21.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 215/8

(1)

Svet je 20. januarja 2009 sprejel Sklep 2009/290/ES (2), s katerim je v skladu z določbami člena 143 Pogodbe Latviji zagotovil srednjeročno finančno pomoč za triletno obdobje. Priloženi memorandum o soglasju, podpisan 28. januarja 2009, ter njegova poznejša dopolnila določajo pogoje ekonomske politike, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč. Sklep 2009/290/ES je bil spremenjen 13. julija 2009 s Sklepom Sveta 2009/592/ES (3). Zadnje dopolnilo memoranduma o soglasju je bilo podpisano junija 2011.

(2)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(3)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (4), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(4)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(5)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform. Latvijski konvergenčni program in nacionalni program reform vključuje splošno referenco na pakt euro plus. Pismo poslano Evropskemu svetu z dne 17. maja 2011 poudarja posebne zaveze in ukrepe za leto 2011, ki so vključeni v programa in kateri so v skladu s cilji pakta euro plus.

(7)

Latvija je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za obdobje 2011–2014, in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(8)

Gospodarska rast v Latviji je bila med letoma 2000 in 2007 hitrejša od rasti v drugih državah članicah, kar odraža konvergenčne obete, tuje finančne prilive in zelo močno potrošniško povpraševanje. Vendar se je, vsaj delno zaradi ekspanzivne makroekonomske politike, gospodarstvo pregrelo. Nakopičila so se znatna neravnovesja, kar ponazarjata primanjkljaja tekočega računa v višini 22,3 % BDP leta 2007 in 13,1 % leta 2008; zato se je v obdobju 2008–2009 gospodarstvo te države v EU najbolj skrčilo. V tem obdobju se je realni BDP zmanjšal za 25 % z najvišje do najnižje vrednosti, obenem pa je zlom domačega povpraševanja še potenciral upad svetovne trgovine. Stopnja zaposlenosti v Latviji, ki je bila pred tem med najvišjimi v EU (75,8-odstotna v letu 2008), je padla za več kot 10 odstotnih točk, več kot 18-odstotna stopnja brezposelnosti pa j ezdaj izmed najvišjimi v EU Javnofinančni primanjkljaj je leta 2009 znašal 9,7 %, vendar se je zahvaljujoč ukrepom fiskalne konsolidacije v letu 2010 zmanjšal na 7,7 %. Ta izid je posledica obsežnih ukrepov stabilizacije finančnega sektorja, ki so v letu 2009 prispevali 1,1 % BDP, leta 2010 pa 2,3 % BDP.

(9)

Na podlagi ocene posodobljenega konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v konvergenčnem programu, realističen, čeprav so napovedi za inflacijo za leto 2011 dokaj nizke. Srednjeročna proračunska strategija konvergenčnega programa je vzpostaviti nominalni javnofinančni primanjkljaj pod 3-odstotno referenčno vrednostjo do roka iz priporočila Sveta z dne 7. julija 2009. Ob upoštevanju ukrepov, ki so bili izvedeni od izdaje priporočila za odpravo čezmernega primanjkljaja, ter dodatnih ukrepov konsolidacije, navedenih v posodobljenem konvergenčnem programu, je načrtovani fiskalni napor za obdobje 2011–2012 v skladu z zahtevano prilagoditvijo. Ob upoštevanju izhodišča v konvergenčnem programu ni predvidena izpolnitev srednjeročnega cilja do konca programskega obdobja, po drugi strani pa bi bilo mogoče načrtovani fiskalni napor za izpolnitev srednjeročnega cilja po odpravi čezmernega primanjkljaja pospešiti zlasti v letu 2013. Načrtovana izvedba fiskalne konsolidacije iz konvergenčnega programa večinoma temelji na odhodkih. Proračunski cilji se lahko poslabšajo zaradi negativnih tveganj, saj v konvergenčni program niso vključene popolne informacije o ukrepih, na katerih naj bi temeljilo doseganje zastavljenih ciljev. Ti ukrepi naj bi bili podrobneje opredeljeni v prihodnjih proračunih. Zmanjšanje primarnega primanjkljaja v srednjeročnem obdobju, kakor je predvideno v konvergenčnem programu, bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ.

(10)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU in v prihodnje nacionalne odločitve vključiti EU, Komisija v oceni ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija ob tem poudarja, da je za skladnost s Sklepom 2009/290/ES nujno treba izvesti načrtovane ukrepe –