2.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/92


SKLEP KOMISIJE

z dne 25. avgusta 2011

C 39/2009 (ex N 385/2009) – Latvija – Javno financiranje pristaniške infrastrukture v pristanišču Ventspils

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 6043)

(Besedilo v latvijskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/784/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) PDEU,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Z elektronskim obvestilom z dne 26. junija 2009 je Latvija v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) priglasila ukrep, ki predvideva javno financiranje za izgradnjo pristaniške infrastrukture v pristanišču Ventspils.

(2)

Z dopisom z dne 15. decembra 2009 je Komisija sporočila Latviji, da bo začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU glede dela ukrepa.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela nobenih pripomb. Latvijski organi so z dopisi z dne 16. marca 2010, 7. aprila 2010, 12. aprila 2010 in 14. aprila 2010 predložili svoje pripombe na sklep o začetku postopka.

(5)

Komisija je zahtevala dodatna pojasnila o ukrepu z dopisi z dne 21. septembra 2010, 22. decembra 2010 in 18. marca 2011. Latvijski organi so zahtevana pojasnila predložili z dopisi z dne 8. oktobra 2010, 20. januarja 2011, 22. marca 2011 in 31 marca 2011.

(6)

Poleg tega so se službe Komisije večkrat sestale z latvijskimi organi. Latvijski organi so pred temi srečanji in po njih poslali dodatna pojasnila.

2.   OPIS

2.1   PROJEKT

(7)

Cilj projekta je posodobitev pristaniške infrastrukture. Projekt je sestavljen iz naslednjih podprojektov, ki naj bi se izvajali v obdobju 2010–2014:

(a)

izgradnja terminala za suhi tovor;

(b)

izgradnja priveza št. 35;

(c)

izgradnja priveza št. 12;

(d)

obnova severnega valoloma;

(e)

poglabljanje dna pristaniškega bazena;

(f)

izgradnja železniških povezav;

(g)

obnova priveznih pomolov za plovila pristaniškega organa;

(h)

utrditev obrežja kanala.

2.2   PODROČJE UPORABE TEGA SKLEPA

(8)

Komisija je v sklepu z dne 15. decembra 2009 (3) zastopala stališče, da ni potrebno ugotavljati, ali javno financiranje valoloma, utrditve obrežja kanala in obnove priveznih pomolov za ladje pristaniškega organa vključuje državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU na ravni pristaniškega organa, saj bi bila taka pomoč združljiva z notranjim trgom.

(9)

V zvezi z javnim financiranjem poglabljanja dna in železniških povezav je Komisija ugotovila, da to vključuje državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, in izjavila, da je pomoč na ravni pristaniške uprave združljiva z notranjim trgom.

(10)

V zvezi z javnim financiranjem novega terminala in obeh privezov je Komisija ugotovila, da to vključuje pomoč na ravni pristaniškega organa. Komisija je zato ugotovila, da je pomoč pristaniškemu organu združljiva z notranjim trgom.

(11)

Terminal za suhi tovor in oba priveza bodo upravljali zasebniki. V ta namen bo pristaniški organ sklenil koncesijske pogodbe s ponudniki pristaniških storitev za obdobje 35 let. Koncesijske pogodbe ne bodo dodeljene v okviru razpisa. Koncesijska dajatev, plačljiva s strani izbranih ponudnikov pristaniških storitev, je bila določena vnaprej na podlagi ocene neodvisnega izvedenca.

(12)

Komisija je v sklepu z dne 15. decembra 2009 izrazila dvome glede tega, ali cena koncesije vključuje državno pomoč. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij Komisija ni mogla dokončno ugotoviti, kakšna je narava pomoči javnega financiranja na ravni treh koncesionarjev uporabniško specifične pristaniške infrastrukture.

(13)

Komisija je prav tako ugotovila, da bodo končni uporabniki imeli dostop do novo zgrajene infrastrukture pod nediskriminatornimi pogoji.

(14)

Predmet formalnega postopka preiskave je zato samo morebitna pomoč na ravni koncesionarjev.

2.3   KONCESIJSKE POGODBE

2.3.1   TERMINAL ZA SUHI RAZSUTI TOVOR

(15)

Pristaniški organ namerava dodeliti koncesijsko pogodbo za upravljanje novo zgrajenega terminala podjetju […] (4). Upravljavec trenutno izvaja postopke ravnanja s tovorom na ozemlju, ki ga je pristaniški organ dal v zakup podjetju […] na podlagi podzakupne pogodbe, sklenjene s podjetjem […].

(16)

Po navedbah latvijskih organov podjetje […] načrtuje razširitev svoje dejavnosti, tako da bo zakupljeno zemljišče v celoti uporabljalo za svoje dejavnosti, zato namerava odstopiti od podzakupne pogodbe.

(17)

Pristaniški organ se je odločil zgraditi nov terminal in nato dodeliti koncesijo podjetju […], tako da bi lahko […] še naprej opravljal dejavnost v pristanišču.

2.3.2   PRIVEZ ŠT. 35 ZA TEKOČI TOVOR

(18)

Po navedbah latvijskih organov je obnova zmogljivosti za tekoči tovor v pristanišču Ventspils vezana prav na to lokacijo zaradi omejitev glede zahtevane globine za namestitev plovil za prevoz tekočega tovora ustrezne nosilnosti.

(19)

Celotno sosednje ozemlje se trenutno daje v zakup podjetju […]. Latvijski organi nameravajo dodeliti koncesijsko pogodbo za upravljanje novega priveza podjetju […], ki že izvaja postopke ravnanja s tekočim tovorom v pristanišču in tako razpolaga z opremo za pretovarjanje tekočega tovora, vključno z opremo za gašenje.

2.3.3   PRIVEZ ŠT. 12 ZA SPLOŠNI IN RAZSUTI TOVOR

(20)

Eden od uporabnikov priveza bo tudi podružnica podjetja […], ki namerava na ozemlju pristanišča postaviti tovarno za gradbene module na podlagi dolgoročne pogodbe o zakupu zemljišča, sklenjene s pristaniškim organom. Za prevoz gradbenih modulov na izvozne trge bodo skrbela plovila ro-ro.

(21)

Prevoz modulov iz tovarne do priveza bo potekal po železnici in cesti vzdolž ozemlja univerzalnega terminala št. 2, ki ga upravlja […]. V ta namen bo po izgradnji priveza med […], […] in pristaniškim organom sklenjen tristranski sporazum.

(22)

Po navedbah latvijskih organov sta […] in […] edina potencialna upravljavca priveza št. 12. Prvotno je pristaniški organ nameraval koncesijo dodeliti podjetju […].

2.4   RAZLOGI ZA ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE GLEDE NARAVE POMOČI UKREPA NA RAVNI KONCESIONARJEV

2.4.1   OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI

(23)

Komisija je v sklepu o začetku postopka zavzela predhodno stališče, da pogoji, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da je pristaniški organ pri določitvi koncesijskih dajatev, ki se bodo zaračunavale prihodnjim koncesionarjem, deloval kot zasebni vlagatelj, niso bili v celoti izpolnjeni.

(24)

Komisija je izrazila dvome tako glede metodologije, ki je bila uporabljena za določitev koncesijske dajatve, kot tudi glede neodvisne narave strokovne ocene.

2.4.1.1   Metodologije, ki jih je pristaniški organ uporabil za določitev koncesijskih dajatev

(25)

Neodvisni izvedenec, ki je ocenil koncesijske dajatve, je uporabil dve različni metodologiji, in sicer primerjalni in dohodkovni pristop. V zvezi s privezom za tekoči tovor je uporabil samo dohodkovni pristop.

(26)

V zvezi s primerjalnim pristopom je Komisija ugotovila, da je večinoma temeljil na obstoječih pogodbah v istem pristanišču. Zato je Komisija izrazila dvom glede njegove zanesljivosti. Komisija opozarja, da tak primerjalni pristop ne more biti celovit, če ni nobenih dokazov, da se v skladu z referenčnimi pogodbami plačuje tržno usmerjena koncesijska dajatev. Poleg tega Komisija opozarja, da analiza temelji na treh enakih koncesijskih pogodbah tako za terminal za suhi razsuti tovor kot za privez št. 12 za splošni in razsuti tovor ne glede na to, da se ta terminala bistveno razlikujeta po svoji naravi.

(27)

V zvezi z dohodkovnim pristopom, uporabljenim v oceni, je Komisija ugotovila, da ta v primeru terminala za suhi razsuti tovor in priveza št. 12 ne odraža v celoti investicijskih stroškov.

2.4.1.2   Neodvisna narava strokovne ocene

(28)

Komisija opozarja, da iz sklepa, ki ga je uprava pristanišča sprejela že marca 2006, izhaja, da je uprava po dokončanju gradbenih del nameravala dodeliti koncesijo za upravljanje priveza št. 35 podjetju […]. V tem sklepu je tudi podrobno opisana metodologija izračuna koncesijske dajatve na podlagi enakih načel kot pri neodvisni oceni. Zato je Komisija izrazila dvome glede neodvisne narave take ocene.

2.4.1.3   Sklepne ugotovitve

(29)

Komisija meni, da javno financiranje izgradnje terminala in obeh privezov morda zagotavlja selektivno ekonomsko prednost upravljavcem zadevne infrastrukture in tako pomeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

2.4.2   ZDRUŽLJIVOST POMOČI

(30)

Komisija je zavzela predhodno stališče, da bi vsaka pomoč koncesionarjem pomenila pomoč za tekoče poslovanje in jih razbremenila stroškov, ki bi jih običajno morali nositi. V skladu s sodno prakso Sodišča je taka pomoč za tekoče poslovanje načeloma nezdružljiva z notranjim trgom. (5)

3.   PRIPOMBE LATVIJE

3.1.1   KONCESIONARJI

(31)

Latvijski organi trdijo, da je pristaniški organ vse tri upravljavce izbral na podlagi objektivnih razlogov in da predstavljajo najboljšo možno izbiro za upravljavce novo zgrajene infrastrukture.

3.1.1.1   Terminal za suhi tovor

(32)

Pristaniški organ namerava dodeliti koncesijo za upravljanje terminala za suhi razsuti tovor podjetju […], katerega osnovna dejavnost je pretovarjanje lesa. Latvijski organi pojasnjujejo, da je prisotnost […] v pristanišču bistvena zaradi posebnega pomena, ki ga regija pripisuje izvozu lesa.

(33)

Kakor je pojasnjeno zgoraj, […] trenutno izvaja postopke ravnanja s tovorom na ozemlju, ki ga je pristaniški organ dal v zakup podjetju […] na podlagi podzakupne pogodbe, sklenjene s podjetjem […]. Glede na to, da namerava […] razširiti svojo dejavnost in v celoti uporabljati zakupljeno zemljišče, je uprava pristanišča oktobra 2005 sprejela sklep, da se zgradi nov terminal in nato dodeli koncesija za njegovo upravljanje podjetju […] (glej Prilogo I).

(34)

Latvijski organi trdijo, da odločitev o dodelitvi koncesijske pogodbe prav temu upravljavcu temelji izključno na objektivnih poslovnih razlogih. V tem smislu latvijski organi poudarjajo, da […] pomeni najboljšo možno rešitev za upravljanje terminala, saj že razpolaga z opremo, ki je potrebna za pretovarjanje suhega tovora. Poleg tega noben drug potencialni koncesionar ni izrazil interesa za upravljanje terminala za suhi razsuti tovor. Latvijski organi poudarjajo, da je v interesu pristaniškega organa, da začne pogajanja z vsemi potencialnimi zainteresiranimi stranmi, zlasti ker je znaten delež ozemlja še vedno neizkoriščen.

(35)

[…] je v tem pristanišču pretovoril že več kot […] tisoč m3 na leto in tako že vzpostavil trdno poslovno mrežo. Pristaniški organ meni, da bi navedeno podjetje lahko vzdrževalo tak promet s tovorom tudi v prihodnje in s tem nudilo zahtevana jamstva glede vračila naložb, ki jih je izvedel pristaniški organ.

3.1.1.2   Privez št. 35

(36)

Privez bo nadomestil pomol št. 1 za pretovarjanje nevarnih tekočih tovorov. Pomol je trenutno zastarel, zato se ne more uporabljati za postopke ravnanja s tovorom. Kot je pojasnjeno zgoraj, je obnova zmogljivosti za tekoči tovor v pristanišču Ventspils vezana prav na to lokacijo zaradi varnostnih zahtev in omejitev v zvezi z zahtevano globino za plovila s tekočim tovorom ustrezne nosilnosti.

(37)

Latvijski organi trdijo, da v praksi ni mogoče dodeliti koncesije za upravljanje priveza št. 35 drugemu podjetju prav zaradi posebne lokacije zadevne infrastrukture v pristanišču. Trenutno se celotno sosednje pristaniško ozemlje daje v zakup […] (glej Prilogo II).

(38)

Poleg tega zatrjujejo, da upravljavec, podobno kot […], ker je […] že izvajal postopke ravnanja s tekočim tovorom v pristanišču Ventspils, razpolaga z vso opremo, ki je potrebna za pretovarjanje tekočih tovorov, kar je bistveno za upravljanje priveza.

3.1.1.3   Privez št. 12

(39)

Cilj projekta je povečati zmogljivost raztovarjanja splošnega tovora. Latvijski organi pojasnjujejo, da je odločitev za izgradnjo priveza povezana s sklepom pristaniškega organa, da sklene dolgoročno pogodbo o zakupu zemljišča s podružnico podjetja […]. Podružnica podjetja […] namerava na ozemlju pristanišča postaviti tovarno za gradbene module. Za prevoz gradbenih modulov na izvozne trge so primerna samo plovila ro-ro.

(40)

Vendar latvijski organi poudarjajo, da je pred sklenitvijo zakupne pogodbe s podjetjem […] pristaniški organ sodeloval na različnih razpisih, ki so jih organizirali špediterji tovora in potencialni koncesionarji priveza št. 12, na primer […], vendar ni bila uspešna.

(41)

Po navedbah latvijskih organov je prevoz modulov iz tovarne do priveza mogoč samo po železnici in cesti vzdolž ozemlja univerzalnega terminala št. 2, ki ga upravlja […]. V ta namen bo po izgradnji priveza med […], […] in pristaniškim organom sklenjen tristranski sporazum.

(42)

Poleg tega latvijski organi navajajo, da obstajata samo dva potencialna upravljavca priveza, tj. […] in […]. S pripombami, ki so bile poslane v okviru formalnega postopka preiskave, so latvijski organi pojasnili, da bo koncesijska pogodba za upravljanje priveza dodeljena podjetju […].

(43)

Glede na to, da se gradbeni moduli iz tovarne do priveza št. 12 lahko dostavijo samo prek ozemlja, ki je dano v zakup podjetju […] (glej Prilogo III), pristaniški organ meni, da je […] najbolj realna možnost.

(44)

Poleg tega latvijski organi poudarjajo, da površina pristaniške parcele poleg priveza ne omogoča skladiščenja tovora. Zato je treba zagotoviti zanesljive povezave z drugimi območji pristanišča, ki omogočajo skladiščenje.

(45)

Prav tako se sklicujejo na dejstvo, da bo privez glede na svojo lego in tehnične parametre primeren za špediterje tovora, ki se nahajajo v območju do 12 ha, ne glede na vrsto tovora, ki se pretovarja.

3.1.2   STROKOVNA OCENA

(46)

V okviru vsake koncesijske pogodbe so bile opravljene ločene ocene za uporabniško specifično infrastrukturo. Latvijski organi zatrjujejo, da so bile te ocene opravljene v skladu z latvijskimi in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.

(47)

V zvezi z uporabljeno metodologijo latvijski organi poudarjajo, da je glede na lego in značilnosti pristanišč Riga in Liepaja, primerjava (tako imenovani „primerjalni pristop“) povsem zanesljiva. Koncesijske dajatve, ki jih plačujejo ponudniki storitev, delujoči v teh pristaniščih, so predložili sami pristaniški organi in se torej lahko štejejo za verodostojne.

(48)

Po navedbah latvijskih organov naj bi pregledane ocene, na podlagi analize denarnega toka, tudi pomirile dvome Komisije v zvezi z njihovo neodvisno naravo.

(49)

V nadaljevanju bo Komisija postopoma podrobno opisala metodologijo, ki jo je izvedenec uporabil za določitev koncesijskih dajatev.

3.1.2.1   Terminal za suhi tovor

(50)

Ocena temelji na naslednjih dveh metodah:

(51)

Primerjava se izvede na podlagi treh pogodb, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Izvedenec je za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike. Upoštevani so bili naslednji dejavniki: čas in pogoji za sklenitev pogodbe, lega, opis privezov, zakupljeno zemljišče, tehnični pogoji terminalov in dostop do komunalnih storitev.

(52)

Izračunana koncesijska dajatev znaša […] EUR na m2 letno. Ocenjevalec je določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno.

(53)

Dohodkovni pristop se uporabi za oceno, ali diskontirane vrednosti prihodnjih dohodkov omogočajo, da se v celoti pokrijejo vsi investicijski stroški (vključno s stroški nakladalnega območja, izkopa in železniških povezav), in zagotavlja finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja.

(54)

Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški.

(55)

Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR na m2 do […] EUR na m2 letno lahko napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Finančni kazalniki upravičujejo koncesijsko dajatev v višini najmanj […] EUR na m2 letno pri povprečnem prometu s tovorom […] ton letno in […] EUR na m2 letno pri povprečnem prometu s tovorom […] ton letno. Če povprečni promet presega […] ton letno, je lahko koncesijska dajatev minimalna.

(56)

Če privzamemo, da je načrtovani povprečni promet s tovorom […] ton letno, neodvisni ocenjevalec sklepa, da znaša upravičena letna koncesijska dajatev od […] EUR do […] EUR na m2 letno.

(57)

Na podlagi obeh zgoraj opisanih metod je neodvisni ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno.

(58)

V spodnji tabeli so navedene vrednosti finančnih kazalnikov projekta ob upoštevanju izvedene koncesijske dajatve:

Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %

Kazalnik

Brez dotacije iz Kohezijskega sklada

Z dotacijo iz Kohezijskega sklada

IRR

[…] %

[…] %

NPV

[…]

[…]

(59)

Tako je ocena neodvisnega ocenjevalca potrdila ustreznost koncesijske dajatve, izračunane v skladu z zgornjim opisom, tj. […] EUR na m2 letno.

3.1.2.2   Privez št. 35

(60)

Dohodkovni pristop omogoča finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z enako diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja.

(61)

Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški.

(62)

Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR do […] EUR letno napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Finančni kazalniki upravičujejo letno koncesijsko dajatev nad […] EUR letno za predvideni promet s tovorom v višini […] ton letno in nad […] EUR letno za predvideni promet v višini […] ton letno. Za večji promet s tovorom je lahko koncesijska dajatev minimalna.

(63)

Ob upoštevanju 30-letne amortizacijske dobe za globokomorske priveze je neodvisni ocenjevalec vrednost koncesijske dajatve določil v višini […] EUR letno, tj. 1/30 investicijskih stroškov priveza, brez stroškov izkopa.

(64)

V spodnji tabeli so navedeni finančni rezultati projekta za letni promet s tovorom v višini […] ton ob upoštevanju koncesijske dajatve v višini […] EUR letno. V izračunu so bili upoštevani skupni investicijski stroški, vključno s stroški izkopa.

Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %

Kazalnik

Brez dotacije iz Kohezijskega sklada

Z dotacijo iz Kohezijskega sklada

IRR

[…] %

[…] %

NPV

[…]

[…]

(65)

Tako je ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR letno (namesto […] EUR letno, kot je bilo prvotno predvideno).

3.1.2.3   Privez št. 12

(66)

Ocena temelji na dveh metodah, tj. na pristopu primerljivih transakcij in dohodkovnem pristopu.

(67)

Najprej se koncesijska pogodba primerja s tremi pogodbami, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Ob upoštevanju posebnih lastnosti in značilnosti infrastrukture, ki je predmet teh treh pogodb, je ocenjevalec za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike. Upoštevani so bili naslednji dejavniki: čas in pogoji za sklenitev posla, lega, opis privezov, zakupljeno zemljišče, tehnični pogoji infrastrukture in dostop do komunalnih storitev.

(68)

Izračunana koncesijska dajatev znaša […] EUR na m2 letno. Koncesijska dajatev je bila določena v višini […] EUR na m2 letno.

(69)

Dohodkovni pristop, ki se uporablja za oceno, ali diskontirane vrednosti prihodnjih dohodkov omogočajo pokritje vseh investicijskih stroškov (vključno s stroški izkopa in železniških povezav), omogoča finančne napovedi za obdobje 25 let. Ocenjeni dohodki in stroški se prilagodijo z diskontno stopnjo 7,5 %, ki odraža stopnjo naložbenega tveganja.

(70)

Pri neodvisni oceni se upošteva dohodek od pristaniških pristojbin in dajatev ter dohodek, ki izhaja iz uporabe pristaniškega zemljišča in infrastrukture. Upoštevajo se skupni investicijski stroški, vključno z javnim financiranjem.

(71)

Na podlagi različnih stopenj prometa s tovorom se za koncesijske dajatve v razponu od […] EUR na m2 do […] EUR na m2 letno napovejo neto sedanja vrednost (NPV), notranja stopnja donosa (IRR) ter razmerje med stroški in koristmi (BCR). Neodvisni ocenjevalec je ugotovil, da finančni kazalniki upravičujejo (NPV je pozitivna) koncesijsko dajatev nad […] EUR na m2 letno pri predvidenem prometu s tovorom […] ton letno in […] EUR na m2 letno pri predvidenem prometu s tovorom […] ton letno.

(72)

Na podlagi predvidenega obsega v višini […] ton letno je ocenjevalec presodil, da je upravičena koncesijska dajatev najmanj […] EUR na m2 letno.

(73)

Ob upoštevanju rezultatov obeh zgoraj opisanih metod je neodvisni ocenjevalec določil koncesijsko dajatev v višini […] EUR na m2 letno.

(74)

V spodnji tabeli so navedene vrednosti finančnih kazalnikov projekta ob upoštevanju izvedene koncesijske dajatve:

Promet s tovorom […] ton, koncesijska dajatev […] EUR na m2 letno, diskontna stopnja 7,5 %, stopnja rasti 2,28 %

Kazalnik

Brez dotacije iz Kohezijskega sklada

Z dotacijo iz Kohezijskega sklada

IRR

[…] %

[…] %

NPV

[…]

[…]

(75)

Tako je ocena neodvisnega ocenjevalca potrdila ustreznost koncesijske dajatve, izračunane v skladu z zgornjim opisom, tj. […] EUR na m2 letno.

3.1.3   KONCESIJSKA DAJATEV

(76)

Na podlagi ocen neodvisnega ocenjevalca so se latvijski organi odločili, da določijo koncesijske dajatve, kot je navedeno spodaj:

Koncesionar

Infrastruktura

Neodvisna ocena

(na leto)

Koncesijska dajatev

(na leto)

[…]

Terminal za suhi tovor

[…] EUR

[…] EUR

[…]

Privez št. 35

[…] EUR

[…] EUR

[…]

Privez št. 12

[…] EUR

[…] EUR

4.   VREDNOTENJE

4.1   OBSTOJ POMOČI

(77)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če PDEU ne določa drugače.

(78)

Pogoji, ki jih določa člen 107(1), so kumulativni. Če torej želimo ugotoviti, ali priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji. To pomeni, da je finančna podpora:

(a)

dodeljena s strani države članice ali iz državnih sredstev;

(b)

daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga;

(c)

izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco;

(d)

prizadene trgovino med državami članicami.

4.1.1   EKONOMSKA PREDNOST

(79)

V skladu s sodno prakso Sodišča (6) koncesionarji ne bi imeli nobene prednosti, če bi zasebni vlagatelj v podobnih okoliščinah določil enako visoko koncesijsko dajatev.

(80)

Komisija že od samega začetka ugotavlja, da so bile v tem primeru koncesijske dajatve določene vnaprej na podlagi ločenih ocen, ki jih je opravil zunanji izvedenec. Latvijski organi so predložili dokaze, da ima izvedenec ustrezno diplomo in izkušnje.

(81)

Kot je podrobno opisano zgoraj, je neodvisni ocenjevalec primerjal izračunane koncesijske dajatve s tistimi, ki so bile določene za tri pogodbe, ki se štejejo za primerljive v pristanišču Ventspils. Ob upoštevanju posebnosti in značilnosti infrastrukture, ki je predmet teh treh pogodb, je neodvisni ocenjevalec za določitev ustrezne koncesijske dajatve uporabil korekcijske količnike.

(82)

Kljub temu se Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ne more ugotoviti, ali so bile domnevno referenčne pogodbe pridobljene v okviru razpisov, prav tako pa trenutno ni nobenih dokazov, da se koncesijske dajatve, plačljive na podlagi teh pogodb, lahko obravnavajo kot tržna cena.

(83)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ocenjuje, da primerjava ni dovolj zanesljiva, zato ni mogoče v zadostni meri izključiti dejstva, da bo koncesionarjem zagotovljena prednost.

(84)

V skladu z drugo metodo, ki jo je uporabil neodvisni ocenjevalec, bi koncesijske dajatve in drugi prihodki pristaniškega organa zagotovili vračilo infrastrukturnih investicijskih stroškov in določeno stopnjo donosa v 25 letih. Pristaniški organ se je odločil, da določi koncesijsko dajatev za terminal za suhi tovor ([…] EUR na m2 namesto […] EUR na m2 letno) in za privez št. 35 ([…] EUR namesto […] EUR letno) precej nad vrednostjo, ki jo je priporočil izvedenec. Zato dejanski donos, ki ga pričakuje pristaniški organ, znatno presega vrednost, ki jo je izračunal izvedenec.

(85)

Na podlagi tega Komisija sklepa, da koncesijska dajatev in drugi prihodki pristaniškemu organu omogočajo vračilo celotnih investicijskih stroškov infrastrukture, vključno s stroški izkopa in železniških povezav, poleg tega pa tudi donos, ki je skladen z donosom, kakršnega bi zahteval zasebni vlagatelj.

(86)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da v tem primeru ni nobenih dokazov, da je pristaniški organ določil koncesijske dajatve na stopnji, ki ne bi povečala njegovih prihodkov.

(87)

Poleg tega vključitev klavzule o pregledu omogoča, da se koncesijska dajatev redno pregleduje.

(88)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da se lahko v obravnavanem primeru sklene, da koncesijska dajatev, kot je opredeljena zgoraj, ne zagotavlja neupravičene prednosti koncesionarjem uporabniško specifične infrastrukture.

(89)

Ta sklep nikakor ne posega v morebitno nadaljnjo analizo Komisije, če se nanaša na spoštovanje pravil EU o javnem naročanju ali drugih splošnih načel, utemeljenih v PDEU.

4.1.2   SKLEPNE UGOTOVITVE

(90)

Komisija meni, da javno financiranje uporabniško specifične infrastrukture v pristanišču Ventspils nima za posledico ekonomske prednosti na ravni koncesionarjev, torej ukrep izbranih ponudnikov storitev ne postavlja v boljši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi podjetji.

(91)

Da se ukrep šteje za državno pomoč, morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 107(1) PDEU. (7) Ukrep, ki ga nameravajo izvesti latvijski organi, prihodnjim koncesionarjem ne zagotavlja ekonomske prednosti, torej kumulativno ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

5.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(92)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da javno financiranje izgradnje uporabniško specifične infrastrukture v pristanišču Ventspils ne vključuje pomoči na ravni koncesionarjev.

(93)

Ta sklep se nanaša samo na vidike državne pomoči in ne posega v uporabo drugih določb PDEU, zlasti v zvezi s koncesijami za storitve –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo Latvija namerava izvesti v korist pristaniškega organa Ventspils v zvezi z izgradnjo terminala za suhi razsuti tovor, priveza št. 12 in priveza št. 35, ne vključuje državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU na ravni koncesionarjev.

Izvajanje ukrepa se odobri.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Latvijo.

V Bruslju, 25. avgusta 2011

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL C 62, 13.3.2010, str. 7.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Spada v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(5)  Zadeva T-459/93 Siemens SA proti Komisiji, Recueil [1995] II-01675, odstavek 48. V tem smislu glej tudi sodbo z dne 8. julija 2010, Freistaat Sachsen in dežela Sachsen Anhalt proti Komisiji (T-396/08) (glej odstavke 46–48); zadeva C-156/98, Nemčija proti Komisiji, Recueil, str. I-6857, odstavek 30.

(6)  Združeni zadevi C-328/99 in C-399/00, Italija in SIM 2 Multimedia proti Komisiji [2003] Recueil I-4053.

(7)  Združene zadeve od C-278/92 do C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] Recueil I-4103, odstavek 20; zadeva C-482/99 Francija proti Komisiji [2002] Recueil I-4397, odstavek 68.


PRILOGA I

OBSTOJEČE IN NOVO ZEMLJIŠČE TERMINALA ZA SUHI TOVOR

Image


PRILOGA II

SHEMA […] ZAKUPLJENEGA ZEMLJIŠČA (VKLJUČNO Z NAČRTOVANIM PRIVEZOM št. 35)

Image


PRILOGA III

SHEMA PREVOZA GRADBENIH MODULOV OD […] ZAKUPLJENEGA ZEMLJIŠČA DO PRIVEZA št. 12

Image