20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/12

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropo 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (1), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevnaj za povečanje rasti.

(5)

Grčija je 3. maja 2010 predložila obsežen prilagoditveni program, ki so ga s finančno pomočjo v višini 110 milijard EUR podprle države članice euroobmočja in MDS. Priloženi memorandum o soglasju ter poznejša dopolnila določajo ekonomskopolitične pogoje, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč.

(6)

V skladu z določbami členov 136 in 126(9) Pogodbe je Svet s Sklepom 2010/320/EU z dne 10. maja 2010 (2) in njegovimi poznejšimi spremembami (3) določil ključne prvine pogojenosti politike ter jih naslovil na Grčijo z namenom, da ponovno vzpostavi in okrepi fiskalni nadzor ter sprejme ukrepe za zmanjšanja primanjkljaja, ki naj bi bili potrebni za zmanjšanje prekomernega primanjkljaja.

(7)

Evropski svet je 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe ter nacionalne programe reform. Pričakuje se, da bo Grčija predložila posodobljen program za stabilnost in specifične zaveze iz pakta „euro plus“ ter ukrepe za leto 2011 v skladu s posodobljenim programom gospodarskih prilagoditev.

(8)

V zadnjih desetih letih je grška rast temeljila na nevzdržnih gonilnih silah: hitro rast potrošnje in stanovanjskih naložb sta spremljala realno povečanje plač in hitra rast kreditov, nizke realne obrestne mere, povezane s sprejetjem eura, in liberalizacija finančnih trgov pa so to rast še okrepile. Svetovna kriza v letih 2008–2009 je izpostavila pomanjkljivosti, vključno z nevzdržnimi fiskalnimi politikami, ki so bile prikrite z nezanesljivimi statistikami in začasno visokimi prihodki, togim trgom dela in togim proizvodnim trgom, izgubo konkurenčnosti in povečanjem zunanjega dolga. Čeprav bančni sektor sprva ni občutil krize, sta gospodarska kriza in kriza zaupanja vseeno vplivali nanj. Kako zelo se je fiskalni položaj poslabšal, se je zaradi velikih napak v grškem računovodskem in statističnem sistemu pokazalo pozno. To je tudi upočasnilo izvajanje popravnih ukrepov. Zaskrbljenost glede grške fiskalne vzdržnosti in vedno večja svetovna nenaklonjenost tveganjem sta povzročili, da so se tržna pričakovanja glede Grčije v prvih mesecih leta 2010 bistveno poslabšala. Grčija je aprila 2010 zaprosila za mednarodno finančno pomoč, saj je potrebovala znatna finančna sredstva in ni imela dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov.

(9)

Grčija se je zavezala, da bo izvajala program gospodarskega in finančnega prilagajanja ter tako popravila fiskalna in zunanja neravnovesja ter kratkoročno vzpostavila zaupanje. Srednjeročno bi morala določiti temelje za model rasti, ki bo temeljil bolj na naložbah in izvozu ter spodbujal rast in zaposlovanje. Program prilagoditev določa obsežne ukrepe na treh področjih: (i) strategijo za fiskalno konsolidacijo s poudarkom na začetku, podprto s strukturnimi fiskalnimi ukrepi in boljšim fiskalnim nadzorom; (ii) strukturne reforme na trgu dela in proizvodnem trgu za reševanje težav s konkurenčnostjo in rastjo; in (iii) prizadevanja za varovanje stabilnosti bančnega sistema.

(10)

Komisija je ocenila osnutek nacionalnega programa reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Grčiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Komisija ob tem poudarja, da je treba za dosego skladnosti s Sklepom 2010/320/EU nujno izvesti načrtovane ukrepe –