|
30.7.2011
|
SL
|
Uradni list Evropske unije
|
L 198/32
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2011/74/EU
z dne 29. julija 2011
o spremembi Priloge II k Direktivi 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih metodah za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken zaradi prilagoditve tehničnemu napredku
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o nekaterih metodah za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken (1) in zlasti člena 5 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1)
|
V skladu z Direktivo 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o tekstilnih imenih (2) mora biti na etiketi navedena surovinska sestava tekstilnih izdelkov, z analizami pa je treba nadzorovati skladnost teh izdelkov z navedbami na etiketi.
|
|
(2)
|
Direktiva 96/73/ES določa enotne metode za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken.
|
|
(3)
|
Na podlagi nedavnih ugotovitev tehnične delovne skupine je bila Direktiva 2008/121/ES prilagojena tehničnemu napredku z uvrstitvijo polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken na seznam vlaken iz prilog I in V k navedeni direktivi.
|
|
(4)
|
Zato je treba določiti enotne preskusne metode za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna.
|
|
(5)
|
Direktivo 96/73/ES je zato treba ustrezno spremeniti.
|
|
(6)
|
Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za direktive o tekstilnih imenih in označevanju –
|
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga II k Direktivi 96/73/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. julija 2012. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 29. julija 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 32, 3.2.1997, str. 1.
(2) UL L 19, 23.1.2009, str. 29.
PRILOGA
Poglavje 2 Priloge II k Direktivi 96/73/ES se spremeni:
|
1.
|
Zbirna razpredelnica se nadomesti z naslednjim:
„2. ZBIRNA RAZPREDELNICA
|
Metoda
|
Področje uporabe (1)
|
Reagent
|
|
Topna komponenta
|
Netopna komponenta
|
|
1.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
aceton
|
|
2.
|
nekatera proteinska vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
hipoklorit
|
|
3.
|
viskoza, bakro ali nekatere vrste modalnih vlaken
|
nekatera druga vlakna
|
mravljična kislina in cinkov klorid
|
|
4.
|
poliamid ali najlon
|
nekatera druga vlakna
|
mravljična kislina, 80 % m/m
|
|
5.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
benzil alkohol
|
|
6.
|
triacetat ali polilaktid
|
nekatera druga vlakna
|
etilen klorid
|
|
7.
|
nekatera celulozna vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
žveplova kislina, 75 % m/m
|
|
8.
|
akril, nekatera modakrilna vlakna ali nekatera klorovlakna
|
nekatera druga vlakna
|
dimetilformamid
|
|
9.
|
nekatera klorovlakna
|
nekatera druga vlakna
|
ogljikov disulfid/aceton v razmerju 55,5/44,5 v/v
|
|
10.
|
acetat
|
nekatera druga vlakna
|
ledocetna kislina
|
|
11.
|
svila, poliamid ali najlon
|
nekatera druga vlakna
|
žveplova kislina, 75 % m/m
|
|
12.
|
juta
|
nekatera vlakna živalskega izvora
|
metoda z določanjem vsebnosti dušika
|
|
13.
|
polipropilen
|
nekatera druga vlakna
|
ksilen
|
|
14.
|
nekatera vlakna
|
nekatera druga vlakna
|
metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline
|
|
15.
|
klorovlakna, nekatera modakrilna vlakna, nekateri elastani, acetati, triacetati
|
nekatera druga vlakna
|
cikloheksanon
|
|
16.
|
melamin
|
nekatera druga vlakna
|
vroča mravljična kislina 90 % m/m
|
|
|
2.
|
Točka 1.2 metode št. 1 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), lanom (7), pravo konopljo (8), juto (9), abako (10), alfo (11), kokosom (12), žuko ali brnistro (13), ramijo (14), sisalom (15), bakro (21), modalom (22), proteinskimi vlakni (23), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (46), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Ta metoda nikakor ni uporabna za acetatna vlakna, ki so bila površinsko dezacetilirana.“
|
|
3.
|
Točka 1.2 metode št. 2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), bakro (21), viskozo (25), akrilom (26), klorovlakni (27), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastanom (43), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (46), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Če so prisotna različna proteinska vlakna, se z analizo po tej metodi določi njihova skupna količina, ne pa količina posameznih vrst vlaken.“
|
|
4.
|
Metoda št. 3 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„VISKOZA, BAKRO ALI NEKATERA MODALNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo mravljične kisline in cinkovega klorida)“
|
|
(b)
|
točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), polipropilenom (37), elastolefinom (47) in melaminom (48).
|
Če se ugotovi prisotnost modalnega vlakna, je treba izvesti predhodni preskus z namenom, da se ugotovi, ali je to vlakno topno v reagentu.
Ta metoda se ne uporablja za mešanice z bombažem, ki je bil v tehnološki predelavi opazno kemično poškodovan, prav tako se ne uporablja v primerih, ko se zaradi prisotnosti sredstev za vrhunsko plemenitenje, ki jih ni mogoče v celoti odstraniti, viskozna ali bakrova vlakna postala netopna.“
|
|
(c)
|
točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultate se preračuna, kakor je opisano v splošnih navodilih. Vrednost „d“ je 1,00, razen za bombaž, za katerega se uporablja vrednost „d“ = 1,02, in za melamin, za katerega se uporablja vrednost „d“ = 1,01.“
|
|
|
5.
|
Metoda št. 5 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„ACETATNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo benzilalkohola)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
triacetatom (24), polipropilenom (37), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49)“.
|
|
|
|
6.
|
Metoda št. 6 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„TRIACETAT ALI POLILAKTID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo metilenklorida)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (46), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Opomba
Triacetatna vlakna, ki so bila delno hidrolizirana s posebno obdelavo, niso več popolno topna v reagentu. V tem primeru ta metoda ni uporabna.“
|
|
|
7.
|
Metoda št. 7 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„NEKATERA CELULOZNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (46), elastolefinom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
(c)
|
točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se izračunajo, kakor je opisano v splošnih navodilih. Vrednost „d“ je 1,00, razen za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost „d“ 1,01.“
|
|
|
8.
|
Točka 1.2 metode št. 8 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro (21), modalom (22), viskozo (25), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (46), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Metoda je uporabna tudi za akrilna vlakna in nekatera modakrilna vlakna, ki so barvana s kovinsko kompleksnimi barvili, vendar ne za vlakna, barvana s kromirnimi barvili.“
|
|
9.
|
Točka 1.2 metode št. 9 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (46), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Kadar vsebnost volne ali svile v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 2.
Kadar vsebnost poliamida ali najlona v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 4.“
|
|
10.
|
Metoda št. 10 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„ACETATNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo ledocetne kisline)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
določenimi klorovlakni (27), in sicer polivinilkloridnimi vlakni, bodisi kloriranimi ali nekloriranimi, polipropilenom (37), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
|
11.
|
Metoda št. 11 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„SVILA ALI POLIAMID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“
|
|
(b)
|
Točka 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. PODROČJE UPORABE
Ta metoda je po odstranitvi nevlaknate snovi uporabna za dvokomponentne mešanice:
|
1.
|
svile (4) ali poliamida ali najlona (30)
z
|
|
2.
|
volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), polipropilenom (37), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“
|
|
|
(c)
|
točka 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. NAČIN
Svila oziroma poliamid ali najlon odtopimo iz mešanice znane suhe mase z žveplovo kislino koncentracije 75 % m/m.
Preostanek se zbere, izpere, posuši in stehta; maso ostanka, po potrebi korigirano, izrazimo kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek suhih svilenih vlaken oziroma suhih poliamidnih ali najlonskih vlaken izračunamo iz razlike.“
|
|
(d)
|
točka 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. PRESKUSNI POSTOPEK
Izvede se postopek, opisan v splošnih navodilih, in nadaljujte, kot sledi:
|
|
Primerku, vstavljenemu v erlenmajerico s prostornino najmanj 200 ml, se prilije 100 ml žveplove kisline koncentracije 75 % na gram testnega preskušanca. Erlenmajerica se nato zamaši, dobro pretrese in pusti stati 30 minut pri sobni temperaturi. Po 30 minutah se jo ponovno pretrese in pusti stati nadaljnjih 30 minut. Preden se preostanek iz erlenmajerice prenese v predhodno stehtan filtrirni lonček, se erlenmajerica z vsebino še zadnjič dobro pretrese. Vsa preostala vlakna se iz erlenmajerice izperejo z žveplovo kislino koncentracije 75 %. Ostanek v lončku se izpere s 50 ml razredčene žveplove kisline, nato s 50 ml vode in nazadnje s 50 ml razredčene raztopine amoniaka. Pri vsakem izpiranju naj bodo vlakna v stiku s tekočino približno 10 minut, nato se tekočina odsesa. Preostanek vlaken se nazadnje izpere še z vodo, pri čemer naj bodo vlakna v stiku z vodo približno 30 minut. Na koncu se tekočina presesa iz filtrirnega lončka, filtrirni lonček pa z vsebino posuši, ohladi in stehta.
|
|
|
V primeru dvokomponentnih mešanic poliamidnih vlaken s polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni po filtriranju vlaken se skozi stehtani filtrirni lonček in pred izvedbo opisanega postopka izpiranja ostanek v filtrirnem lončku izpere dvakrat, vsakič s 50 ml žveplove kisline v koncentraciji 75 %.“
|
|
|
(e)
|
Točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se preračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost „d“ je 1,00, razen za volno, za katero je „d“ = 0,985, za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, za katera je „d“ = 1,005, in za melamin, za katera je „d“ = 1,01.
6. TOČNOST
V homogenih mešanicah vlaken znaša interval zaupanja ± 1 za dobljene rezultate pri 95-odstotnem statističnem zaupanju, razen za dvokomponentne mešanice poliamidnih vlaken in polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken, za katere znaša interval zaupanja ± 2.“
|
|
|
12.
|
Metoda št. 14 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„NEKATERA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
klorovlakni (27) na osnovi homopolimerov vinilklorida, bodisi naknadno klorirana ali neklorirana, polipropilenom (37), elastolefinom (47), melaminom (48) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).
|
Zadevna modakrilna vlakna so tista, ki dajo bistro raztopino, ko jih potopimo v koncentrirano žveplovo kislino (relativne gostote 1,84 pri temperaturi 20 °C).
Ta metoda se lahko uporablja namesto metod št. 8 in št. 9.“
|
|
(c)
|
točka 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. NAČIN
Vse sestavine, razen klorovlaken, polipropilena, elastolefina, melamina ali polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken (tj. vlakna, našteta v odstavku 1.1), se iz mešanice znane suhe mase odtopijo s koncentrirano žveplovo kislino (relativna gostota pri temperaturi 20 °C je 1,84). Preostanek, ki ga sestavljajo klorovlakna, polipropilen, elastolefin, melamin ali polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, se zbere, izpere, posuši in stehta; masa preostanka, po potrebi korigirana, se izrazi kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek druge komponente se izračuna iz razlike.“
|
|
(d)
|
Točka 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV
Rezultati se preračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost „d“ je 1,00, razen za melamin in polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost „d“ 1,01.“
|
|
|
13.
|
Metoda št. 16 se spremeni:
|
(a)
|
naslov se nadomesti z naslednjim:
„MELAMINSKA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA
(Metoda z uporabo vroče mravljične kisline)“
|
|
(b)
|
Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:
|
„2.
|
bombažem (5), aramidom (31) in polipropilenom (37)“.
|
|
|
(1) Podroben seznam vlaken pod vsako metodo.“