19.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/36

(1)

Komisija je po prejetju pritožb januarja in februarja 2004 opravila predhodno preiskavo pomoči, ki jo je Belgija dodelila za pokrivanje stroškov testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo pri govedu (v nadaljnjem besedilu: testi na BSE).

(2)

Na podlagi teh pritožb je Komisija belgijskim organom 27. januarja 2004 poslala dopis, v katerem je zahtevala podatke o zadevnem ukrepu. Hkrati so belgijski organi v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (z dopisom z dne 23. januarja 2004, evidentiranim 28. januarja 2004) priglasili ukrep pomoči za financiranje testiranja na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE), vpisan pod številko N 54/04.

(3)

Belgijski organi so podatke v pisni obliki poslali Komisiji z dopisoma z dne 6. februarja 2004 in 14. maja 2004, evidentiranima 11. februarja 2004 in 19. maja 2004.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 19. julija 2004 obvestila Belgijo, da je ukrep prenesla v evidenco nepriglašenih pomoči pod številko NN 45/04, saj se je izkazalo, da je bil del sredstev že izplačan.

(5)

Belgijski organi in službe Komisije so imeli neuradni sestanek 1. septembra 2004.

(6)

Belgijski organi so Komisiji predložili dodatne podatke z dopisoma z dne 16. septembra 2004 in 22. februarja 2007, evidentiranima 20. septembra 2004 in 22. februarja 2007.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 26. novembra 2008 obvestila Belgijo, da bo v zvezi s tem ukrepom sprožila postopek na podlagi člena 108(2) PDEU. Odločitev je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnem ukrepu.

(8)

Belgija je z dopisom z dne 19. decembra 2008, evidentiranim 26. decembra 2008, prosila za podaljšanje roka za odgovor. Ta rok je bil odobren z dopisom z dne 13. januarja 2009. Belgija je pripombe poslala z dopisom z dne 25. februarja 2009, evidentiranim 6. marca 2009.

(9)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

(10)

Komisija je z dopisom z dne 17. julija 2009 Belgiji postavila dodatna vprašanja v zvezi z njenimi pripombami. Belgija je z dopisom z dne 4. septembra 2009, evidentiranim 8. septembra 2009, prosila za podaljšanje roka za odgovor. Komisija je odgovor Belgije prejela z dopisom z dne 16. oktobra 2009, evidentiranim 20. oktobra 2009.

(11)

Belgijski organi in službe Komisije so se sestali 2. oktobra 2009 in 30. oktobra 2009.

(12)

Na podlagi teh sestankov je Belgija z dopisom z dne 14. decembra 2009, evidentiranim 16. decembra 2009, poslala dodatne informacije. Belgija je zaradi istočasne preiskave, ki so jo izvajali belgijski organi za konkurenco v zvezi z morebitnimi dogovori med laboratoriji, 21. januarja 2010, 29. septembra 2010 in 17. januarja 2011 prosila za podaljšanje rokov. Komisija je ta podaljšanja rokov odobrila.

(13)

Komisija je 22. februarja 2011 poslala zadnji zahtevek za posredovanje informacij, na katerega so belgijski organi odgovorili z dopisom z dne 6. aprila 2011. Komisija je odobrila dodatno podaljšanje roka, da bi Belgija v odgovorih lahko upoštevala rezultate preiskave svojih organov za konkurenco.

(14)

Belgijski organi so odgovorili z dopisom z dne 19. maja 2011, evidentiranim 25. maja 2011.

(15)

Komisija je januarja 2004 prejela pritožbo v zvezi z osnutkom kraljevega odloka, katerega cilj naj bi bil uvedba davkom podobne dajatve za financiranje testov na BSE.

(16)

Na podlagi te pritožbe so službe Komisije belgijske organe prosile za pojasnila. Belgijski organi so v odgovoru na to zahtevo za posredovanje informacij navedli, da so bili od 1. januarja 2001 testi na BSE obvezni za govedo, starejše od 30 mesecev, in govedo, starejše od 24 mesecev, ki je bilo zaklano v sili. (5) Obenem so priglasili osnutek kraljevega odloka o financiranju testiranja na TSE pri živalih (v nadaljnjem besedilu: kraljevi odlok TSE). Ta osnutek kraljevega odloka je bil evidentiran pod številko N 54/04. Belgijski organi so navedli, da novi osnutek kraljevega odloka spreminja osnutek kraljevega odloka, ki ga je Belgija priglasila leta 2001 in Komisija odobrila z Odločbo N 21/02 z dne 13. februarja 2002 (6), ter drugi osnutek, o katerem so s Komisijo neformalno razpravljali leta 2003. Vendar se ta dva osnutka nista izvajala in sta bila spremenjena z odlokom, priglašenim leta 2004.

(17)

Iz podatkov, ki jih je predložila Belgija, izhaja, da je državna blagajna od 1. januarja 2001 (7) krila stroške testov na BSE (to je stroške jemanja vzorcev in analiz). Od 1. januarja 2002 je belgijski urad za intervencije in nadomestila (Bureau d’Intervention et de Restitution; v nadaljnjem besedilu: urad za intervencije in nadomestila) v pričakovanju politične odločitve o izbranem sistemu financiranja vnaprej plačeval stroške teh testov.

(18)

Belgijski organi so maja 2004 na podlagi nekaterih pripomb služb Komisije v zvezi s priglašenim osnutkom kraljevega odloka (N 54/04) predložili nov osnutek kraljevega odloka, katerega namen je bil odgovoriti na pripombe Komisije in v katerem je bil predviden sistem plačil v višini 10,70 EUR na govedo, ki je bilo pripeljano v klavnico od 1. januarja 2003 in za katero je bilo treba opraviti hitri test na BSE. Belgijski organi so navedli, da so se testi, ki so bili opravljeni in vnaprej plačani v letu 2002, v celoti financirali iz posrednih državnih pomoči, to je iz davkom podobnih dajatev. Poleg tega so belgijski organi navedli, da je od 1. januarja 2003 financiranje iz davkom podobnih dajatev znašalo največ 40 EUR na test. Belgijski organi so predložili podrobne preglednice, v katerih so navedeni stroški testov na BSE od leta 2003, in napoved financiranja teh testov iz davkom podobnih dajatev in plačil. Belgijski organi so navedli, da je bilo predvideno, da se sistem financiranja iz plačil začne izvajati 1. julija 2004, iz davkom podobnih dajatev pa 1. januarja 2005.

(19)

Ker je bilo v priglašenem osnutku kraljevega odloka navedeno, da se je dodeljevanje pomoči in pobiranje davkov izvajalo od 1. januarja 2002, je bil ukrep 19. julija 2004 evidentiran kot nepriglašena pomoč pod številko NN 45/04. Priglasitev, evidentirano pod številko N 54/04, pa je Belgija umaknila.

(20)

Iz podatkov, ki jih je Belgija predložila leta 2004, izhaja, da je bil splošni cilj, da se testi plačajo vnaprej, kasneje pa naj bi se ta znesek povrnil iz dela prispevkov, namenjenega za povračilo vnaprej plačanih testov.

(21)

Belgijski organi so v dopisu z dne 16. septembra 2004 navedli novi osnutek kraljevega odloka, v katerem je ohranjena ideja o plačilu 10,70 EUR za vsako testirano govedo. Celotni znesek, naveden v tem novem osnutku kraljevega odloka, naj bi se uporabil za financiranje testov na BSE pri govedu, zaklanem po začetku veljavnosti tega osnutka. Povračilo zneskov, ki presegajo 40 EUR, kolikor dovoljujejo Smernice Skupnosti za državno pomoč za teste na TSE, poginule živali in klavnične odpadke (8) z dne 24. decembra 2002 (v nadaljnjem besedilu: Smernice TSE), in ki so bili plačani vnaprej po 1. januarju 2003, bi bilo predmet drugega osnutka, ki bo predložen Komisiji in katerega namen bo povračilo teh vnaprejšnjih plačil. Ta kraljevi odlok je bil sprejet 15. oktobra 2004 (9) in je začel veljati 1. decembra 2004.

(22)

Po podatkih, ki so jih predložili belgijski organi, je skupni znesek vnaprej plačanih stroškov, ki presegajo najvišji znesek 40 EUR, v obdobju od 1. januarja 2003 (10) do 30. junija 2004 znašal 15 237 646 EUR. Po navedbah belgijskih organov je bil po 30. juniju 2004 najvišji znesek 40 EUR upoštevan (11).

(23)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 16. septembra 2004 predložili informativna lista v skladu s členom 19 Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (12).

(24)

Ta ukrepa sta bila predmet oprostitev pod številkama XA 53/04 in XA 54/04. Kot je navedeno v točki 19 in naslednjih točkah odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave, se je ukrep, ki je bil oproščen pod številko XA 53/04 in je pokrival vnaprejšnje plačilo testov na BSE (13), pri čemer je bila največja intenzivnost pomoči 40 EUR na test, začel izvajati 1. januarja 2003. Pravna podlaga za ta ukrep je zakon z dne 27. decembra 2002 o izdatkih iz splošnega proračuna za leto 2003. Ukrep, ki je bil oproščen pod številko XA 54/04, določa, da je največja intenzivnost pomoči 33,38 EUR na test, in se je začel izvajati 15. oktobra 2004. Ta ukrep ni časovno omejen. Pravna podlaga zanj je zakon z dne 27. decembra 2003 o izdatkih iz splošnega proračuna za leto 2004.

(25)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 16. septembra 2004 v odgovor na vprašanja služb Komisije navedli, da so morali laboratoriji, izbrani za izvajanje testov, izpolnjevati zelo natančne pogoje za opravljanje zadevnih analiz.

(26)

Belgijski organi so kmalu po dopisih z dne 14. maja 2004 in 16. septembra 2004 priglasili osnutka kraljevih odlokov o financiranju dejavnosti Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Cilj teh ukrepov je bil uvedba prispevka in plačila za kritje dejavnosti te agencije. Ukrepa sta bila predmet Odločbe C(2005) 4203 z dne 9. novembra 2005 o državnih pomočeh N 9/05 in N 10/05 (v nadaljnjem besedilu: Odločba N 9/05 in N 10/05), navedene v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Ta ukrepa sta bila sprejeta s kraljevim odlokom z dne 10. novembra 2005 o določitvi prispevkov iz člena 4 zakona z dne 9. decembra 2004 o financiranju Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (14) in s kraljevim odlokom z dne 10. novembra 2005 o plačilih iz člena 5 zakona z dne 9. decembra 2004 o financiranju Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (15). Navedena kraljeva odloka sta začela veljati 1. januarja 2006. V kraljevem odloku o prispevkih je predvidena razveljavitev kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004, navedenega v uvodni izjavi 21.

(27)

Dejansko kraljevi odlok o plačilih predvideva, da bo morala klavnica plačati 10,70 EUR na testirano govedo ali kopitarja. Kraljevi odlok o prispevkih pa predvideva delno financiranje testov na BSE, ki ga krijejo različni sektorji. Skupni strošek testa na BSE je 44,08 EUR, od tega 12 EUR za odvzem vzorca (kar v višini 10,70 EUR financira klavnica v skladu s kraljevim odlokom o plačilih, 1,30 EUR pa se financira iz prispevkov) in 32,08 EUR, ki se financirajo iz prispevkov in jih Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige neposredno izplača laboratorijem. Komisija je v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ugotovila, da financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige iz plačil ni državna pomoč, da financiranje celovitih naključnih pregledov iz pavšalnih prispevkov ni državna pomoč, da je delno financiranje stroškov testov na BSE iz prispevkov združljiva državna pomoč in da je financiranje stroškov drugih testov/pregledov, povezanih s proizvodnjo/trženjem, združljiva državna pomoč.

(28)

Komisija je decembra 2006 Belgiji poslala nova vprašanja v zvezi z zadevo NN 45/04. Vprašanja so se nanašala zlasti na povračilo zneskov, izplačanih kot vnaprejšnje plačilo od 1. januarja 2003.

(29)

Belgijski organi so v odgovoru z dne 22. februarja 2007 navedli, da so nameravali 15 let izvajati celovito povračilo vseh izdatkov, povezanih z analizami na BSE. V praksi je bil sistem solidarne izterjave uveden z novim sistemom financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Od 1. januarja 2006 vsak izvajalec Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige plačuje prispevek, ki je delno namenjen vračilu preteklih stroškov, povezanih z vnaprejšnjimi plačili testov na BSE. Prav tako prispevajo v ta sistem vsi aktivni izvajalci, ki so v obravnavanem obdobju imeli govedo.

(30)

V pritožbah glede kraljevega odloka TSE je navedeno, da se prispevek plača za vse vrste živali, zaklane v belgijskih klavnicah, in velja tudi za uvožene proizvode. En pritožnik je trdil, da precejšen odstotek živali, zaklanih v belgijskih klavnicah, prihaja iz drugih držav članic. Po navedbah pritožnikov prispevek diskriminira uvožene živali, ker se prihodki porabijo za vračilo stroškov testov na BSE pri belgijskem govedu.

(31)

Uvodoma je treba opozoriti, da sprožitev formalnega postopka preiskave zadeva pomoč pri financiranju testiranja na TSE pri živalih v Belgiji od 1. januarja 2001 in mehanizme financiranja teh pomoči, razen pomoči, ki jih je Komisija zaradi njihove združljivosti z notranjim trgom odobrila z odločbo. Konkretno to pomeni, da se ne bo ocenjevala združljivost pomoči, odobrenih z Odločbo N 9/05 in N 10/05 (ki se nanašajo na prispevke in plačila, s katerimi se financira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige), s pravili o državni pomoči, ki so veljala v času dodelitve pomoči. Zato se ta sklep nanaša samo na pomoči, ki so financirale teste na BSE v obdobju 2001–2006, in na njihov sistem financiranja, ker so se v tem obdobju pomoči za teste na BSE plačevale vnaprej in ker je povračilo teh vnaprejšnjih plačil potekalo več let.

(32)

Zaradi jasnosti je treba opozoriti na terminološko razliko med plačilom in prispevkom. Po eni strani obstajajo dajatve ali plačila, ki pokrivajo stroške opravljene storitve. V zadevnem primeru znašajo 10,70 EUR in se pobirajo od 1. decembra 2004 na podlagi kraljevega odloka TSE in nato na podlagi kraljevega odloka o plačilih, s katerimi se financira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige. Po drugi strani obstajajo prelevmani ali prispevki, ki jih na podlagi kraljevega odloka z dne 10. novembra 2005 pobira Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige, plačati pa jih morajo kmetijska gospodarstva na belgijskem ozemlju, razdeljena na 7 sektorjev (glej uvodno izjavo 29 Odločbe N 9/05 in N 10/05).

(33)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave ugotovila, da se v Belgiji ukrepi pomoči za financiranje testov na BSE financirajo in so se financirali iz subvencij ter sistema davkom podobnih dajatev, ki ga sestavljajo plačila in prispevki. Del prihodkov iz teh plačil in prispevkov naj bi bil namenjen za povračilo vnaprejšnjih plačil testov.

(34)

Komisija je naštela več težav in navedla, da nima dovolj podatkov za dokončno oceno zadevnih ukrepov. Prvič, postavljalo se je vprašanje glede obstoja ugodnosti za prejemnike storitev. Ni bilo namreč jasno, ali so plačila za teste na BSE pokrivala tisti del stroška testov, ki ga ni pokrivala združljiva državna pomoč. Nista bila znana ne natančni strošek teh testov ne vir dodatnega financiranja, če plačila ne bi zadoščala za kritje skupnih stroškov testov na BSE. Prav tako ni bilo ugotovljeno, ali so pogoji, pod katerimi je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige zagotavljala storitve, ustrezali tržnim cenam, zlasti ker belgijski organi niso jasno navedli, da so bili laboratoriji izbrani z odprtim in preglednim postopkom.

(35)

Drugič, mehanizem prelevmanov ni bil jasen. Zlasti upravičenci in plačniki niso bili jasno opredeljeni in mehanizem povračila vnaprej plačanih stroškov testov na BSE ni bil jasen. Dodatna vprašanja so se postavljala v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati davkom podobne dajatve, da štejejo za skladne s pravili o državni pomoči, zlasti glede oprostitve plačila davkom podobnih dajatev za uvožene proizvode in vprašanj, ali so izvoženi proizvodi imeli koristi od ukrepa pomoči, ki se financira iz davkov, in ali so dajatve vplivale na ceno končnih proizvodov, saj jo določajo spremembe v ponudbi in povpraševanju na prostem trgu.

(36)

Komisija je pripombe Belgije, s katerimi odgovarja na dvome, ki jih je Komisija navedla v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, prejela 27. februarja 2009. Povzeti jih je mogoče v naslednjih točkah:

(37)

Belgija takoj nasprotuje opredelitvi Komisije, da je financiranje testov na BSE državna pomoč, saj so ti testi obvezni. Belgija namreč trdi, da je obvezno izvajanje testov na BSE določeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (16) zaradi varovanja javnega zdravja. V podporo svoji trditvi navaja dve sodbi (17), v katerih je Sodišče presodilo, da stroškov pregledov, ki se izvajajo zaradi varovanja javnega zdravja, ni mogoče šteti za nadomestilo za storitev in da morajo organi sami kriti te stroške. Belgija priznava, da se zadevni sodbi nanašata na prosti pretok blaga in ne na državne pomoči, vendar meni, da je sklepanje mogoče prenesti na področje državnih pomoči.

(38)

Poleg tega Belgija navaja, da se država članica, ker Uredba (ES) št. 999/2001 ne določa, da morajo stroške pregledov kriti podjetja, lahko odloči za „običajen“ sistem financiranja testov na BSE. Zato Belgija meni, da je treba merilo selektivnosti za državne pomoči presojati glede na ta običajni sistem (18). O državnih pomočeh bi lahko govorili le, če bi bili nekateri sektorji ali podjetja obravnavani ugodneje, kot bi bili v običajnem sistemu, ki ga je izbrala Belgija. Belgija navaja, da se zdi, da Komisija meni, da morajo praviloma stroške nositi kmetje, kar pa ne izhaja iz veljavnih predpisov. Če različni sistemi financiranja testov na BSE lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, je po mnenju Belgije to treba rešiti z usklajevanjem zakonodaj (19), vendar pa to nikakor ni vprašanje državnih pomoči. Belgija navaja tudi sodbo GEMO (20), vendar meni, da to ne spreminja njenega pristopa v obravnavanem primeru. Belgija v dopisu z dne 16. oktobra 2009 ponovno navaja, da se ne strinja z opredelitvijo, ki jo je Komisija navedla v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, da gre za državno pomoč. Vendar je Belgija v duhu sodelovanja sprejela logiko Komisije, da bi pojasnila vprašanja, navedena v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(39)

Belgija meni, da se plačilo v znesku 10,70 EUR na testirano govedo ne sme šteti za državno pomoč.

(40)

Po njenem mnenju bi o državnih pomočeh lahko govorili le, če se enemu ali več podjetjem dodeli ugodnost. Pri plačilu je zato mogoče govoriti o prednosti le, če je prejeta ugodnost višja od plačanega zneska. Če organi delno financirajo teste na BSE, je kmetova končna ugodnost enaka strošku testa, od katerega se odšteje kmetovo plačilo.

(41)

Belgija sklepanje nadaljuje s trditvijo, da bi v primeru vračila to pomenilo, da se od kmeta zahteva višji skupni znesek. Če je namreč treba povrniti celotni znesek testa, bi to pomenilo, da se na koncu ta strošek prišteje znesku že poravnanega plačila.

(42)

Belgija poudarja, da sodna praksa Sodišča obravnava vprašanje državnih pomoči le, če se prihodki iz dajatev uporabljajo tako, da koristijo določeni skupini in take koristi ne prinašajo vsem, ki so dajatev plačali (21). V obravnavanem primeru morajo 10,70 EUR na testirano govedo plačati gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo govejega mesa. Teh 10,70 EUR, ki se porabijo za test, zanje ni nikakršna gospodarska prednost, zato jih ni mogoče šteti za državno pomoč v smislu člena 107 PDEU.

(43)

Po mnenju Belgije je Komisija podobno sklepala v Odločbi N 9/05 in N 10/05. Belgija navaja, da v tej odločbi plačilo v znesku 10,70 EUR ni bilo opredeljeno kot državna pomoč (glej uvodno izjavo 98 Odločbe). Podobno je sklepala tudi v Odločbi N 21/02, v kateri dela stroškov testov na BSE, ki so se delno financirali iz sektorskih dajatev, ni štela za državno pomoč.

(44)

Belgijski organi so v dopisu z dne 16. oktobra 2009 navedli, da gre plačilo v breme kmeta in da zadeva del ekonomskih stroškov testov na BSE. Belgija je na vprašanje Komisije, ali znesek plačila ustreza dejanskemu ekonomskemu strošku storitev, ki jih opravljajo laboratoriji, odgovorila, da se plačilo nanaša samo na del stroškov testov na BSE, kot je navedeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05. Sklepanje Komisije v uvodnih izjavah od 61 do 66 te odločbe, v katerih je ugotovila, da so stroški opravljenih storitev in znesek plačil enakovredni, se je nanašalo na druge storitve in ne na teste na BSE. Belgija ponovno navaja, da je bilo v Odločbi N 9/05 in N 10/05 v zvezi s testi na BSE ugotovljeno, da je storitev v obliki testov na BSE državna pomoč, vendar znesek plačila (to je 10,70 EUR) ni državna pomoč in ga je treba odšteti od stroška testov.

(45)

Belgija se sklicuje na točko 132 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (22) (v nadaljnjem besedilu: Kmetijske smernice 2007–2013), v katerih je navedeno, da je 40 EUR na test „zdaj nekako najugodnejša cena za te teste v Skupnosti“. Od julija 2005 so cene, ki jih predlaga Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige, nižje od 40 EUR. Po mnenju belgijskih organov to kaže, da so cene v Belgiji skladne s tržnimi cenami. Komisija je v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ugotovila, da so bili laboratoriji izbrani z odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi postopki ter da izvajalcev storitev (to je laboratorijev) ni mogoče šteti za prejemnike državnih pomoči. Od takrat se položaj ni spremenil. Poleg tega belgijski organi za konkurenco trenutno preiskujejo sporazume med laboratoriji glede cen testov na BSE. To po mnenju belgijskih organov jasno kaže, da laboratorijem nikakor ne nameravajo plačevati previsoke cene. Belgijski organi so v dopisu z dne 16. oktobra 2009 navedli, da bo potekala preiskava morebitnega sporazuma med laboratoriji glede cen in da bi preiskava načeloma morala biti končana v prvem četrtletju 2010.

(46)

Belgijski organi navajajo, da se prispevki in plačila niso nikdar uporabljali za uvoz ali izvoz. Prispevek morajo plačati samo podjetja s sedežem v Belgiji, plačilo v višini 10,70 EUR pa se plača samo za govedo, zaklano v Belgiji in starejše od 30 mesecev.

(47)

Belgija poudarja, da je Komisija te ukrepe že preučila v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ter ugotovila, da prispevki ne diskriminirajo uvoženih ali izvoženih proizvodov ter da niso v nasprotju z določbami Pogodbe.

(48)

Belgijski organi navajajo, da klavnice prenašajo strošek plačila na stranke, tako kot vsako običajno podjetje svoje stroške prenese na kupce. Zato ta prenos prevzamejo običajni tržni mehanizmi. Poleg tega je običajna praksa, da se strošek plačila ločeno navede na računih, izdanih proizvajalcem. V zvezi s tem Belgija navaja uvodni izjavi 93 in 95 Odločbe N 9/05 in N 10/05, v katerih je navedeno, da se šteje, da so merila iz točke 25 Smernic TSE izpolnjena.

(49)

Belgija navaja, da so vsi kmetje v Belgiji MSP na podlagi naslednjih pogojev: imajo zaposlenih manj kot 250 oseb, njihov letni promet ne presega 40 milijonov EUR ali njihova skupna letna bilanca stanja ne presega 27 milijonov EUR in 25 % podjetja ali več ni v lasti drugih podjetij, ki niso MSP.

(50)

Belgija v zvezi z obdobjem od 1. januarja 2001 do 1. januarja 2003 nima posebnih pripomb, saj Komisija v uvodni izjavi 80 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave sama ugotavlja verjetno združljivost. Belgija kljub temu navaja, da pomoči niso presegle 100 % nastalih stroškov in da lahko po potrebi predloži več podatkov.

(51)

Vendar Belgija poudarja, da so ti podatki predloženi le podredno, saj je njeno prvotno stališče, da v obravnavanem primeru ne gre za državne pomoči, ker Belgija odloča, kako bo financirala teste na BSE.

(52)

Belgija za obdobje od 1. januarja 2003 do 1. januarja 2007 navaja, da ni bila izplačana nobena pomoč, ki bi presegla 100 % stroškov testa. Belgija se sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo to vprašanje že obravnavano.

(53)

Belgija v obdobju, ki se začne 1. januarja 2007, ni nikdar dodelila pomoči, ki bi presegala 40 EUR, saj so bili stroški testov nižji od 40 EUR.

(54)

Belgija svojim pripombam prilaga podroben časovni razpored ukrepov, sprejetih v okviru financiranja testov na BSE. Ker so ti podatki večinoma povzeti v opisnem delu tega sklepa, časovni razpored v tem oddelku ni povzet v celoti. Kljub temu bodo nekateri podatki povzeti v nadaljevanju.

(55)

Časovni razpored financiranja testov na BSE:

(56)

Cene testov na BSE:

(57)

Belgija je v dopisu z dne 16. oktobra 2009 odgovorila na vprašanja, ki jih je Komisija postavila 24. julija 2009, to je po tem, ko je Belgija predložila svoje pripombe. Najprej je Belgija ponovila svoje stališče, da državi članici ni treba določiti, da morajo stroške testov na BSE nositi gospodarski subjekti. Ker gre za stroške varovanja javnega zdravja, se stroški pregledov, ki jih naložijo javni organi, ne morejo šteti za nadomestilo za storitev in jih ni mogoče naložiti gospodarskim subjektom. Vendar se je zaradi sodelovanja odločila odgovoriti na vprašanja Komisije in sprejeti logiko iz odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(58)

Belgija je v zvezi z delom, ki ga financira Skupnost, potrdila, da je vključen v podatke, ki jih je že sporočila.

(59)

Nato je Belgija v zvezi z obdobjem od 30. junija 2004 do 31. decembra 2005 navedla, da je financiranje izvajala Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige s sredstvi, s katerimi je razpolagala in ki jih je prevzela od prejšnjih subjektov, iz katerih izhaja. V tem obdobju ni bilo davkom podobnih dajatev.

(60)

Komisija je postavila vprašanja o povezavi zneska 15 237 646 EUR z zneskom 67 156 527,65 EUR, omenjenim v pripombah Belgije (glej uvodno izjavo 55). Belgija je odgovorila, da je znesek 15 237 646 EUR v celoti del zneska 67 156 527,65 EUR. Poleg tega so belgijski organi navedli, da nameravajo preveriti pravilnost izračuna navedenega zneska.

(61)

Belgija je v zvezi s plačili navedla, da so bremenila kmete in niso mogla biti državna pomoč. Belgija se v zvezi s tem sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo navedeno, da je državna pomoč samo 33,38 EUR od skupne cene 44,08 EUR. Znesek 10,70 EUR ni državna pomoč, zato je bil pri oceni skladnosti z največjo intenzivnostjo pomoči 40 EUR na test odštet od cene testa.

(62)

Belgija je za vsak primer navedla, da je edina razlika v primerjavi s sistemom, ki ga je Komisija odobrila v Odločbi N 9/05 in N 10/05, popravek zneska plačila z 10,70 EUR na 11,07 EUR.

(63)

Belgija je v dopisu z dne 1. decembra 2009 sporočila popravke podatkov, ki jih je že predložila in se nanašajo na število opravljenih testov. Navedla je, da novi podatki nadomestijo podatke, ki so bili predloženi v dopisih pred odločitvijo o sprožitvi formalnega postopka preiskave in po njej.

(64)

Razlog za te spremembe je, da je bilo prej upoštevano napačno število vzorcev. Prvi izračuni so namreč temeljili na teoretičnem številu treh vzorcev na uro, medtem ko so na terenu dejansko odvzeli 12 vzorcev na uro. Posledica večjega števila testov na uro je nižji strošek odvzema vzorca, zato je nižji tudi skupni strošek testa, saj je del stroška testa urna postavka, ki je nižja zaradi večjega števila odvzetih vzorcev na uro. Poleg tega je bilo število zaklanih živali v letih 2003 in 2004 nižje, kot je navedeno v prejšnjih podatkih. Podatki, ki jih je Belgija navedla v dopisu z dne 1. decembra 2009, so podatki za govedo, zaklano za prehrano ljudi, ki jih je sporočila Komisiji za leti 2003 in 2004.

(65)

Na podlagi preglednice iz uvodne izjave 64 Belgija sklepa, da je skupni strošek testov na BSE od 1. julija 2004 nižji od 40 EUR.

(66)

Na tej podlagi so belgijski organi predložili tudi popravek preglednice, ki so jo predložili pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave in je povzeta v uvodni izjavi 25 odločitve o sprožitvi. Pri zadnjih podatkih so navedene dejanske številke in ne več ocene. Iz teh podatkov izhaja, da skupni vnaprej plačani znesek ni 15 237 789,90 EUR, kot je bilo ocenjeno prej, temveč 6 619 810,74 EUR.

(67)

Belgija tudi navaja, da se, če bi preiskava belgijskih organov za konkurenco pokazala, da so bile cene, ki so jih laboratoriji zaračunavali za teste na BSE, višje zaradi morebitnega nezakonitega sporazuma med laboratoriji, zavezuje, da bo izterjala preveč plačane zneske in, če bi bilo treba, sprožila sodne postopke pred pristojnimi sodišči.

(68)

Belgijski organi so v dopisu z dne 6. aprila 2011 znova potrdili, da se je plačilo 10,70 EUR nanašalo samo na test na BSE in da je ta znesek plačal prejemnik, ki je v tistem trenutku od testa dejansko imel korist, ni pa bilo namenjeno povračilu predhodnih vnaprej plačanih testov na BSE.

(69)

Belgijski organi so v istem dopisu z dne 6. aprila 2011 navedli, da je skupni znesek, ki ga je urad za intervencije in nadomestila plačal vnaprej, 67 156 527,65 EUR. Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige je ta znesek delno povrnila, kot sledi:

(70)

Belgija je navedla, da je vlada ustavila povračila vnaprejšnjih plačil uradu za intervencije in nadomestila, zato bodo povrnjeni zneski izkazani v pozitivnem saldu Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Ta saldo je treba šteti za povračilo stroškov testov na BSE.

(71)

V zvezi s tem, da proizvajalec plača strošek testov na BSE, je Belgija znova potrdila, da ne obstaja poseben sistem, v katerem bi klavnice proizvajalcu morale zaračunati znesek plačila za test na BSE, ampak da se to dogaja samo od sebe. Belgija je predložila nekaj primerov računov, iz katerih je jasno razvidno, da je znesek tega plačila ločena postavka na računu. Gre za potrdilo o nakupu, ki ga klavnica izda proizvajalcu, na katerem se znesek plačila odšteje od skupnega zneska, ki ga mora klavnica plačati proizvajalcu za nakup živali. Belgija trdi, da je to dokaz, da je proizvajalec končni dolžnik za plačilo testa na BSE Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige.

(72)

Belgijski organi so v zadnjem dopisu z dne 25. maja 2011 navedli, da bi bili zneski pomoči lahko predmet kumulativne uporabe de minimis pomoči, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (25), in združljive pomoči v znesku 40 EUR na test v obdobju veljavnosti te uredbe.

(73)

Komisija v tem postopku ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih strani.

(74)

Belgija je v pripombah na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave uvodoma navedla, da meni, da države članice financirajo strošek testov na BSE, ker so testi obvezni in ker noben predpis Skupnosti ne zahteva, da morajo strošek pregledov nositi podjetja. Vendar je iz Kmetijskih smernic 2007–2013 in prakse Komisije jasno razvidno, da lahko različno visoki stroški testov povzročijo izkrivljanje konkurence in da večina držav daje pomoči za pokrivanje cene teh testov, zato je treba urediti intenzivnost pomoči, da se omejijo izkrivljanja konkurence, ki jih povzročajo te pomoči. Zlasti v Smernicah TSE je jasno navedeno, da pomoči, ki jih dajejo države, predstavljajo tveganje za izkrivljanje konkurence. V točki 24 Smernic TSE je na primer navedeno, da „od 1. januarja 2003 pri obveznem testiranju goveda, zaklanem za prehrano ljudi, na BSE, skupna neposredna in posredna državna pomoč, vključno s plačili Skupnosti, ne sme biti več kot 40 evrov na test. Obveznost testiranja je lahko določena v zakonodaji Skupnosti ali posameznih držav.“ Države članice so prejele te smernice skupaj s pozivom, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in svoje ureditve uskladijo s temi smernicami. V Kmetijskih smernicah 2007–2013 je enaka opredelitev državne pomoči za teste na BSE povzeta v točki 132(f) in naslednjih. Poleg tega je treba poudariti, da se belgijski organi niso pritožili zoper Odločbo N 9/05 in N 10/05, v kateri je del financiranja testov na BSE opredeljen kot pomoč, kar implicitno pomeni, da so belgijski organi sprejeli opredelitev pomoči za financiranje testov na BSE kot državno pomoč.

(75)

Iz teh elementov lahko ugotovimo, da Belgija za to, da izpodbija opredelitev pomoči za financiranje testov na BSE kot državno pomoč, ker so testi obvezni, nima nobene podlage, saj gre za besedila, ki veljajo in se uporabljajo že leta.

(76)

Zato Komisija presoja zadevne ukrepe z vidika člena 107 PDEU. Člen 107(1) PDEU določa, da je, razen če Pogodba ne določa drugače, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(77)

Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji štirje pogoji: 1) financirati ga mora država ali se mora financirati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi; 2) selektivno mora zadevati nekatera podjetja ali sektorje proizvodnje; 3) vsebovati mora gospodarsko prednost za podjetja prejemnike; 4) prizadeti mora trgovino v Uniji in izkrivljati konkurenco ali groziti, da jo bo izkrivljal.

(78)

V naslednjih uvodnih izjavah bomo ta štiri merila uporabili za ukrepe, ki bi bili lahko državna pomoč.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, se je za financiranje stroškov testov na BSE uporabljalo več sistemov financiranja. Ta sklep pri proučitvi merila prisotnosti državnih sredstev razlikuje med različnimi načini financiranja testov na BSE.

(80)

V obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2001 je stroške testov na BSE v celoti financirala državna blagajna. Nobenega dvoma ni, da gre v tem primeru za financiranje iz državnih sredstev.

(81)

V naslednjem obdobju, to je od 1. januarja 2002 do 30. junija 2004, je teste v pričakovanju strukturne rešitve za njihovo financiranje vnaprej plačeval urad za intervencije in nadomestila. Urad za intervencije in nadomestila je zvezna javna ustanova, ki je pravna oseba, nastala pa je s preoblikovanjem nekdanjega belgijskega urada za gospodarstvo in kmetijstvo (Office Belge de l’Économie et de l’Agriculture – OBEA) in oddelka za kmetijstvo pri nekdanjem centralnem uradu za kvote in licence (Office Central des Contingents et Licences – OCCL). Gre za paradržavni organ kategorije B pod okriljem ministra za kmetijstvo in srednji sloj (Ministre de l’Agriculture et des Classes Moyennes). Urad za intervencije in nadomestila je plačilna agencija, akreditirana v okviru skupne kmetijske politike, ki jo financira EKUJS (26). Prav tako lahko opravlja naloge, ki izhajajo iz kmetijske politike zvezne ali regionalnih vlad. Da urad za intervencije in nadomestila lahko uravnoteži svoj upravni proračun, ima dodeljena proračunska sredstva v proračunu svojega nadzornega organa na zvezni ravni (zvezna javna uprava za gospodarstvo – Service public fédéral Économie) in določene lastne prihodke (prihodki iz nekaterih plačil in omejenih naložb). Glede na navedeno je financiranje preko urada za intervencije in nadomestila financiranje iz državnih sredstev.

(82)

Od 1. julija 2004 do 30. novembra 2004 je teste vnaprej plačevala Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige. Zakonodaja, ki je takrat veljala (predvsem zakon z dne 4. februarja 2000 o ustanovitvi Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige (27), je določala, da se ta agencija financira iz različnih virov, kot so prihodki iz dajatev, taks in plačil, upravne globe, priložnostni prihodki, darila in volila (28). Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige je javna ustanova, ki je pravna oseba in je uvrščena v kategorijo A, določeno z zakonom z dne 16. marca 1954 o nadzoru nad določenimi organizacijami v javnem interesu (29). Zato iz navedenega izhaja, da je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige izvajala plačila iz državnih sredstev in da je o dodelitvi plačil odločal javni organ, ker je bila Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige hierarhično podrejena ministru, pristojnemu za javno zdravje.

(83)

V obdobju od 1. decembra 2004 (začetek veljavnosti kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004) do 31. decembra 2005 (začetek veljavnosti kraljevih odlokov z dne 10. novembra 2005) so se testi financirali s plačilom 10,70 EUR na testirano govedo in z dodatnim financiranjem Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige iz njenih rezerv in vračljivih predplačil iz državne blagajne.

(84)

Del financiranja, ki gre iz lastnih sredstev Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige, so državna sredstva (glej uvodno izjavo 82).

(85)

Pri vprašanju, ali so plačila državna sredstva, lahko gre za državna sredstva, če se izkaže, da plačila ne pokrivajo vseh dejanskih stroškov, ki naj bi jih poplačala. Če namreč plačilo ni enako strošku opravljene storitve, so presežki državna sredstva, s katerimi državni organ, ki so mu plačila nakazana, lahko razpolaga. Zato je pomembno, da se preveri, ali so plačila Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige za teste na BSE res plačila za storitve, ki jih je ta agencija dejansko opravila za podjetja, in ali so temeljila na tržnih cenah ali ne (glej uvodno izjavo 54 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave). To vprašanje je obravnavano v nadaljevanju pri proučitvi pojma prednost.

(86)

V zvezi z obdobjem po začetku veljavnosti kraljevih odlokov z dne 10. novembra 2005, to je obdobjem, ki se začne 1. januarja 2006, je treba proučiti, ali so plačila in prispevki, določeni s tema odlokoma, državna sredstva. To vprašanje je že bilo proučeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05. V njeni uvodni izjavi 44 je na splošno navedeno, da so prispevki državna sredstva in da so plačila lahko državna sredstva, če se izkaže, da plačila ne pokrivajo vseh dejanskih stroškov, ki naj bi jih poplačala. Testi na BSE so se delno financirali iz plačil in delno iz prispevkov. V Odločbi N 9/05 in N 10/05 je bilo ugotovljeno, da delno financiranje stroškov testov na BSE iz plačil ni državna pomoč in da je financiranje iz prispevkov združljiva državna pomoč. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave, pomoči, ki jih je Komisija odobrila z odločbo, niso predmet tega sklepa, zato ne bodo ponovno proučene.

(87)

Vendar se je ob upoštevanju podatkov, ki jih je Belgija predložila po sprožitvi formalnega postopka preiskave, izkazalo, da je bil del prihodkov iz prispevkov v letih 2005 in 2006 uporabljen za povračilo vnaprej plačanih testov na BSE, ki so presegli 40 EUR, v obdobju od 1. januarja 2003 do 1. decembra 2004. To pa v Odločbi N 9/05 in N 10/05 ni bilo navedeno. Posledično se je del prispevkov uporabil za financiranje testov na BSE, ki so bili opravljeni v obdobju od 1. januarja 2003 do 1. decembra 2004, da se od kmetov – vendar ne posamično – izterjajo vnaprej plačani zneski za obvezne teste na BSE, ki so presegali najvišji znesek 40 EUR.

(88)

Dodelitev dela prihodkov iz teh prispevkov za povračilo vnaprej plačanih testov nikakor ne spremeni opredelitve državnih sredstev iz Odločbe N 9/05 in N 10/05.

(89)

Pri proučitvi obstoja prednosti je treba razlikovati med ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, in ukrepi, ki se financirajo iz plačil.

(90)

V zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, je Komisija vedno menila (30), da je treba, če država financira stroške obveznih pregledov v zvezi s proizvodnjo in trženjem proizvodov, to šteti za selektivno prednost za podjetja (31). Država je namreč zmanjšala obveznosti, ki običajno bremenijo proračun podjetja. Iz navedenega je mogoče sklepati, da kmetje, klavnice in drugi subjekti, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi zakonodaje, ki je veljala v zadevnem obdobju, obvezni testi na BSE, opravljajo gospodarsko dejavnost in so z državnim financiranjem testov na BSE od 1. januarja 2001 uživali državno pomoč.

(91)

Trditev Belgije (glej uvodno izjavo 37 in naslednje), da je financiranje testov na BSE obvezno zaradi varovanja javnega zdravja in da država članica določi običajni sistem financiranja testov na BSE, ni mogoče sprejeti iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 74. V bolj konkretnih okoliščinah ocene selektivnosti je Belgija trdila, da je o selektivnosti mogoče govoriti le, če so določeni sektorji ali podjetja obravnavani ugodneje, kot bi bili v običajnem sistemu. Dejstvo, da med državami članicami obstajajo razlike pri financiranju testov na BSE in da to lahko povzroči izkrivljanje konkurence, po mnenju Belgije ni vprašanje državnih pomoči, ampak usklajevanja zakonodaje.

(92)

Vendar te trditve ni mogoče sprejeti. Kot je navedeno v Odločbi N 9/05 in N 10/05, je merilo selektivnosti izpolnjeno, če ima prednost nekaj podjetij ali neko področje dejavnosti. V obravnavanem primeru državno financiranje testov na BSE na nacionalni ravni koristi le določenemu sektorju, to je sektorju reje živali, ki jih je treba testirati na BSE. Na ravni Skupnosti daje financiranje testov na BSE, državno ali iz državnih sredstev, belgijskim podjetjem prednost pred tujimi konkurenčnimi podjetji, katerih države niso prevzele financiranja obveznih testov na BSE ali jih niso financirale iz državnih sredstev. V preambuli k Smernicam TSE (točki 8 in 9) je bilo jasno navedeno, da je usklajevanje, ki je takrat potekalo in je sektorju nalagalo, da nosi stroške, počasno, zato se je Komisija odločila razjasniti in spremeniti svojo politiko glede državnih pomoči v zvezi s stroški testov na BSE. V točki 24 Smernic TSE pa je navedeno, da je obveznost testiranja lahko določena v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. V tej točki je jasno navedeno, da obveznost testiranja v Skupnosti ni usklajena, kar lahko povzroči nastanek selektivne pomoči, ki daje prednost podjetjem določene države članice. Zato ukrepi, ki se financirajo iz državnih sredstev, vključno s prispevki, dajejo kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE, selektivno prednost, ker nižajo stroške, ki bremenijo te prejemnike. Te prednosti niso dodeljene z neposrednimi plačili, ampak tako da stroške testov na BSE prevzamejo javni organi, ki te stroške plačajo neposredno laboratorijem, ki teste opravijo na zahtevo klavnic, račune pa izdajo Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige.

(93)

V zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz plačil, je treba preveriti, ali se s temi plačili komu daje prednost. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (v uvodnih izjavah 61 in 62), bi šlo za prednost le, če so ta plačila nižja od resničnih stroškov storitev, ki jih je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige dejansko opravila za gospodarske subjekte. Prav tako je treba preveriti, ali so te dajatve plačilo za storitve, ki jih je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige dejansko opravila za podjetja. Natančneje, postavlja se vprašanje, ali so klavnice in proizvajalci, ki so plačali 10,70 EUR na testirano govedo, v obdobju od 1. decembra 2004 do 31. decembra 2005 uživali prednost in ali so dejansko dobili storitve, ki jih zagotavlja Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige.

(94)

Belgijski organi so v odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave navedli, da je bilo plačilo 10,70 EUR na testirano govedo edini vir financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige za pokrivanje stroškov testov na BSE, razen njenih rezerv in vračljivih predplačil iz državne blagajne. Ta znesek so plačale klavnice. Belgijski organi so navedli, da ni bilo zakonske obveznosti, da morajo klavnice znesek plačila zaračunati svojim strankam, vendar je praksa klavnic, da strošek plačila ločeno zaračunajo proizvajalcem. Belgija je to dokazala s primeri računov, iz katerih je jasno razvidno, da klavnice znesek plačila ločeno zaračunajo proizvajalcem. Belgija meni, da ni treba formalno urediti načina, kako klavnice plačilo, ki ga poravnajo, prenesejo na proizvajalce ali druge morebitne prejemnike storitev, ker se ta strošek zaračuna proizvajalcem podobno kot drugi stroški, ki nastanejo pri zakolu in se zaračunajo proizvajalcem.

(95)

Zato iz navedenega lahko ugotovimo, da so pomislek ob sprožitvi formalnega postopka preiskave, naveden v uvodni izjavi 44, da je bilo plačilo za klavnice dosti višje kot za druge prejemnike storitev, ovrgli podatki, ki jih je Belgija predložila v zvezi z zaračunavanjem tega plačila proizvajalcem.

(96)

V zvezi z vprašanjem, ali je cena testov na BSE tržna cena, je Belgija Komisiji sporočila, prvič, da so od julija 2005 cene Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige nižje od 40 EUR, medtem ko je v Kmetijskih smernicah 2007–2013 navedeno, da je 40 EUR trenutno najnižja razpoložljiva cena v Skupnosti. To je znak, da so cene usklajene s cenami, ki so se zaračunavale v Evropi v zadevnem obdobju. Drugič, Belgija je na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave odgovorila, da je bil položaj enak kot položaj, obravnavan v Odločbi N 9/05 in N 10/05, v kateri je bilo ugotovljeno, da so bili izvajalci izbrani z odprtimi in nediskriminatornimi postopki (glej uvodno izjavo 82 Odločbe N 9/05 in N 10/05). Tretjič, Komisija je seznanjena z zavezo Belgije, da bo sprejela vse potrebne pravne ukrepe za izterjavo preveč plačanih zneskov za teste, če bodo v preiskavah belgijskih organov za konkurenco ugotovljeni nezakoniti sporazumi med laboratoriji, ki bi lahko povzročili višje cene testov. Na podlagi teh ugotovitev Komisija sklepa, da plačil ni mogoče šteti za državna sredstva, ker so plačila Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige plačila za storitve, ki jih je ta agencija dejansko opravila za podjetja, in temeljijo na tržnih cenah.

(97)

V skladu z Odločbo N 9/05 in N 10/05 lahko ugotovimo, da klavnicam in proizvajalcem s plačilom ni bila dodeljena nikakršna prednost, ker gre za plačilo storitve, ki jo je prejel plačnik, in ker cena testa temelji na tržni ceni. Zato lahko ugotovimo tudi, da ni bilo financiranja iz državnih sredstev, ker je cena testa skladna s tržno ceno.

(98)

V zvezi z drugimi pogoji, ki urejajo uporabo člena 107(1) PDEU, ukrep lahko vpliva na položaj Belgije v tem sektorju (32). Ker belgijska podjetja delujejo na zelo konkurenčnem mednarodnem trgu, ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco (33) ter vpliva na trgovino med državami članicami.

(99)

Glede na navedeno Komisija meni, da je financiranje testov na BSE iz prispevkov in drugih državnih sredstev, kot je opisano zgoraj, prednost, ki se financira iz državnih sredstev. Ta prednost izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, ker lahko prizadene trgovino med državami članicami. Prednost je dodeljena kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE. Zato Komisija ugotavlja, da ta ukrepa spadata na področje uporabe člena 107(1) PDEU. Nasprotno pa tisti del testov na BSE, ki se financirajo iz plačil, niso pomoč, saj plačniki dobijo storitev po tržni ceni.

(100)

Belgijski organi od 1. januarja 2001 Komisiji niso priglasili ukrepov pomoči v smislu člena 108(3) PDEU v obliki financiranja testov na BSE. Pomoči, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1/2004, so izvzete iz obveznosti priglasitve, če izpolnjujejo pogoje iz zadevne uredbe. Če teh pogojev ne izpolnjujejo, so torej nezakonite.

(101)

Kar zadeva državno pomoč, delno financirano z davkom podobno dajatvijo, to je s prispevkom, mora Komisija preučiti ukrepe, financirane s pomočjo, in tudi financiranje same pomoči. Zaradi morebitne nezdružljivosti financiranja državne pomoči z notranjim trgom bi bila namreč tudi sama pomoč nezdružljiva, celo če bi se pri dodelitvi pomoči upoštevala veljavna pravila o konkurenci.

(102)

V skladu z ustaljeno sodno prakso se določbe PDEU, ki se nanašajo na državne pomoči, ne uporabljajo za takse, razen če so te način financiranja ukrepa pomoči, tako da so sestavni del zadevnega ukrepa (34). Da bi lahko bila taksa ali njen del sestavni del ukrepa pomoči, morata biti taksa in pomoč na podlagi ustrezne nacionalne zakonodaje nujno neločljivo vsebinsko povezani, in sicer tako, da so prihodki od takse nujno namenjeni financiranju pomoči (35). Če taka vez obstaja, prihodki od takse neposredno vplivajo na višino pomoči (36) in posledično na presojo združljivosti te pomoči z notranjim trgom. (37)

(103)

Torej je treba proučiti, ali prispevek, ki se je pobiral od 1. julija 2004, izpolnjuje merila iz uvodne izjave 102, in razlikovati med pravnimi instrumenti, ki se uporabljajo v različnih obdobjih. Financirana pomoč je bila predmet izvzetja, vendar izvzetje ne pokriva sistema financiranja pomoči, zato je treba preveriti zakonitost sistema financiranja v celotnem zadevnem obdobju.

(104)

V tem obdobju so se pomoči vnaprej plačevale s strani Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige in iz plačil na podlagi kraljevega odloka z dne 15. oktobra 2004 (vendar slednja plačila niso obravnavana v tem oddelku, ker ne gre za pomoči – glej uvodno izjavo 97). Preveriti je treba, ali je sistem financiranja sestavni del ukrepa pomoči. Iz veljavne zakonodaje ni razvidno, da sta način financiranja Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige in financiranje testov na BSE neločljivo vsebinsko povezana in da so prihodki od takse nujno namenjeni financiranju pomoči. Zakon z dne 4. februarja 2000 o ustanovitvi Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige namreč določa različne vire financiranja te agencije (glej uvodno izjavo 82). Poleg tega ni mogoče sklepati, da prihodki od takse neposredno vplivajo na višino pomoči, saj se testi financirajo iz plačil, ki jih dopolnjuje financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. Zato je znesek pomoči, ki jih izplača ta agencija, odvisen od cene testov in ne od prispevkov, plačanih tej agenciji. Zato prihodki iz prispevkov in povračilo vnaprejšnjih plačil niso neločljivo vsebinsko povezani.

(105)

Od tega dne vprašanje prispevkov ureja kraljevi odlok o prispevkih za financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige. V Odločbi N 9/05 in N 10/05 je bilo pri oceni sistema financiranja iz prispevkov ugotovljeno, da metoda financiranja dela stroškov, povezanih s testi na BSE, ne diskriminira uvoženih ali izvoženih proizvodov in da ni v nasprotju z določbami Pogodbe (38). Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, se ta sklep ne nanaša na ukrepe, ki so že odobreni. Ker pa je Belgija navedla, da je bil del prispevkov po 1. januarju 2006 namenjen za povračilo vnaprej plačanih testov na BSE, ima Komisija pravico proučiti sistem financiranja, ker prispevki financirajo povračilo vnaprejšnjih plačil za teste na BSE.

(106)

Belgija je navedla, da se sistem financiranja, razen popravka zneska plačila, ni spremenil. Edini element, ki se je spremenil, je uporaba prihodkov iz prispevkov za povračilo vnaprej plačanih stroškov testov na BSE v letu 2006.

(107)

Na vprašanje, ali je financiranje sestavni del ukrepa pomoči, je treba odgovoriti nikalno. To, da so bili prispevki po letu 2006 dodeljeni za povračilo vnaprej plačanih testov, ni vplivalo na znesek dodeljene pomoči. Poleg tega so belgijski organi navedli, da je sistem izterjave solidaren sistem, v katerem vsak izvajalec plača prispevek Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige, del teh prispevkov pa se nameni za povračilo preteklih stroškov, povezanih z vnaprejšnjim plačevanjem testov na BSE. Vsi aktivni izvajalci, ki so v obravnavanem obdobju imeli govedo, enako prispevajo v ta sistem, vendar niso edini vplačniki. Zato Komisija ugotavlja, da financiranje pomoči ni sestavni del zadevnega ukrepa pomoči.

(108)

Kadar je pomoč državna pomoč in spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU, je treba proučiti, ali lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(2) in (3) PDEU.

(109)

Za zadevni ukrep bi se lahko uporabil samo člen 107(3)(c) PDEU, ki določa, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom.

(110)

Na podlagi točke 23.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (39) za obdobje 2000–2006 (v nadaljnjem besedilu: Kmetijske smernice 2000–2006) in Obvestila Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (40), je treba vsako nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (41) proučiti v skladu s pravili in smernicami, ki veljajo ob dodelitvi pomoči. Komisija je leta 2002 sprejela Smernice TSE. Te smernice so se uporabljale od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006 (42). V točki 44 Smernic TSE je določeno, da se bodo nezakonite pomoči v smislu člena 1(f) Uredbe (ES) št. 659/1999, razen primerov, ki se nanašajo zlasti na teste na BSE, obravnavale v skladu s pravili in smernicami, ki so veljale ob dodelitvi pomoči. Ker so bile pomoči dodeljene med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2005, so Smernice TSE primeren okvir za proučitev teh pomoči.

(111)

V skladu s točko 194(c) Kmetijskih smernic 2007–2013 Komisija od 1. januarja 2007 Smernic TSE ne uporablja več, razen za nezakonite pomoči, opredeljene v točki 43 in naslednjih Smernic TSE.

(112)

Glede na uporabo različnih pravnih določb lahko ločimo dve obdobji.

(113)

V točki 45 Smernic TSE je v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, katerih namen je kritje stroškov v zvezi s testi na BSE in ki so bile dodeljene pred datumom uveljavitve Smernic TSE (to je pred 1. januarjem 2003), določeno, da bo Komisija ocenjevala združljivost takih pomoči v skladu s točko 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 in svojo prakso po letu 2001 glede sprejemanja takih pomoči, ki lahko znašajo do 100 %.

(114)

Da se ukrep v skladu s točko 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 šteje za združljiv,

Kadar bodo pomoči dodeljene v programih pomoči Skupnosti in/ali nacionalnih in/ali regionalnih programih, bo Komisija zahtevala predložitev dokazov, da ni tveganja za prekomerno nadomestilo zaradi morebitnega kopičenja ukrepov iz več programov. Za odobreno pomoč Skupnosti je treba navesti datum in sklicevanja na zadevno odločbo Komisije.

(115)

V zvezi s prvimi tremi pogoji je bilo že v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave ugotovljeno, da so izpolnjeni (glej uvodno izjavo 80 navedene odločitve o sprožitvi). Poleg tega so belgijski organi ta pristop potrdili v pripombah k odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. BSE je namreč prenosljiva bolezen in je nevarna za zdravje ljudi. Gre za bolezen živali, katere primarni izbruh je treba priglasiti neposredno Komisiji in drugim državam članicam (43). Cilj ukrepa pomoči je boriti se proti BSE s pregledovanjem zaklanih in poginulih živali. Nadomestilo za stroške, ki jih nosijo kmetje, bi moralo zagotoviti, da se ukrepi dejansko izvajajo. Vsi ukrepi so sprejeti v skladu z zakonodajo Skupnosti ali jih ta priporoča (44).

(116)

V zvezi s četrtim pogojem se podatki, ki jih je predložila Belgija, nanašajo na financiranje testov na BSE, ki so v tem obdobju stali od 111,81 EUR do 63,45 EUR (glej uvodno izjavo 56). Ti stroški krijejo laboratorijsko analizo, stroške odvzema vzorca, ki ga opravi veterinar, in stroške kompleta za testiranje. Komisija meni, da so ti stroški skladni s stroški, navedenimi v točki 11.4.5 Kmetijskih smernic 2000–2006, v katerih so kot dejanski stroški med drugim navedeni sanitarni nadzori, testi in drugi ukrepi odkrivanja bolezni.

(117)

Zato so pomoči, dodeljene v obdobju od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2002, združljive.

(118)

V skladu s točko 23 Smernic TSE se je Komisija odločila, da bo nadaljevala z odobritvami pomoči, ki so krile do 100 % stroškov v zvezi s testi na BSE, v skladu z načeli iz točke 11.4 Kmetijskih smernic 2000–2006 (glej uvodno izjavo 114).

(119)

Poleg tega morajo biti v skladu s Smernicami TSE izpolnjeni še naslednji pogoji:

(120)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 115 in 116, so vsi štirje pogoji iz Kmetijskih smernic 2000–2006 izpolnjeni.

(121)

V zvezi s pogojem, da je najvišji znesek 40 EUR na test, Komisija ugotavlja, da je bil ta najvišji znesek med 1. januarjem 2003 in 30. junijem 2004 presežen. Po podatkih, ki jih je predložila Belgija, je skupni presežni znesek v tem obdobju 6 619 810,74 EUR. Po 1. juliju 2004 je skupni strošek testa nižji od 40 EUR (glej uvodno izjavo 64). Belgijski organi so navedli, da so v te zneske vključena nacionalna plačila in plačila Skupnosti (glej uvodno izjavo 58).

(122)

V zvezi s pogojem, da je treba pomoč izplačati izvajalcu, pri katerem se odvzamejo vzorci za teste, in da je treba, če se pomoč izplača laboratorijem, dokazati, da se celotni znesek državne pomoči posreduje izvajalcu (točka 25 Smernic TSE), Komisija ugotavlja, da je izpolnjen.

(123)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, so belgijski organi navedli, da se stroški za teste na BSE plačajo neposredno laboratorijem. Izvajalcem ni treba plačati nobenega laboratorijskega stroška za teste na BSE pri govedu. Ta ocena je skladna z ugotovitvijo glede podobnega sistema v uvodni izjavi 95 Odločbe N 9/05 in N 10/05. Kot je že bilo navedeno, je edini strošek, ki se prenese na proizvajalce, strošek plačila (glej uvodno izjavo 93 in naslednje), vendar ta del financiranja testov na BSE ni pomoč. Zato se celotni znesek pomoči posreduje izvajalcu.

(124)

Komisija se v zvezi z obdobjem po 1. januarju 2006 sklicuje na Odločbo N 9/05 in N 10/05, saj ni namen tega sklepa ponovno obravnavati pomoči, odobrene v omenjeni odločbi.

(125)

Zato pomoči, dodeljene za financiranje testov na BSE, ki so višje od zneska 40 EUR na test, v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004 v skupnem znesku 6 619 810,74 EUR, niso združljive z notranjim trgom.

(126)

Kot je bilo navedeno, so se testi v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004 financirali iz državnih sredstev nad najvišjim zneskom 40 EUR.

(127)

Belgija se je odločila za povračilo tega presežka s prispevki, ki so se pobirali za financiranje Zvezne agencije za varnost prehranjevalne verige, od 1. januarja 2006, sprva porazdeljeno na 15 let, vendar kasneje opuščeno. Belgijski organi navajajo, da so se odločili za ta globalni pristop, ker je bila posamična izterjava v praksi težko izvedljiva, saj so nekateri izvajalci umrli ali prenehali opravljati dejavnost.

(128)

Belgijski organi so v naknadnem dopisu z dne 6. aprila 2011 navedli, da je Zvezna agencija za varnost prehranjevalne verige v letih 2005–2006 izvajala povračilo iz lastnih sredstev.

(129)

Kljub temu predlagani sistem izterjave ni skladen z zahtevami za vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči. V skladu s sodno prakso je namreč namen vračila ponovna vzpostavitev stanja na trgu pred dodelitvijo pomoči. Ponovna vzpostavitev predhodno obstoječega stanja je dosežena, ko prejemnik vrne nezakonito in nezdružljivo pomoč in izgubi prednost, ki jo je užival na trgu pred konkurenti, ter so obnovljene razmere, ki so obstajale pred dodelitvijo pomoči (45). Pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč dana na razpolago upravičencu, do datuma vračila (46). V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (47) je treba obresti izračunati na podlagi obrestnoobrestnega računa, kar v tem primeru ni bilo storjeno. Poleg tega člen 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 določa, da mora država članica sprejeti vse ukrepe za takojšnje in učinkovito izvajanje odločbe Komisije. Povračilo, ki ga je Belgija predlagala in delno izvedla, ne ustreza omenjenim zahtevam in ne more šteti za vračilo v smislu člena 14 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(130)

Komisija ugotavlja, da financiranje testov na BSE iz plačil ni pomoč.

(131)

Komisija ugotavlja, da je financiranje testov na BSE iz državnih sredstev pomoč kmetom, klavnicam in drugim subjektom, ki predelujejo, pretovarjajo, prodajajo ali tržijo proizvode iz goveda, za katero so na podlagi veljavne zakonodaje obvezni testi na BSE. Ta pomoč je združljiva v obdobjih od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2002 ter od 1. julija 2004 do 31. decembra 2005. Ta pomoč ni združljiva v obdobju od 1. januarja 2003 do 30. junija 2004. Nezdružljivo pomoč sestavlja znesek, ki presega 40 EUR na test in po oceni Belgije znaša 6 619 810,74 EUR.

(132)

Komisija ugotavlja, da je Belgija v obdobju od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 nezakonito izvajala pomoč za financiranje testov na BSE v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Od 1. januarja 2003 je bila pomoč pokrita z uredbo o izvzetju, ker pa pogoji iz te uredbe o izvzetju niso bili izpolnjeni, so pomoči nezakonite.

(133)

Nezakonite in nezdružljive pomoči, ki presegajo najvišji znesek 40 EUR na test, je treba vrniti, razen pomoči za posebne projekte, ki so ob dodelitvi izpolnjevale vse pogoje iz veljavne uredbe o pomočeh de minimis –

(a)

seznam prejemnikov, ki so prejeli pomoč na podlagi člena 1(3) in (4) in skupni znesek pomoči, ki ga je prejel vsak izmed njih;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti vračila), ki ga je treba izterjati od prejemnikov;

(c)

podroben opis že sprejetih ali načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemniku pomoči naročeno, naj vrne pomoč.