pričakovane rasti več segmentov papirnih izdelkov in da segment visokokakovostnega papirja za tiskanje, pri katerem se PFP primarno uporablja, še vedno raste. Trditev, da bi se izgube prenesle na trg s konca proizvodne verige, je nejasna in ni podprta z utemeljenimi informacijami ali dokazi.

(481)

Po razkritju je bila ponovljena trditev glede morebitnih učinkov na panoge na koncu proizvodne verige, ki je bila podprta z dejstvom, da se je v zadnjih letih uvoz tiskovin iz Kitajske hitro povečal in očitno prevzel znaten tržni delež evropske potrošnje vseh tiskovin.

(482)

Kot je razloženo zgoraj, je bilo sodelovanje tiskarjev omejeno in na podlagi prejetih omejenih količinskih informacij je bilo ugotovljeno, da so zaradi njihove ravni dobičkonosnosti in deleža PFP v njihovih stroških tiskarji dejansko občutljivi na zvišanja cen. Vendar večina tiskarjev v OP ni neposredno nabavljala kitajskega papirja ali pa ga je nabavljala v zelo omejenih količinah in količina kitajskega papirja, ki jo uporabljajo tiskarji, je na splošno majhna, zato bi bil neposreden učinek dajatve zanemarljiv. Večina tiskarjev je trdila, da bi zaradi njihove potrebe po kratkih dobavnih rokih delež dobave neposredno iz tretjih držav ostal omejen.

(483)

V zvezi s trditvami glede tiskovin iz Kitajske, ki se tiskajo v panogah na koncu proizvodne verige, je treba opozoriti, da statistika uvoza tiskovin obsega širok spekter izdelkov, ki vključujejo končne tiskovine, ki niso tiskane na premazani fini papir. Na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče oceniti, kateri del izdelkov, uvoženih iz Kitajske, je tiskan na zadevni izdelek in kaj je tiskano na druge vrste papirja. Vendar je iz predloženih informacij znano, da tiskovine s poreklom iz Kitajske večinoma obsegajo nekatere določene kategorije knjig, knjige za otroke, koledarje, embalažo in voščilnice. Izdelki, ki so bolj „časovno občutljivi“, kot so tedenske/mesečne revije in drugi časopisi, zaradi časa, ki je potreben za prevoz, ne dopuščajo uvoza iz Kitajske v tolikšni meri. Medtem ko tiskanje nekaterih tiskanih izdelkov v večji meri dopušča preselitev, po drugi strani obstajajo vrste izdelkov, za katere sta bližina in storitev bistvenega pomena in nanje tuja konkurenca ne vpliva. Čeprav je papir pomemben del stroškov, je tiskarska industrija delovna intenzivna industrija, zato lahko imajo stroški dela večjo vlogo pri trendih premestitev. Če povzamemo, pa ni mogoče izključiti, da se bo uvoz izdelkov, ki so tiskani na PFP, povečal, vendar ni mogoče niti približno oceniti, kakšna bi lahko bila stopnja povečanja in kako bi to vplivalo na konkurenčnost tiskarskih proizvajalcev ter kakšen neposreden učinek bi lahko torej imel dvig cen na tiskarsko industrijo Unije na koncu dobavne verige.

(484)

Iz predloženih informacij je tudi znano, da na tiskarsko industrijo vpliva strukturna presežna zmogljivost, ki vodi do vedno novega prestrukturiranja sektorja. Ena izmed gonilnih sil, ki so vodile v prestrukturiranje, je bila tudi konsolidacija proizvajalcev papirja znotraj vrednostne verige. Za vse težave, ki jih ima tiskarska industrija pri zviševanju cen, se šteje, da so večinoma posledica strukturne presežne zmogljivosti znotraj same tiskarske industrije.

(485)

Ob upoštevanju navedenega se zdi, da je vpliv na uporabnike v obeh značilnih sektorjih na splošno omejen, čeprav bi vzpostavitev ukrepov na uvoz iz LRK verjetno prizadela nekatere uporabnike. Poleg tega preiskava ni razkrila znatnega vpliva na uporabnike, ki so kupovali papir v glavnem od drugih virov, ne iz LRK. Nasprotno, večina uporabnikov je trdila, da zaradi njihove potrebe po kratkih dobavnih rokih, delež dobave iz tretjih držav ostaja omejen. Za težave, ki jih ima tiskarska industrija pri zviševanju cen, se šteje, da so verjetno posledica strukturne presežne zmogljivosti znotraj same industrije.

(486)

Navedeno je bilo tudi, da bodo ukrepi povzročili pomanjkanje dobave na trgu in daljše čase dobave za uporabnike.

(487)

Zainteresirane strani, ki so trdile, da bo prišlo do pomanjkanja dobave, niso količinsko opredelile ali ocenile morebitnega pomanjkanja. Teh trditev pa v nobenem primeru ne potrjuje stopnja izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Unije, ki je bila v OP 83 % s približno enim milijonom ton prostih zmogljivosti. Zaradi tega ni verjetno, da bi prišlo do pomanjkanja.

(488)

Zato je bilo sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij učinek izravnalnih ukrepov zoper uvoz PFP s poreklom iz LRK zelo verjetno ne bo imel znatnega negativnega vpliva na uporabnike zadevnega izdelka.

(489)

Glede na navedeno se sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov na uvoz PFP s poreklom iz LRK.

(490)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti protisubvencijske ukrepe za preprečitev, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo proizvajalcem Unije.

(491)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje subvencioniranja in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne da bi bila pri tem presežena ugotovljena stopnja subvencioniranja.

(492)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega subvencioniranja, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi omogočiti proizvajalcem Unije, da pokrijejo svoje proizvodne stroške in ustvarijo dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taki proizvajalci v sektorju lahko razumno ustvarili v normalnih konkurenčnih pogojih, tj. brez subvencioniranega uvoza, s prodajo podobnega izdelka v Uniji.

(493)

Pritožnik je zahteval, da bi moral biti ciljni dobiček določen na minimalno 10 %, ter svoje trditve utemeljil na pričakovani stopnji dobička, ki jo uporabljajo neodvisne bonitetne hiše v svoji metodologiji razvrščanja, ter dobičkonosnosti proizvajalca, ki posluje v drugem segmentu proizvodnje papirja, na katerega kitajski uvoz ne vpliva.

(494)

Ciljni dobiček, kot je bil naveden v pritožbi in v zahtevku pritožnika, je bil preučen na podlagi odgovorov na vprašalnik in preveritvenih obiskov pri reprezentativnih proizvajalcih Unije. Štelo se je, da bi moral ciljni dobiček upoštevati potrebe po vnaprejšnjih naložbah in tveganja, ki so prisotna v tej kapitalsko intenzivni industriji brez dampinškega ali subvencioniranega uvoza. Upoštevani so bili tudi stroški naložb v stroje. Šteje se, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 8 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko proizvajalci Unije po pričakovanju dosegli brez škodljivega subvencioniranja.

(495)

Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za proizvajalce Unije za podobni izdelek. Dobljena je bila tako, da se je zgoraj navedena 8-odstotna stopnja dobička prištela stroškom proizvodnje.

(496)

Izvoz podjetja iz skupine enega sodelujočega proizvajalca izvoznika je bil izključen zaradi razlogov, razloženih v uvodni izjavi (382).

(497)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo za vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno proizvajalcev izvoznikov v LRK in neškodljivo ceno vrst izdelka, ki so jih proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(498)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije in v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se šteje, da je treba na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni stopnje subvencije in škode, ki je nižja, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo subvencije.

(499)

Stopnje odprave škode in stopnje subvencije ter predlagane stopnje dokončne izravnalne dajatve za LRK, izražene kot cena CIF meja Unije, brez plačane carinske dajatve, so naslednje:

(500)

Glede vzporedne protidampinške preiskave v skladu z drugim pododstavkom člena 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (27), za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enakih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Glede subvencijskih shem, kot je navedeno v uvodnih izjavah (235) do (245), se samo ena shema nanaša na izvozno subvencioniranje. Zadevna stopnja dampinga sodelujočega proizvajalca izvoznika bo ustrezno prilagojena v vzporedni protidampinški preiskavi. Glede na druge subvencijske sheme, ob upoštevanju pravila nižje dajatve v protidampinški preiskavi, ki je bila vzporedno izvedena, in stopnje subvencioniranja, ugotovljene v sedanji preiskavi, se nadaljnje preučevanje, ali in v kolikšni meri so iste subvencije dvakrat izravnane, kadar so hkrati uvedene protidampinške in izravnalne dajatve na isti uvoženi izdelek, ni zdelo potrebno.

(501)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej posebej navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v členu 1 te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(502)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (28) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(503)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja izravnalne dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(504)

Zainteresirane strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati uvedba dokončne izravnalne dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po ustrezni preučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene –