16.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 210/12

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo pri svojih nacionalnih ekonomskih politikaj in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Ciper je 6. maja 2011 predložil nacionalni program reform za leto 2011, 7. maja 2011 pa še posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2010–2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Ciprsko gospodarstvo zmerno okreva, potem ko je doživelo prvi gospodarski upad v zadnjih 35 letih, ko jr leta 2009 realni BDP padel za 1,7 %. Recesija je prizadela trg dela in brezposelnost je leta 2010 narasla na 6,5 %. Javne finance so se poslabšale. Iz presežka je leta 2009 nastal splošen javnofinančni primanjkljaj v višini 6 % BDP, na katerega so vplivaliga avtomatski stabilizatorji, diskrecijski ukrepi za fiskalne spodbude, s katerimi naj bi zaustavili upad gospodarske rasti, in precej močni učinki modela rasti, ki manj temelji na davkih. Gospodarska dejavnost se je zmerno okrepila leta 2010, ko je bila dosežena 1 % gospodarska rast, in sicer je nanjo vplivala predvsem akumulacija zalog po njihovem obsežnem krčenju leta 2009, skupaj z rahlo oživitvijo zasebne porabe. Izboljšanje gospodarskih napovedi naj bi se poznalo tudi na trgu dela, zaposlovanje naj bi se zmerno povečalo, brezposelnost pa naj bi se po višku, ki ga je dosegla konec leta 2010, postopoma omilila.

(8)

Na podlagi ocene posodobljene različice programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu, realističen do leta 2012, po tem letu pa precej optimističen v primerjavi z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Namen programa za stabilnost je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na 4 % BDP leta 2011 in 2,6 % leta 2012, kar je v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010, potem pa nadaljevanje konsolidacije. Po programu naj bi bil delež dolga najvišji leta 2012, nato pa naj bi se zmanjševal. Strukturni saldo naj bi se v obdobju 2011–2012 na leto povprečno izboljšal za 1,5 % BDP, kar je v skladu s priporočilom Sveta z dne 13. julija 2010. Vendar naj bi bilo v letih 2013 in 2014 strukturno izboljšanje manjše od zahtev iz Pakta stabilnosti in rasti. Srednjeročni cilj, za katerega je ponovno potrjeno, da je uravnotežen proračun v strukturnem smislu, do konca programskega obdobja ne bo dosežen. Čeprav načrtovana prilagoditev na splošno temelji na omejevanju odhodkov, večina ukrepov v letu 2011 zadeva stran prihodkov. Na splošno obstajajo negativna tveganja za konsolidacijo, predstavljeno v programu, povezana z nadaljnjim ponovnim uravnoteženjem v smeri modela, ki bo manj temeljil na davkih, uveljavitev prakse sprejemanja rebalansov proračuna med letom ter pravočasno izvajanje ukrepov, o katerih se je treba še dogovoriti s socialnimi partnerji, in drugih ukrepov, ki jih je treba še opredeliti (npr. omejitev tekočih odhodkov). Glede na ta tveganja bo morda treba sprejeti dodatne ukrepe, če se bo makroekonomski ali proračunski razvoj izkazal za neugodnejšega od pričakovanega.

(9)

Čeprav se je primanjkljaj tekočega računa leta 2010 zmanjšal na približno 8 % BDP, je še vedno obsežen in bo srednjeročno verjetno omejeval gospodarsko rast. Visoke odhodke javnega sektorja bo treba financirati bodisi z zunanjim zadolževanjem ali večjim domačim zasebnim varčevanjem. Ta druga možnost bi pomenila nižjo rast proizvodnje zaradi izrinjanja zasebne porabe ali naložb. Srednjeročno naj bi se primanjkljaj še naprej zmanjševal, vendar zmerno. Svet je 13. julija 2010 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ciprskim organom tudi priporočil, da poskrbijo, da bo srednjeročni proračunski okvir bolj zavezujoč. Do zdaj ni bil sporočen noben napredek na tem področju. V skladu s programom za stabilnost naj bi se srednjeročni proračunski okvir v celoti upošteval od fiskalnega leta 2014 in ne od leta 2012, kot se je pričakovalo do pred kratkim. Njegov učinek naj bi bil torej zaznaven šele v srednjeročnem obdobju. Pravočasna uveljavitev novega okvira bi bila pomembna za uspešno in trajno konsolidacijo javnih financ.

(10)

Bančni sektor je uspešno prebrodil svetovno finančno krizo in dolžniško krizo držav v euroobmočju, ne da bi bilo potrebno posredovanje države. Vendar je ta sektor, katerega sredstva več kot šestkrat presegajo BDP, če ne upoštevamo hčerinskih družb in podružnic tujih bank, in devetkrat presegajo BDP, če upoštevamo tudi te, obsežen glede na celotno gospodarstvo. Poleg tega je razmeroma skoncentriran, saj trg obvladujejo tri domače skupine, ki imajo v lasti približno 55 % skupnih konsolidiranih bančnih sredstev, če se ne upoštevajo zadružne banke. Zaradi tveganj, ki še vedno obstajajo na mednarodnih finančnih trgih, sta še naprej potrebna konservativno upravljanje bilance stanja in bonitetni nadzor. Nadzor opravljata dva različna nadzornika: centralna banka Cipra (Central Bank of Cyprus) nad komercialnimi bankami ter organ za nadzor in razvoj zadrug (Authority for the Supervision and Development of Cooperative Societies — ASDCS) nad zadružnimi kreditnimi institucijami. Vlada spodbuja usklajevanje praks obeh nadzornih organov. Medtem je preglednost nadzora nad zadružnimi kreditnimi institucijami treba okrepiti, kar bi pomenilo ukrep v smeri poenotenja nadzora.

(11)

Predvideni dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je precej nad povprečjem EU, predvsem zaradi razmeroma velikega povečanja odhodkov za pokojnine kot deleža BDP v prihodnjih desetletjih. V skladu z zadnjo oceno Komisije se zdijo tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoka. Pokojninska reforma je bila uvedena aprila 2009. Usmerjena je zlasti na stran prihodkov in naj bi samo rahlo upočasnila naraščanje odhodkov za pokojnine. Napredek reforme zdravstvenega varstva, katere cilj je zajeziti predvideno povečevanje odhodkov z vzpostavitvijo nacionalnega zdravstvenega sistema in preoblikovanjem javnih bolnišnic v neodvisne ustanove, je bil zelo majhen.

(12)

Samodejna prilagoditev nadomestila življenjskih stroškov dvakrat letno je neposredno vezana na povprečno odstotno spremembo indeksa cen življenjskih potrebščin v zadnjih šestih mesecih v primerjavi s prejšnjimi šestimi meseci. Socialni partnerji to prilagoditev močno podpirajo in v okviru kolektivnih pogajanj se o njej ni bilo mogoče pogajati. Vendar njena enotna uporaba ne omogoča, da bi plače odražale razlike v produktivnosti med sektorji. Pomanjkljivost nadomestila življenjskih stroškov je, da so plače vezane samo na cene izdelkov in ne na povečanje produktivnosti. Prav tako ta sistem najbolj koristi osebam z višjimi prihodki. Poleg tega nadomestilo življenjskih stroškov znatno vpliva na javne finance, saj ni le sestavni del plač, ampak tudi pokojnin, dodatkov in drugih nadomestil.

(13)

Delovna aktivnost na Cipru je sicer višja od povprečja EU, vendar so na trgu dela opazna močna neravnovesja med spoloma. Razlike v zaposlenosti med spoloma, stroški in razpoložljivost ustanov za varstvo otrok, pomanjkanje prilagodljivih oblik zaposlovanja ter vztrajno visoka razlika v plačilu med spoloma so v nacionalnem programu reform priznani kot pomembna ozka grla, ki zavirajo zaposlovanje in rast. Čeprav je odstotek oseb, ki dokončajo izobraževanje na srednješolski in univerzitetni ravni, na Cipru visok, se zdi, da poklicno izobraževanje in usposabljanje ljudi ne privlačita. Visoka brezposelnost mladih v povezavi z visokim deležem oseb z dokončano visoko izobrazbo v skupnem številu brezposelnih je znak znatnih neskladij med znanjem in spretnostmi v ciprskem gospodarstvu. Poleg tega je udeležba v vseživljenjskem učenju nizka za državo, za katero je na splošno značilna visoka stopnja izobrazbe, zlasti za nekatere skupine (nizkokvalificirane delavce, starejše osebe in brezposelne). Za reševanje teh težav je v nacionalnem programu reform predvideno, da bo z letom 2012–2013 ustanovljena vrsta novih ustanov za višješolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje ter nov sistem vajeništva. Na splošno bi strateška usmeritev države, da ustvari premik od nizkoproduktivnih k visokoproduktim delovnim mestom, v veliki meri imela koristi od usposabljanja od preusmeritve sistema izobraževanja in usposabljanja, s katero bi zagovotovili boljšo kombinacijo znanj in spretnosti, ki bi bila v skladu s povpraševanjem na trgu dela.

(14)

Ciper je julija 2010 sprejel splošen zakon o prenosu direktive o storitvah. V začetku junija 2010 je bila tudi sprejeta zakonodaja glede nekaterih specifičnih sektorjev, ki je bila nedavno posredovana Komisiji v okviru uradnega obvestila o izvedbi nacionalnega ukrepa. Vendar obstajajo pomisleki o celovitosti in temeljitosti prenosa, saj je v nekateri specifični sektorski zakonodaji, ki ni bila spremenjena, še vedno nekaj ovir za ustanavljanje in svobodno opravljanje storitev. Te ovire zajemajo od splošnih, kot so dovoljenja, ki jih zahtevajo lokalni organi za kakršno koli poslovno dejavnost, ali omejena veljavnost dovoljenj, ne glede na področje ali tveganja, do zelo specifičnih, kot so fiksne tarife za turistične storitve, preverjanja gospodarskih potreb pri dovoljenjih za najem vozil, diskriminatorno obravnavanje gradbenih podjetij iz drugih držav članic ter prepoved za arhitekte in inženirje, da bi opravljali svoj poklic kot pravne osebe.

(15)

Na splošno bi lahko okoljske omejitve in problemi, povezani z rabo virov in energije, ustvarili več ozkih grl za rast. To je povezano s posebno zemljepisno lego Cipra in posledicami podnebnih sprememb v obliki obdobij hude suše. Nedavno je bila izvedena in predmet javne debateštudija o stroškovni učinkovitosti podpornih shem obnovljivim energijam, nakar so bile na tej podlagi podporne sheme spremenjene. Delovanje energetskega sektorja bi se lahko z uvedbo naravnega plina in in olajšanjem infrastrukturnih naložb v obnovljive energije znatno izboljšalo.

(16)

Ciper je v okviru pakta „euro plus“ sprejel več zavez. Kar zadeva fiskalno področje, pakt državo zavezuje k okrepitvi fiskalne vzdržnosti s pripravo okvirnega zakona za odzivanje na finančne krize in z vzpostavitvijo popolnoma samostojnega sklada za finančno stabilnost. Poleg tega poteka dialog o prestrukturiranju javnega pokojninskega sistema, ki bi se moral zaključiti do konca leta 2011. Ukrepi za zaposlovanje so osredotočeni v boj proti nezakonitemu delu in delu na črno, v odpravo neskladij med znanjem in spretnostmi ter potrebami trga dela ter v povečevanje konkurenčnosti podjetij. Ukrepi za konkurenčnost zajemajo omejevanje plač v javnem sektorju (spremembo mehanizma za indeksacijo plač), krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, dokončanje nacionalne digitalne strategije do leta 2011 ter spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Te zaveze odražajo štiri področja pakta. Zagotavljajo nadaljevanje obsežnejšega programa reform, opisanega v programu za stabilnost in nacionalnem programu reform, ter potrjujejo že napovedane načrte za uresničitev reform, s katerimi naj bi odpravili strukturne pomanjkljivosti v državi, ne da bi na tej stopnji natančno določili časovni okvir za obravnavanje vprašanj, kot so plače v javnem sektorju in pokojninski sistem. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je Komisija upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Cipru ter njihovo usklajenost s pravili in smernicami EU. Komisija je v skladu s tem mnenja, da je treba za doseganje ciljnega proračunskega primanjkljaja za leto 2011 sprejeti dodatne ukrepe ter da bi bilo treba določiti dodatne konsolidacijske ukrepe za leto 2012 in po njem. Za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je potrebno nadaljnje ukrepanje pri pokojninskem sistemu in sistemu zdravstvenega varstva. Nadaljnje ukrepe bi bilo treba sprejeti tudi za krepitev bonitetnega okvira bančnega nadzora, prilagoditev sistema indeksacije plač ter izboljšanje poklicnega izobraževanja, usposabljanja ter znanja in spretnosti, poslovnega okolja in energetske učinkovitosti.

(18)

Glede na to oceno in ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 13. julija 2010 je Svet preučil leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost Cipra, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v priporočilih (1) in (3) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Cipra –

1.

Sprejme potrebne ukrepe trajne narave za doseagnje proračunskega cilja za leto 2011 in odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2012, v skladu s priporočili Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Sprejme ukrepe za zagotovitev strogega nadzora nad odhodki ter izkoristi vse proračunske okoliščine, ki bi bile ugodnejše od pričakovanih, za hitrejše zmanjševanje primanjkljaja in dolga. Zagotovi naj napredek v smeri približevanja srednjeročnemu cilju za vsaj 0,5 % BDP letno in začne zmanjševati delež javnega dolga. Od priprav v zvezi s proračunom za leto 2012 naprej pospeši uvajanje izvršljivega večletnega proračunskega okvira z zavezujočo zakonsko podlago in popravnimi mehanizmi. Program in priprave proračuna bi bilo treba izvajati čim prej.

2.

Še bolj naj okrepi bonitetni okvir za nadzor nad bankami in zadružnimi kreditnimi institucijami za zagotovitev zgodnjega odkrivanja tveganj.

3.

Izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z izvajanjem ukrepov reform za nadzor nad odhodki za pokojnine in zdravstveno varstvo, da bi se zajezilo predvideno povečevanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Pri pokojninah podaljša dobo plačevanja prispevkov, poveže upokojitveno starost in pričakovano življenjsko dobo ali sprejme druge ukrepe z enakovrednim učinkom, pri čemer hkrati poskrbi za reševanje vprašanja visoke stopnje tveganja revščine pri starejših. Pri zdravstvem varstvu sprejme nadaljnje ukrepe za hitrejšo uvedbo nacionalnega sistema zdravstvenega zavarovanja.

4.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami sprejme ukrepe zaprenovitev sistema kolektivnih pogajanj in indeksacije plač, da se zagotovi, da bo rast plač bolje odražala razvoj produktivnosti dela in konkurenčnosti.

5.

V okviru načrtovanih reform sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja sprejme nadaljnje ukrepe za boljšo uskladitev rezultatov izobraževanja s potrebami trga dela, vključno z uvedbo ustanov za višješolsko poklicno izobraževanje in usposabljanje. Sprejme ukrepe za povečanje uspešnosti sistema poklicnega usposabljanja z okrepitvijo spodbud za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izboljšanjem dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za nizkokvalificirane delavce, ženske in starejše delavce.

6.

Do decembra 2011 odpravi preostale ovire za ustanavljanje in svobodno opravljanje storitev v specifični sektorski zakonodaji, da se ustvari več priložnosti za rast in nova delovna mesta v storitvenem sektorju.

7.

Uvede ukrepe za povečanje raznolikosti v mešanici energetskih virov in širitev obnovljivih virov energije. Do leta 2012 pripravi načrt upravljanja voda in shemo za določanje cen, ki bosta upoštevala vprašanja stroškovne učinkovitosti in pravičnosti, da se zagotovi bolj trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.