17.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 43/9

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. maja 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), naznanila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel zaradi pritožbe, ki so jo 6. aprila 2010 vložile družbe Saint-Gobain Vertex s.r.o., Tolnatext Fonalfeldolgozo es Muszakiszovertgyarto, Valmieras „Stikla Skiedra“ AS in Vitrulan Technical Textiles GmbH („pritožniki“), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje Unije nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v LRK in predstavnike LRK, znane uvoznike in uporabnike. Komisija je obvestila tudi proizvajalce v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Hrvaškem, v Turčiji in na Tajskem, saj so bile te države predvidene kot možne primerljive države. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(4)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je pozvala vse znane proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike in proizvajalce Unije, da se ji javijo od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, kot je navedeno v obvestilu o začetku. O tem so bili obveščeni tudi organi v LRK.

(5)

Za vzorčenje je bilo prejetih šestnajst odgovorov proizvajalcev izvoznikov v LRK, kar predstavlja 86 % uvoza v obdobju preiskave, kot je opredeljeno v spodnji uvodni izjavi. Zato se šteje, da je stopnja sodelovanja visoka.

(6)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz dveh posameznih proizvajalcev izvoznikov in ene skupine proizvajalcev izvoznikov, sestavljene iz štirih povezanih družb, ki predstavljajo 42 % uvoza v Unijo v obdobju preiskave (OP), kot je opredeljeno v uvodni izjavi 13. Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe o izbiri vzorca posvetovala z zadevnimi stranmi in organi LRK, ki pa niso imeli pripomb.

(7)

Kar zadeva industrijo Unije, je dvanajst proizvajalcev predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi tega je Komisija izbrala vzorec, sestavljen iz štirih po prodaji in proizvodnji največjih proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 70 % skupne prodaje industrije Unije, kot je predeljeno v uvodni izjavi 59.

(8)

Samo štirje nepovezani uvozniki so predložili zahtevane informacije v roku iz obvestila o začetku. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nepovezane uvoznike ni potrebno.

(9)

Da bi vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, jim je Komisija poslala obrazce zahtevka. Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik, sestavljen iz skupine povezanih družb, ki ni bil vključen v vzorec, zahteval individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ter nevzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki so zahtevali individualno preiskavo, štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, štirim sodelujočim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim uporabnikom v Uniji. Vprašalniki so bili poslani tudi proizvajalcem v ZDA, ki so bile predlagana primerljiva država, kot je navedeno v obvestilu o začetku, in proizvajalcem v drugih možnih primerljivih državah. Izpolnjene vprašalnike so predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK in en sodelujoči proizvajalec, ki je zahteval individualno preiskavo, en proizvajalec iz Združenih držav Amerike in en proizvajalec iz Kanade, ki je bila predvidena primerljiva država, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, vsi vzorčeni proizvajalci Unije in štirje nepovezani uvozniki. Med to preiskavo Komisiji ni sporočil informacij oziroma se ni javil noben uporabnik.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za analizo TGO/IO in začasno ugotovitev dampinga pri tem nastale škode in interesa Unije ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz Kanade kot primerljive države, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

Zadevni izdelek so tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvrščajo v oznake KN ex 7019 40 00, ex 7019 51 00, ex 7019 59 00, ex 7019 90 91 in ex 7019 90 99.

(15)

Tkanine z odprto mrežno strukturo so izdelane iz preje iz steklenih vlaken in so na voljo v različnih velikostih celice in težah na kvadratni meter. Večinoma se uporabljajo kot ojačitveni material v gradbeništvu (zunanja toplotna izolacija, ojačitev marmorja/tal, popravilo zidov).

(16)

Proizvajalec izvoznik v LRK, ki proizvaja plošče iz steklenih vlaken, je po začetku zaprosil za pojasnitev, ali je ta vrsta izdelka vključena v opredelitev izdelka. Opravljeno je bilo posvetovanje z industrijo Unije, ki je menila, da se takšne plošče lahko štejejo za izdelke s konca proizvodne verige in tako niso nujno zajeti v opredelitev izdelka. Ker informacije, ki so Komisiji na voljo v tej fazi postopka, še ne omogočajo oblikovanja dokončnega sklepa o osnovnih lastnostih, je bilo sklenjeno, da se plošče iz steklenih vlaken začasno obravnavajo kot sestavni del zadevnega izdelka, dokler ne bodo zbrane nove informacije in premisleki zainteresiranih strani v preostanku preiskave.

(17)

Preiskava je pokazala, da imajo tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, proizvedene in prodane na domačem trgu LRK ter na domačem trgu Kanade, ki je bila začasno uporabljena kot primerljiva država, ter tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki jih proizvajalci Unije proizvedejo in prodajo v Uniji, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

Splošna metodologija, opredeljena v nadaljevanju, je bila uporabljena pri sodelujočih proizvajalcih izvoznikih v LRK za ugotovitev, ali izvajajo damping.

(19)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:

(20)

Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanem roku izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(21)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o navedenih vzorčenih proizvajalcih izvoznikih in po presoji preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, in vse druge informacije v prostorih naslednjih družb:

(22)

Na začetku preiskave je bilo ugotovljeno, da dva vzorčena proizvajalca izvoznika v LRK izpolnjujeta merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe za odobritev TGO, medtem ko tretji vzorčeni proizvajalec izvoznik, sestavljen iz skupine povezanih družb, ni izpolnjeval 2. merila glede mednarodnih računovodskih standardov. Ugotovljeno je bilo, da zlasti nekateri stroški, prihodki in računovodske evidence ne odražajo dejanskega finančnega stanja družb v skupini. Poleg tega nepopolnost računovodskih evidenc ni bila omenjena niti v revizijskem poročilu.

(23)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom v LRK in pritožnikom. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(24)

Po razkritju ugotovitev o TGO je pripombe poslal le vzorčeni proizvajalec izvoznik/skupina, ki mu TGO ni bila odobrena. Vendar prejete pripombe niso bile take, da bi spremenile ugotovitve o tem, saj niso ovrgle pomanjkljivosti, ampak so ponudile le splošno razlago dejstva, da celotno skupino nadzira samo en zasebnik ter da so družbe v skupini trenutno v prehodni fazi povezovanja svojega poslovanja.

(25)

Komisija je tik pred izvedbo preveritvenih obiskov glede dampinga prejela trditve, ki jih je v enem primeru podpirala dokumentacija, o dveh proizvajalcih izvoznikih v LRK, za katera je bila prvotno predlagana odobritev TGO. Te informacije je Komisija proučila med preveritvenim obiskom glede dampinga.

(26)

Za prvega proizvajalca izvoznika je bilo v prejetih trditvah izrecno navedeno, da je v svojem obrazcu zahtevka za TGO in med preveritvenim obiskom za TGO predložil ponarejen statut družbe. Komisija je prejela kopijo domnevno pristnega statuta družbe in pripadajočo pogodbo o skupnem vlaganju med delničarji družbe. Med preveritvenim obiskom glede dampinga je proizvajalec izvoznik predložil overjeno kopijo statuta družbe, registrirano pri lokalnih organih, to pa je bil isti dokument brez datuma kot dokument, ki ga je družba predložila v obrazcu zahtevka za TGO in med preveritvenim obiskom za TGO na kraju samem.

(27)

Pri primerjavi navedenega dokumenta z dokumentom, ki ga je Komisija prejela, kot je opisano v uvodnih izjavah 25 in 26, so se pokazale razlike v datumih, zadevnih straneh in nekaterih določilih o omejevanju zaposlovanja delavcev. Pri primerjavi pogodbe o skupnem vlaganju, ki jo je družba predložila z obrazcem zahtevka za TGO, in pogodbe, ki jo je prejela Komisija, so bile odkrite tudi razlike glede omejevanja prodaje.

(28)

Navedenemu proizvajalcu izvozniku je bil poslan dopis z obvestilom, da je ta informacija lahko podlaga za uporabo člena 18 osnovne uredbe, in pozivom, da predloži pripombe. Odgovor proizvajalca izvoznika ni ponudil zadovoljive utemeljitve razlik, ki bi ovrgla pomisleke glede pristnosti prvotnih dokumentov in informacij, ki jih je proizvajalec izvoznik predložil pri oddaji obrazca zahtevka za TGO.

(29)

Pri drugem proizvajalcu izvozniku so se prejete trditve nanašale izrecno na ponarejanje revidiranih računovodskih evidenc. Trditev je bila preverjena na kraju samem, odkrita pa so bila neskladja glede sredstev, ki so bila prenesena iz nerevidiranih računovodskih evidenc iz leta 2006 v prve revidirane računovodske izkaze leta 2007. Poleg tega v računovodskih evidencah družbe niso bili knjiženi stroški in plačila revizije za leti 2007 in 2008.

(30)

Tudi temu proizvajalcu izvozniku je bil poslan dopis glede neskladij, odkritih na kraju samem, s pozivom, da predloži pripombe. Proizvajalec izvoznik je bil tudi obveščen, da so nove ugotovitve lahko podlaga za uporabo člena 18 osnovne uredbe. V odgovoru proizvajalca izvoznika ni bilo nobenih dodatnih informacij, ki bi ovrgle dvom glede natančnosti in popolnosti predstavljenih številk v računovodskih izkazih. V odgovoru je proizvajalec izvoznik celo priznal, da obstaja dvoje različnih računovodskih evidenc z drugačnimi podatki za leto 2006 ter da so v računovodskih evidencah za leti 2007 in 2008 napake, o katerih revizor ni poročal.

(31)

Na podlagi zgornjih novih ugotovitev je bilo sklenjeno, da je prvi proizvajalec izvoznik med postopkom preiskave predložil zavajajoče informacije. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se uporabi člen 18 osnovne uredbe in razveljavi prvotni predlog za odobritev TGO.

(32)

Za drugega proizvajalca izvoznika je bilo sklenjeno, da se vloga za TGO zavrne zaradi neizpolnjevanja 2. merila za TGO.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, vzpostavi dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:

(34)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bila odobrena. Na podlagi zgornjih ugotovitev je bil pri prvem proizvajalcu izvozniku uporabljen člen 18 osnovne uredbe in IO je bila zavrnjena. Za drugega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe in se mu IO lahko odobri.

(35)

Za tretjega proizvajalca izvoznika (skupina družb) je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje meril za TGO, in sklenjeno je bilo, da se mu odobri IO, saj je bilo ugotovljeno, da družba izpolnjuje pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(36)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno ugotovljeno, da naslednja dva proizvajalca izvoznika v LRK, vključena v vzorec, izpolnjujeta vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe:

(37)

Nevzorčena skupina povezanih družb, ki je zahtevala individualno preiskavo, je zahtevala tudi TGO ali IO, če bi bilo med preiskavo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za TGO, in je v predpisanem roku izpolnila obrazec zahtevka za TGO.

(38)

Informacije, ki jih je v obrazcu zahtevka za TGO predložila družba, ki je zaprosila za individualno preiskavo, niso bile preverjene. To bo proučeno naknadno.

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabiti Združene države Amerike, in je zainteresirane strani pozvala, naj k temu predložijo pripombe.

(41)

Štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki so navedli, da ZDA niso ustrezna primerljiva država, saj gre pri preji iz steklenih vlaken, ki jo uporabljajo in je glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka, za drugačno vrsto stekla kot pri tisti, ki jo uporabljajo kitajski proizvajalci izvozniki, in je zato dražja. Predlagali so, da se namesto ZDA uporabita Turčija in Tajska, saj proizvajalci zadevnega izdelka v teh dveh državah uporabljajo enako vrsto preje iz steklenih vlaken kot kitajski proizvajalci izvozniki.

(42)

Komisija je proučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo, in vprašalniki so bili poslani proizvajalcem zadevnega izdelka v Kanadi, na Hrvaškem, v Turčiji in na Tajskem. Na vprašalnike je odgovoril samo en proizvajalec zadevnega izdelka iz ZDA in edini proizvajalec iz Kanade.

(43)

Kanadski trg in trg ZDA sta bila proučena, da bi ugotovili, ali je državi ustrezno uporabiti kot primerljivi državi. Čeprav je v Kanadi samo en proizvajalec zadevnega izdelka, je bilo za to državo ugotovljeno, da obstaja odprt trg brez uvoznih dajatev in je konkurenca na trgu zagotovljena s precejšnjim uvozom zadevnega izdelka iz več tretjih držav. Ugotovljeno je bilo tudi, da kanadski proizvajalec proizvaja vse vrste zadevnega izdelka, kar omogoča izračune normalne vrednosti za vsako vrsto zadevnega izdelka, medtem ko proizvajalec iz ZDA proizvaja samo eno vrsto podobnega izdelka. Preiskava je pokazala, da se lahko Kanada začasno obravnava kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti.

(44)

Podatki iz odgovora sodelujočega kanadskega proizvajalca so bili preverjeni in situ in ugotovljeni za zanesljive, tako da bi na njih lahko temeljila normalna vrednost.

(45)

Zato se začasno sklene, da je Kanada ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(46)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca v primerljivi državi, kot je navedeno spodaj.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da je obseg domače prodaje kanadskega proizvajalca podobnega izdelka reprezentativen v primerjavi z obsegom zadevnega izdelka, ki ga v Unijo izvažajo sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je bila v obdobju preiskave prodaja nepovezanim strankam na domačem trgu v običajnem poteku trgovine za vse vrste podobnih izdelkov, ki jih proizvaja kanadski proizvajalec. Zaradi razlik v kakovosti med podobnim izdelkom, proizvedenim in prodanim v Kanadi, in zadevnim izdelkom iz LRK je bilo sklenjeno, da je primerneje oblikovati normalno vrednost, da se lahko upoštevajo tudi te razlike in zagotovi poštena primerjava, kot je opisano v uvodni izjavi 52.

(49)

V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so bili zneski PSA-stroškov in dobičkov določeni na podlagi podatkov kanadskega proizvajalca.

(50)

Ker sta dva od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bila IO odobrena, zadevni izdelek izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(51)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna.

(52)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Normalna vrednost je bila prilagojena zaradi razlik v kakovosti produkcijskih faktorjev, kot so kemikalije, premazi in surovine (vrsta stekla preje). Po potrebi so bili prilagojeni stroški posrednih davkov, čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativni in drugi taki stroški, stroški pakiranja, kredita ter bančni stroški in provizije v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je smiselno, točno in podprto s preverjenimi dokazi.

(53)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za dva vzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki jima je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, z vsako tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v Unijo, kot je določeno zgoraj.

(54)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(55)

Stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana kot povprečje dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bila odobrena IO v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(56)

Za izračun stopnje dampinga na državni ravni, ki se uporabi za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK ter za vzorčenega proizvajalca izvoznika, za katerega je veljal člen 18 osnovne uredbe, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so jo prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z Eurostatovo statistiko.

(57)

Zaradi visoke ravni sodelovanja v preiskavi, sodelujoče družbe namreč predstavljajo okrog 86 % vsega uvoza iz LRK med OP, je bila za vso državo določena stopnja dampinga na podlagi najvišjih stopenj, ugotovljenih za dva proizvajalca izvoznika, ki jima je bila odobrena IO.

(58)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga vzorca in stopnje dampinga na državni ravni, izražene v odstotkih cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(59)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 19 proizvajalcev Unije. Ti proizvajalci predstavljajo celotno proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Ker so bile informacije zbrane ali dane na voljo s strani vseh 19 proizvajalcev, ki so podprli pritožbo, se bodo ti proizvajalci v nadaljevanju imenovali „industrija Unije“.

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je dvanajst proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Izbran je bil vzorec štirih proizvajalcev, ki predstavljajo okoli 70 % skupne ocenjene proizvodnje v Uniji.

(61)

Izračun potrošnje Unije je temeljil na podatkih iz pritožbe in podatkih, dopolnjenih s preverjenimi številkami, ki so jih sporočili proizvajalci in uvozniki, ki so sodelovali v preiskavi. Zato je bila potrošnja Unije določena na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka, ki ga je proizvedla industrija Unije, v Uniji in na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz LRK in tretjih držav.

(62)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala tako:

(63)

Potrošnja zadevnega izdelka in podobnega izdelka v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %. Med letoma 2006 in 2008 se je povečala za 26 % in nato med letoma 2008 in 2009 padla za 17 %. V OP se je potrošnja spet nekoliko povečala. Začasni upad v letu 2009 je mogoče pripisati upadu na trgu gradbeništva.

(64)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 48 %. Zaradi trenda potrošnje in upada v gradbenem sektorju se je leta 2009 nekoliko zmanjšal. Kljub temu pa je očiten dolgoročen trend naraščanja uvoza, povečanje obsega uvoza pa je bilo izrazitejše, kot je bilo povečanje potrošnje v Uniji.

(65)

Povečan obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK je spremljalo zniževanje povprečne uvozne cene, ki se je med letom 2006 in OP znižala za 12 %.

(66)

Tržni delež uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal za 32 %, kar v tem primeru pomeni, da je pridobil skoraj 13 odstotnih točk. V OP je uvoz iz zadevne države predstavljal skoraj 51-odstotni tržni delež.

(67)

Pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile uvozne cene sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov primerjane s cenami vzorčenih proizvajalcev Unije v OP na podlagi primerjave povprečij. Cene vzorčenih proizvajalcev Unije so bile prilagojene ravni neto cene franko tovarna in primerjane z uvoznimi cenami CIF. Slednje cene so bile prilagojene za uvozno dajatev in stroške, nastale po uvozu. Poleg tega je bila zaradi razlik v kakovosti med zadevnim izdelkom, uvoženim iz LRK, in podobnim izdelkom, ki ga je proizvedla industrija Unije, za cene kitajskega uvoza dodatno prilagojena kakovost. Prilagoditev odraža razlike v parametrih, kot so smer stroja in prečna smer, natezna trdnost in razteznost, ki niso v celoti zajete v parametre v kontrolni številki izdelka.

(68)

Ob upoštevanju prilagoditve kakovosti se je ugotovljena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izražena kot odstotek cen industrije Unije, v OP gibala med 29,5 % in 30,2 %.

(69)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(70)

Omeniti je treba, da je Komisija izbrala vzorec, sestavljen iz štirih največjih proizvajalcev Unije glede na prodajo in proizvodnjo, kot je navedeno v uvodni izjavi 7.

(71)

Kazalci, ki se nanašajo na makroekonomske podatke, kot so proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež itd., se nanašajo na celotno industrijo Unije (preglednice spodaj se nanašajo na makropodatke kot vir). Drugi kazalci temeljijo na preverjenih podatkih vzorčenih proizvajalcev. Ti kazalci se imenujejo mikropodatki.

(72)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da del prodaje industrije Unije poteka prek povezanih družb. Družbe so trdile, da je treba te transakcije obravnavati kot nepovezano prodajo, saj naj bi bile povezave med družbami posredne, prodaja pa je bila izvedena na čisti poslovni podlagi Vendar je začasno sklenjeno, da se te transakcije izključijo iz izračunov stopnje škode in kazalcev škode, saj bo Komisija nadaljevala dodatno analizo teh specifičnih prodaj. Narejena je bila izjema za povezano prodajo med dvema od vzorčenih družb, pri katerih je bil mehanizem nadaljnje prodaje pojasnjen in ustrezno preverjen.

(73)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 4 %. Na splošno je obseg proizvodnje sledil trendu potrošnje, to pomeni, da je povečanju v letih od 2006 do 2008 sledil močan upad v letu 2009 in nato ponovno manjši upad v OP. V nasprotju s potrošnjo pa se proizvodnja industrije Unije v OP ni izboljšala in je še naprej upadala.

(74)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 odstotnih točk, s 77 % leta 2006 na 67 % v OP. Treba je pa opozoriti, da je to delno morda posledica dejstva, da se je zaradi naložb proizvajalcev Unije nekoliko povečala sama zmogljivost.

Zaloge

(75)

Raven zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojila. Ta trend sovpada z zmanjševanjem obsega prodaje in proizvodnje. Izraženo v razmerju do obsega proizvodnje se je raven zalog povečala z manj kot 4 % leta 2006 na več kot 11 % v OP.

Obseg prodaje in tržni delež

(76)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 11 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža za 12 odstotnih točk, z 58 % na 46 % celotne potrošnje Unije.

(77)

Prodajne cene

(78)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane strani v Uniji se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. Industrija Unije ni občutno znižala prodajnih cen, da bi konkurirala dampinškemu uvozu. To pa je pripomoglo k izgubi precejšnjega tržnega deleža v obravnavanem obdobju.

Dobičkonosnost

Naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(79)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, je v obravnavanem obdobju kitajski uvoz močno pritiskal na cene na trgu Unije. Kljub temu je industriji Unije med letoma 2006 in 2007 uspelo ohraniti dobro finančno stanje, saj se je dobičkonosnost povečala s 6 % na 18 %. Po tem se je začela zmanjševati in je v OP znašala 12 %. Tudi drugi finančni kazalci, kot sta donosnost sredstev in denarni tok, so ostali pozitivni. To pomeni, da industrija Unije ni izvajala agresivne cenovne konkurence kitajskemu uvozu. Namesto tega so se odločili za prestrukturiranje, naložbe v nove proizvodne tehnologije za povečanje kakovosti izdelka in dolgoročno zniževanje stroškov proizvodnje. Vendar se je zaradi tega zmanjšal obseg njihove prodaje, izgubili pa so tudi del tržnega deleža, ki ga je prevzela kitajska konkurenca. Treba je omeniti, da zgornji izračun dobička ne upošteva izjemnih stroškov prestrukturiranja, o katerih so poročali nekateri vzorčeni proizvajalci. Če bi se upoštevali tudi ti stroški, bi bila dobičkonosnost industrije Unije bistveno manjša. Posledično bi to negativno vplivalo tudi na druge zgoraj navedene finančne kazalce.

(80)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo obdržati visoko raven naložb, da bi zniževala proizvodne stroške in razvijala učinkovitejše proizvodne metode. Naložbe v OP so se v primerjavi z letom 2006 več kot potrojile.

(81)

Zmožnost zbiranja kapitala v obravnavanem obdobju za industrijo Unije ni pomenila težave.

(82)

Zaposlenost, produktivnost in plače

(83)

Število zaposlenih v industriji Unije za podobni izdelek se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšalo, in sicer za 21 %. Kljub visoki ravni plač je industrija Unije od leta 2008 še dodatno znižala povprečne stroške dela na zaposlenega. Posledično je produktivnost, izražena kot proizvodnja na zaposlenega, v obravnavanem obdobju narasla.

(84)

Glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevne države vpliva dejanskih stopenj dampinga na trg Unije v OP ni moč označiti za nepomembnega.

(85)

Iz zgornje analize škode je očitno, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela bistvene izgube pri obsegu prodaje in proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, tržnem deležu in številu zaposlenih, ki se je po prizadevanjih industrije za prestrukturiranje bistveno zmanjšalo, in sicer za kar 21 %. Tako industrija Unije ni mogla izkoristiti prednosti rasti trga, ki ga je povsem prevzel kitajski uvoz. 48-odstotno povečanje obsega uvoza v obravnavanem obdobju je bilo resnično precej večje od 12-odstotnega povečanja potrošnje Unije.

(86)

Zdi se, da bo nadaljnje precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije zaradi kitajskega dampinškega uvoza še naprej negativno vplivalo na obseg prodaje, s tem pa neizogibno tudi na finančni gospodarski položaj industrije Unije. Pričakuje se, da se bodo dobičkonosnost in drugi finančni kazalci evropskih družb srednjeročno poslabšali.

(87)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industriji Unije nastala škoda v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(88)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(89)

V obravnavanem obdobju se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za skoraj 50 % in pridobil bistven tržni delež na trgu Unije. Hkrati so se gospodarske razmere industrije Unije neposredno in primerljivo poslabšale; ta industrija je drugi pomemben akter na trgu Unije, saj je uvoz iz drugih virov zanemarljiv.

(90)

Stalno povečevanje obsega dampinškega uvoza je spremljalo precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije. V obravnavanem obdobju je bila povprečna uvozna cena iz LRK, izpeljana iz podatkov Eurostatove statistike o uvozu, okoli 50 % nižja od povprečne cene industrije Unije. Tudi po prilagoditvi zaradi razlik v kakovosti je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunana za kitajske proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, znašala v OP okoli 35 %. Zato je mogoče razumno sklepati, da je dampinški uvoz prispeval k nižanju cen v letu 2009 in v OP ter k bistveni izgubi tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(91)

Glede na časovno sovpadanje povečanja dampinškega uvoza po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije, na eni strani ter izgube obsega prodaje in proizvodnje, zmanjšanje tržnega deleža in padca cen industrije Unije na drugi strani se začasno sklene, da dampinški uvoz industriji Unije povzroča znatno škodo.

(92)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 25 %, vendar je izvoz predstavljal povprečno le okoli 8 % celotne prodaje. Zato je bil vpliv manjšega izvoza na splošno poslovanje industrije Unije precej omejen.

(93)

Uvoz iz tretjih držav je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv in ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(94)

Vpliv gospodarske krize na gradbeništvo je jasno razviden iz podatkov o potrošnji iz leta 2009. Vendar bi morala kriza na podoben način prizadeti tako industrijo Unije kot kitajske izvoznike. Preiskava škode pa je pokazala, da je kitajski uvoz tudi med krizo še naprej pridobival tržni delež na račun industrije Unije.

(95)

Poleg tega je imel vpliv krize nekatere negativne učinke na trg Unije le v razmeroma kratkem obdobju, saj so se že v OP pokazali znaki okrevanja.

(96)

Vpliv krize torej ni pretrgal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(97)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica zadevnega dampinškega uvoza.

(98)

Poleg dampinškega uvoza je bilo proučenih več dejavnikov, vendar nobeden od njih ni mogel pojasniti velikega zmanjšanja tržnega deleža, proizvodnje in obsega prodaje v obravnavanem obdobju in zlasti v OP. Izguba industrije Unije sovpada s povečanjem obsega dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK.

(99)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila vplive vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Unije od škodljivih vplivov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(100)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Zato in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe so bili na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavani vpliv možnih ukrepov na vse strani, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

(101)

Analiza škode je jasno pokazala, da je industrija Unije utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza. Povečan dampinški uvoz v zadnjih letih je zmanjšal prodajo na trgu Unije in povzročil znatno izgubo tržnega deleža industrije Unije.

(102)

Preiskava je pokazala, da gre vsako povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevne države neposredno na račun industrije Unije. Poudariti je treba, da je zadevni izdelek pomemben izdelek po prihodkih od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, saj predstavlja do 40 % prihodkov od njihove prodaje. Ob upoštevanju dolgotrajnega pritiska dampinškega uvoza iz LRK na cene na trgu Unije je brez uvedbe ukrepov zelo verjetno nadaljnje poslabšanje položaja industrije Unije. Poleg tega bodo prizadevanja industrije Unije za prestrukturiranje in izboljšanje kakovosti njihovega izdelka popolnoma razvrednotena. Uvedba ukrepov bo uvozno ceno dvignila na neškodljivo raven, kar bo industriji Unije omogočilo, da bo konkurirala po poštenih tržnih pogojih.

(103)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba ukrepov očitno v interesu industrije Unije.

(104)

Verjeten vpliv ukrepov na uvoznike je bil obravnavan v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Pri tem je treba omeniti, da so v preiskavi sodelovali štirje nepovezani uvozniki, katerih skupni uvoz zadevnega izdelka predstavlja 15 % uvoza iz LRK v OP.

(105)

Na podlagi podatkov, preverjenih na kraju samem, za največjega sodelujočega uvoznika vpliv ukrepov na družbo ne bi bil znaten, saj zadevni izdelek predstavlja le majhen del prihodkov od prodaje.

(106)

Družba pa je poudarila, da je skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije manjša od trenutnega povpraševanja, ki naj bi po pričakovanjih še raslo. Družba je tudi poudarila omejene vire dobave iz tretjih držav. Pri previsokih dajatvah tako pričakuje motnje pri dobavi. Pri tem je treba omeniti, da se glede na precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen ne pričakuje, da bo predlagana raven ukrepov, ki upošteva razlike v kakovosti med zadevnim izdelkom, uvoženim iz LRK, in podobnim izdelkom, ki ga je proizvedla industrija Unije, odpravila uvoz zadevnega izdelka iz LRK v Unijo.

(107)

Vprašalniki so bili poslani 13 znanim uporabnikom. Noben uporabnik ni poslal odgovorov ali se odločil za sodelovanje v postopku. Prav tako združenja potrošnikov po objavi obvestila o začetku tega postopka niso predložila svojih stališč.

(108)

Zato glede na pomanjkanje informacij o deležu zadevnega izdelka v proizvodnih stroških izdelkov s konca proizvodne verige ali deležu prodaje izdelkov s konca proizvodne verige v skupnih prihodkih uporabnikov od prodaje v tej fazi preiskave ni mogoče oceniti vpliva ukrepov na te družbe. Pomanjkanje sodelovanja pa je lahko kazalec razmeroma majhnega vpliva na uporabnike.

(109)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za dampinški uvoz zadevnega izdelka iz LRK.

(110)

Glede na zgornje sklepe v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka iz LRK, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(111)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Unije povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga.

(112)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, kot se lahko doseže v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 12 % prihodkov od prodaje. To je bila povprečna stopnja dobička, ki jo je industrija Unije dosegala v letih 2006 in 2007. Ob upoštevanju, da je na dobičkonosnost za zadevni izdelek vplival dampinški uvoz, je jasno, da je ta stopnja dobička preudarna in ni pretirana. Na podlagi navedenega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Ker je ciljni dobiček enak dejanskemu dobičku industrije Unije v OP, je bila kot referenca uporabljena tehtana povprečna cena franko tovarna.

(113)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno za vsakega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena IO, na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno te družbe, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, in povprečno neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije prodala na trgu Unije. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

(114)

Na podlagi tega so začasne stopnje škode, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(115)

V skladu z uporabljeno metodo za izračun stopnje dampinga je bila stopnja škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK, ki niso bili vključeni v vzorec, izračunana kot tehtano povprečje dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki jima je bila odobrena IO.

(116)

V skladu z metodo za izračun stopnje dampinga je bila stopnja škode na ravni države za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK in vzorčenega proizvajalca izvoznika, za katerega je veljal člen 18, določena z uporabo najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za dva proizvajalca izvoznika, ki jima je bila odobrena IO.

(117)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje škode vzorca in stopnje škode na državni ravni, izražene v odstotkih cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(118)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(119)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato se v njih kaže položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(120)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(121)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(122)

Stopnje dampinga in škode ter začasne protidampinške dajatve so naslednje:

(123)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim stranem, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –