14.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 184/9


SKLEP KOMISIJE

z dne 14. decembra 2010

o državni pomoči C 8/10 (ex N 21/09 in NN 15/10) Grčije za družbo Varvaressos S.A.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 8923)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/414/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe (1),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju odločitve Komisije o začetku postopka iz člena 108(2) PDEU v zvezi s pomočjo C 8/10 (ex N 21/09 in NN 15/10) (2),

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je 5. novembra 2007 od Grčije prejela priglasitev ukrepa pomoči za reševanje za družbo Varvaressos S.A. (v nadaljnjem besedilu: Varvaressos). Po izmenjavi informacij je Komisija 16. julija 2008 sprejela odločitev o nenasprotovanju priglašenemu ukrepu.

(2)

Komisija je 15. januarja 2009 od Grčije prejela priglasitev ukrepa pomoči za prestrukturiranje za družbo Varvaressos.

(3)

Po izmenjavi informacij je Komisija 9. marca 2010 začela formalni postopek preiskave v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje, ki jo je Grčija priglasila 15. januarja 2009, in državnim poroštvom, ki ga je Grčija leta 2007 nezakonito odobrila družbi Varvaressos. V zvezi z državnim poroštvom je Komisija navedla možnost preklica svojega sklepa z dne 16. julija 2008 o odobritvi priglašene pomoči za reševanje družbi Varvaressos.

(4)

Odločitev o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije10. marca 2009 (3). Po začetku postopka je Grčija 28. julija 2010 predložila pripombe in informacije. Tudi družba Varvaressos je 18. junija 2010 predložila pripombe in informacije. Druge tretje osebe so pripombe predložile 4. junija 2010, 14. junija 2010 in 17. junija 2010 (4).

(5)

Komisija je z dopisom z dne 9. julija 2010 zahtevala dodatne informacije v zvezi z navedenima državnima ukrepoma. Grški organi so odgovorili z dopisom z dne 14. septembra 2010.

(6)

Na zahtevo upravičenke je bilo 14. julija 2010 organizirano srečanje. Na navedenem srečanju se je razpravljalo o spremenjenem načrtu za prestrukturiranje.

2.   OPIS

2.1   Upravičenka

(7)

Družba Varvaressos je bila ustanovljena leta 1975 in deluje na trgu tekstila kot predilnica (proizvodnja in prodaja preje). Prejo izvaža v 20 držav, vključno z Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Italijo, Španijo, Združenim kraljestvom in Slovenijo. Leta 2009 je družba 52 % svoje prodaje opravila v državah EU, ki niso vključevale Grčije (57 % leta 2008 in 67 % leta 2007), 42 % v Grčiji (40 % leta 2008 in 32 % leta 2007) in 6 % v državah, ki niso članice EU (2 % leta 2008 in 1 % leta 2007).

(8)

Leta 2009 je imela družba v povprečju 205 zaposlenih (kar je manj kot v letu 2008, ko je imela 212 zaposlenih) in 19 milijonov EUR prometa. Na podlagi podatkov za leto 2007 je bila na grškem trgu tekstila na 10. mestu. Leta 2008 je imela družba na trgu preje […]-odstoten delež.

(9)

V obdobju 2004–2009 se je letni promet družbe zmanjšal z 28,4 milijona EUR na 19,2 milijona EUR (32-odstotno zmanjšanje). V obdobju 2006–2009 se je bilančna izguba družbe z 2 milijonov EUR v letu 2006 povečala na 17,2 milijona EUR v letu 2009. Ključni finančni podatki družbe za obdobje 2004–2009 so prikazani v preglednici 1.

Preglednica 1

Ključni finančni podatki družbe Varvaressos za obdobje 2004–2009

(v milijonih EUR)

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Promet

28,5

26,1

26,4

23,2

20,7

19,2

Prihodki pred davki (EBT)

0,02

–2,8

–3,3

–2,7

–6,3

–5,5

Bilančna izguba

Ni relevantno

Ni relevantno

–2

–5,1

–11,5

–17,2

Osnovni kapital

16,6

16,6

16,6

16,6

16,6

16,6

Lastniški kapital

32,9

29,1

25,5

22,4

15,9

10,3

Dolg/lastniški kapital

79 %

106 %

117 %

135 %

216 %

350 %

Vir: Podatki iz finančnih izkazov za obdobje 2004–2009.

2.2   Ukrepi

(10)

V obdobju 2007–2008 sta bila družbi Varvaressos odobrena dva državna ukrepa, in sicer nepriglašeno državno poroštvo za reprogramiranje obstoječih posojil maja 2007 (ukrep 1) in priglašeno državno poroštvo za novo posojilo za reševanje, ki ga je Komisija odobrila julija 2008 (ukrep 2). Januarja 2009 je Grčija priglasila ukrep pomoči za prestrukturiranje v obliki neposrednih nepovratnih sredstev (ukrep 3).

2.2.1   Sanacijski načrt iz leta 2006

(11)

Da je družba Varvaressos lahko prejela navedeno pomoč, je decembra 2006 grškim organom predložila sanacijski načrt z naslovom „Strateški in poslovni načrt za obdobje 2006–2011“. V njem so opisani strateški cilj družbe in potrebni ukrepi ter tudi napovedi v zvezi s finančnim položajem družbe za obdobje 2006–2011. Načrt predvideva: (a) povečanje deleža posebnih tkanin v celotni proizvodnji z […] % v letu 2007 na […] % v letu 2011, da se poveča stopnja dobička družbe; (b) zmanjšanje skupne proizvodne zmogljivosti s […] tisoč ton v letu 2007 na […] tisoč ton v obdobju 2008–2011; in (c) zmanjšanje osebja družbe z 237 v letu 2007 na 217 v letu 2011.

(12)

Pričakuje se, da bodo dolgoročna posojila družbe v višini 15,6 milijona EUR odplačana do konca leta 2010. Poleg tega se v obdobju 2006–2009 pričakujejo stroški v višini [1–2] milijona EUR za naložbe v reorganizacijo vodenja družbe in preusmeritev njene proizvodnje v dobičkonosnejše izdelke. Potrebna državna pomoč za obdobje 2007–2011 znaša 13,5 milijona EUR za odpravo posledic neuspešnih naložb v obdobju 2000–2005, zaradi katerih je družba v težavah. Pričakuje se, da bo sposobnost preživetja družbe ponovno vzpostavljena leta 2010 s prihodki pred davki v višini 1 milijona EUR in 3,5-odstotno stopnjo dobička (pozitivni prihodki pred davki v višini 0,8 milijona EUR in 2,6-odstotna stopnja dobička v letu 2011). Pričakuje se, da se bo prodaja povečala s 26,2 milijona EUR v letu 2006 na 29,3 milijona EUR v letu 2011 (12-odstotno povečanje).

2.2.2   Ukrep 1: nepriglašeno državno poroštvo iz leta 2007

(13)

Grčija je 30. maja 2007 sprejela ministrski sklep, s katerim je družbi Varvaressos zagotovila državno poroštvo kot zavarovanje za reprogramiranje obstoječih posojil družbe v skupni višini 22,7 milijona EUR. To poroštvo naj bi krilo 80 % posojil, tj. 18,2 milijona EUR, vendar je dejansko preseglo skupni znesek zadevnega posojila (glej uvodno izjavo 16 spodaj).

(14)

Pred reprogramiranjem leta 2007 je bil le del nepremičninskih sredstev družbe pod hipoteko za kritje njenih posojil. V okviru reprogramiranja leta 2007 so bila pod hipoteko dana še preostala nepremičninska sredstva družbe. Ta hipoteka je bila sklenjena v korist bank upnic družbe in ne v korist države. Vendar mora v skladu z grško zakonodajo (5) država pred plačilom unovčenih poroštev prejeti zavarovanja za posojila s poroštvom.

(15)

Ukrep ni bil nikoli priglašen Komisiji. Grčija pa je v priglasitvi pomoči za reševanje z dne 5. novembra 2007 navedla, da družba prej ni prejela nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje.

(16)

Ta ukrep je temeljil na nepriglašeni poroštveni shemi, ki jo je 26. januarja 2007 odobrilo grško ministrstvo za finance. V okviru sheme sta se dodelili državni poroštvi za reprogramiranje zapadlih ali nezapadlih posojil, ki na dan 31. decembra 2006 še niso bila odplačana, v novo posojilo. Zadevna posojila so bila odobrena družbam na področjih industrije, rudarstva, živinoreje in hotelirstva, ki so bile ustanovljene in poslujejo v okrožju Imathia v severni Grčiji, za naložbe v osnovna sredstva in gibljiva sredstva. V okviru sheme ni bila zagotovljena premija za državno poroštvo. Na podlagi ene od njenih določb je poroštvo na koncu krilo največji možni znesek 30 milijonov EUR in obresti, kar presega znesek zadevnih posojil (22,7 milijona EUR) (6).

2.2.3   Ukrep 2: priglašeno državno poroštvo iz leta 2008

(17)

Komisija je 16. julija 2008 odobrila priglašeno pomoč za reševanje za družbo Varvaressos v obliki državnega poroštva za posojilo v višini 2,4 milijona EUR (7). Odločitev je bila sprejeta na podlagi informacij, da družbi pred tem ni bila odobrena pomoč za reševanje ali prestrukturiranje (8) ter da je zato upravičena do pomoči za reševanje.

(18)

Poroštvo je bilo odobreno brez premije za izdajatelja poroštva (državo) in je krilo celotni znesek posojila, tj. 2,4 milijona EUR.

(19)

V skladu s priglasitvijo ukrepa s strani grških organov z dne 5. novembra 2007 naj bi se iz celotnega zneska pomoči [1–2] milijona EUR financirale naslednje naložbe: (a) reorganizacija in posodobitev vodenja družbe ([…] milijonov EUR), ki naj bi se izvedli v obdobju 2006–2009; in (b) preusmeritev proizvodnje v dobičkonosnejše izdelke ([…] milijonov EUR), ki naj bi se izvedla v obdobju 2007–2009. Te naložbe so bile vključene tudi v načrt za prestrukturiranje, predložen 15. januarja 2009, in naj bi se izvedle v istem časovnem obdobju kot načrt (glej uvodni izjavi 22 in 23 ter uvodni izjavi 42 in 43 spodaj).

2.2.4   Ukrep 3: priglašena neposredna nepovratna sredstva iz leta 2009

(20)

Grčija je 15. januarja 2009 priglasila neposredna nepovratna sredstva v višini 14 milijonov EUR za financiranje načrta za prestrukturiranje družbe.

(21)

V skladu s predloženim načrtom za prestrukturiranje so težave družbe povzročili visoki finančni stroški programa naložb, izvedenega v obdobju 2000–2005, visoki stroški poslovanja in slabo vodenje.

(22)

Načrt zajema obdobje 2006–2011. Med formalnim postopkom preiskave je bil ustrezno posodobljen in prilagojen. Ključni elementi načrta za prestrukturiranje so celotno odplačilo večine bančnih posojil družbe (vključno s posojilom, za katerega je bila julija 2008 odobrena pomoč za reševanje), zmanjšanje proizvodnje in števila zaposlenih (9), preusmeritev proizvodnje v dobičkonosnejše izdelke (delež proizvodnje posebnih prej v celotni proizvodnji naj bi se do leta 2012 povečal na […] %) ter reorganizacija in posodobitev vodenja družbe.

(23)

V okviru treh potekov dogodkov iz načrta za prestrukturiranje (vmesni, najboljši možni in najslabši možni) bo družba do konca leta 2011 ponovno vzpostavila dolgoročno sposobnost preživetja.

(24)

Pričakuje se, da se bo prodaja družbe v okviru vseh treh potekov dogodkov povečala, stroški in odhodki (brez amortizacije) pa se bodo zmanjšali. Posledično se pričakuje, da bo na koncu obdobja prestrukturiranja EBT + A (10) v letu 2010 negativen, v letu 2011 pa pozitiven. Hkrati bo leta 2011 ROE družbe (11) višja od stroškov izposojanja (12) (v okviru vmesnega in najboljšega možnega poteka dogodkov) ali enaka stroškom izposojanja (v okviru najslabšega možnega poteka dogodkov).

3.   RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA

(25)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku postopka navedla, da se bo združljivost ukrepov pomoči ocenila na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) (13). Zato je Komisija izvedla začetno oceno ukrepov pomoči na podlagi meril iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(26)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je Grčija ni obvestila o prejšnjem državnem poroštvu, odobrenem družbi Varvaressos maja 2007. Komisija je tudi ugotovila, da jo je Grčija v svoji priglasitvi pomoči za reševanje iz novembra 2007 obvestila, da družba Varvaressos pred tem ni prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Zato je Komisija podvomila, da bi v svoji odločitvi iz julija 2008 družbo štela za upravičeno do pomoči za reševanje, če Grčija ne bi predložila napačnih informacij v zvezi s poroštvom iz leta 2007.

(27)

Drugič, ob upoštevanju poroštva iz leta 2007 je Komisija tudi podvomila v upravičenost družbe do priglašene pomoči za prestrukturiranje, tj. ali je upoštevano načelo enkratnosti pomoči.

(28)

V zvezi z opredelitvijo upravičenke kot podjetja v težavah je Komisija ugotovila, da bi bilo glede na izgube in zmanjšanje prodaje v preteklih letih družbo Varvaressos mogoče opredeliti kot podjetje v težavah. Vendar je Komisija izrazila dvome, da je bila družba Varvaressos resnično v težavah, ko je bilo odobreno poroštvo iz leta 2007, ker naj bi bila družba sposobna izvesti reprogramiranje obstoječih posojil pri istih bankah brez posredovanja države.

(29)

V zvezi s sposobnostjo preživetja je Komisija izrazila dvome glede časovnega razporeda iz načrta, v katerem je bila napovedana ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja do konca leta 2009. Ker je leto 2009 končano in glavni del načrta za prestrukturiranje še ni bil izveden, je Komisija menila, da časovnega okvira, predloženega za ponovno vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja, ni več mogoče šteti za realnega.

(30)

Poleg tega je Komisija izrazila dvome glede predložnih raziskav o trgu preje iz leta 2007. Ker sta pretekli že dve leti in se je svetovno gospodarstvo od takrat bistveno spremenilo, je mogoče, da so te raziskave zastarele. Zato je Komisija zahtevala nove podatke in napovedi ter novejše tržne raziskave.

(31)

V zvezi s preprečevanjem neupravičenega izkrivljanja konkurence je Komisija izrazila dvome glede dveh predlaganih izravnalnih ukrepov. Ta ukrepa sta bila: (a) zaprtje enega od treh obratov družbe, in sicer v mestu Naoussa; in (b) prodaja lastniškega deleža podružnice Thiva Ginning Mills SA. Oba ukrepa sta se štela za potrebna za vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenke, zato konkurenčnim družbam ni bila povrnjena škoda zaradi izkrivljanja konkurence.

(32)

Nazadnje, v zvezi z omejitvijo pomoči na nujno potrebno je Komisija družbo Varvaressos za namene ocene štela za veliko podjetje (leta 2006 je ustvarila letni promet v višini 28 milijonov EUR) in navedla, da je imela sedež na območju, upravičenem do pomoči v skladu s členom 107(3)(a) PDEU. Na podlagi navedenega je Komisija določila, da mora biti lastni prispevek družbe vsaj 40 % vseh stroškov načrta.

4.   PRIPOMBE GRČIJE

(33)

Informacije, ki so jih grški organi predložili v zvezi z domnevnimi ukrepi državne pomoči, se lahko povzamejo na naslednje.

4.1   Poroštvo iz leta 2007 kot državna pomoč

(34)

Grčija priznava, da je odobrila državno poroštvo iz maja 2007. Vendar trdi, da poroštvo ni pomenilo državne pomoči. Grčija zlasti trdi, (a) da bi banke upnice privolile v reprogramiranje tudi brez državnega poroštva, (b) da ni bilo potrebe po državnem poroštvu, ker so bila v okviru reprogramiranja posojila zadostno krita s sredstvi, katerih vrednost je bila višja od neporavnanega zneska, ter (c) da državno poroštvo iz leta 2007 ni izboljšalo zmožnosti družbe, da zbere sredstva na kapitalskem trgu, ker je bila družba Varvaressos sredstva še vedno zmožna zbrati sama.

4.2   Upravičenka kot „podjetje v težavah“ leta 2007

(35)

Grčija trdi, da je bila družba Varvaressos leta 2007 resnično v težavah in da je imela dostop do finančnega trga brez državnega poroštva samo zaradi znatnih neobremenjenih sredstev.

(36)

Grčija tudi trdi, da reprogramiranje posojil iz leta 2007 ni zadoščalo za financiranje prestrukturiranja družbe. Zadoščalo je le za reorganizacijo velikega obstoječega dolga. Še vedno so bila potrebna nova sredstva, ki niso bila zagotovljena v okviru reprogramiranja iz leta 2007. Zato družba sama ni mogla ponovno vzpostaviti svoje sposobnosti preživetja in je bilo posredovanje države primerno. Tako družba Varvaressos izpolnjuje merilo iz točke 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(37)

Če se ukrep iz leta 2007 šteje za državno pomoč, je bila na podlagi tega po trditvah Grčije družba upravičena do pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

4.3   Načelo enkratnosti pomoči

(38)

Po trditvah Grčije so bili vsi trije ukrepi, ki so predmet preiskave (državno poroštvo iz leta 2007, državno poroštvo iz leta 2008 in priglašena neposredna nepovratna sredstva), odobreni, da se omogoči izvajanje enega načrta za prestrukturiranje.

(39)

Decembra 2006 je družba Varvaressos zaprosila za pomoč za reševanje in prestrukturiranje ter predložila isti načrt, kot ga je priglasila Komisiji pozneje, in sicer januarja 2009. Do časovnega zamika med zaprositvijo grških organov za pomoč za reševanje in prestrukturiranje (december 2006) ter priglasitvijo neposrednih nepovratnih sredstev Komisiji (januar 2009) je prišlo le zaradi upravnih vprašanj ter ne zaradi ponovnih težav in ponovne potrebe po posredovanju države.

(40)

Državno poroštvo iz leta 2007 (ukrep 1) je bilo namenjeno kratkoročnemu reševanju finančnih težav družbe, tako da bi z zamrznitvijo obročnih posojil za dve leti družba pridobila nekaj časa. Drugi ukrepi so bili namenjeni dolgoročni odpravi finančnih težav. Hkrati so bili vsi trije ukrepi iste vrste, ker so se z vsemi tremi reševale težave bančnih posojil družbe.

(41)

Grčija tudi trdi, da so vsi trije ukrepi del istega postopka prestrukturiranja, zato načelo enkratnosti pomoči ni kršeno.

4.4   Stroški prestrukturiranja in lastni prispevek

(42)

Stroški prestrukturiranja zajemajo prestrukturiranje dolgoročnih bančnih posojil (23 milijonov EUR), prestrukturiranje zaposlovanja (1 milijon EUR), naložbe (3 milijoni EUR) in prestrukturiranje sredstev (1 milijon EUR). Ti stroški skupaj znašajo 28 milijonov EUR (14).

(43)

Grčija trdi, da bodo skupni stroški prestrukturiranja financirani s 14 milijoni EUR državne pomoči in 14 milijoni EUR lastnega prispevka. Lastni prispevek zajema prihodke v višini […] in 1 milijon EUR od prodaje lastniškega deleža podružnice v letu 2007.

4.5   Preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence

(44)

Kar zadeva izravnalne ukrepe, sta bili v načrtu prvotno (pred začetkom formalnega postopka preiskave) predlagani: (a) ustavitev proizvodnih postopkov v enem od treh obratov družbe, ki se je začela leta 2007 in končala leta 2008; in (b) prodaja lastniškega deleža podružnice, ki je bila izvedena leta 2007. Družba je navedla, da je ta podružnica v letih 2005 in 2006 ustvarjala izgubo.

(45)

Po začetku formalnega postopka preiskave je Grčija predlagala naslednja nadomestna izravnalna ukrepa:

zmanjšanje prodaje družbe na grškem trgu za vsaj 10 % v primerjavi s prodajo v Grčiji leta 2009 v obdobju do konca leta 2013, tj. dve leti po koncu prestrukturiranja,

prepoved kakršne koli državne pomoči za družbo v obdobju do konca leta 2013, tj. dve leti po koncu prestrukturiranja.

(46)

Grčija trdi, da obstajajo razlogi, ki v primeru družbe Varvaressos upravičujejo manj strožje izravnalne ukrepe in nižji lastni prispevek.

(47)

Grčija zlasti trdi, da ima družba Varvaressos sedež na območju Imathie, tj. območju, ki prejema regionalno pomoč. Stopnja brezposelnosti v Imathii je dvakrat višja od nacionalnega povprečja, njen BDP pa znaša 70 % nacionalnega povprečja. Hkrati se je število tekstilnih družb/družb z oblačili v Imathii v letu 2008 zmanjšalo z 296 na 181 (39-odstotno zmanjšanje). Poleg tega je bilo v zadnjih nekaj letih izgubljenih 56 % delovnih mest v družbah z več kot desetimi zaposlenimi.

(48)

Grčija tudi trdi, da se je od leta 2006 velikost družbe Varvaressos znatno zmanjšala zaradi zaprtja enega od njenih treh obratov in prodaje njene podružnice. Zaradi zaprtja obrata se je delovna sila zmanjšala za […] delovnih ur, proizvodna zmogljivost pa za 30 %, česar se poleg tega ne da spremeniti (zaradi odpisa ali prodaje opreme). Zaradi prodaje podružnice se je letni promet zmanjšal za 6,7 milijona EUR. Na splošno se je tržni delež zmanjšal za 27 %, kar zadeva vrednost prodaje, in za 30 %, kar zadeva obseg prodaje. Družba se je prav tako popolnoma umaknila iz Estonije, Madžarske in Romunije ter delno iz Avstrije, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Bolgarije, Češke, Italije in Poljske (umik je predstavljal med […] % in […] %).

5.   PRIPOMBE TRETJIH OSEB

(49)

Komisija je prejela pripombe družbe Varvaressos. Večji del njenih trditev se je ujemal s trditvami, ki so jih predložili grški organi.

(50)

Komisija je prejela tudi pripombe drugih tretjih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe Varvaressos ali pa poslovanje družbe Varvaressos nanje vpliva. V vseh pripombah je bil izražen pozitiven odnos do položaja upravičenke, in sicer glede njenega prispevka k lokalnemu gospodarstvu in uveljavljenosti. Prav tako je bilo navedeno, da bi se s prenehanjem poslovanja družbe bistveno zmanjšali zaposlenost in proizvodna zmogljivost v Grčiji, zlasti v Imathii. Poleg tega je bilo navedeno, da pomoč družbi Varvaressos glede na njen minimalni tržni delež ne izkrivlja konkurence.

6.   OCENA: OBSTOJ POMOČI

6.1   Ukrepa 1 in 2: državni poroštvi iz let 2007 in 2008

(51)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in ki vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva z notranjim trgom. Da se torej ukrep šteje za državno pomoč, mora izpolnjevati naslednja štiri merila.

(52)

Prvič, ukrep mora dodeliti država ali mora biti dodeljen iz državnih sredstev. Državna poroštva ogrožajo državna sredstva, ker se unovčujejo iz državnega proračuna. Vsako poroštvo, ki ni ustrezno povrnjeno, za državo pomeni izgubo finančnih sredstev. Poleg tega se državna poroštva odobrijo s sklepi pristojnih ministrstev. V zadevnem primeru sta bili družbi Varvaressos poroštvi iz let 2007 in 2008 odobreni s sklepom grškega ministrstva za finance. Merilo v zvezi z državnimi sredstvi je torej izpolnjeno.

(53)

Drugič, ukrep mora za upravičenko pomeniti prednost. Komisija meni, da sta zadevni poroštvi za družbo Varvaressos pomenili neupravičeno prednost. Dejansko ima posojilojemalec zaradi razlogov iz oddelkov 2.2 in 3.2 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih) (15), ko za poroštvo ne plača tržno oblikovane cene, prednost. V nekaterih primerih finančne institucije posojilojemalcu kot podjetju v težavah v nobenih pogojih ne bi bile pripravljene dati posojila brez državnega poroštva.

(54)

V točki 3.2. obvestila o poroštvih je Komisija določila tri kumulativne pogoje, katerih izpolnjevanje zadošča za izključitev obstoja državne pomoči (tj. prednosti) v obliki poroštev. Ti pogoji so:

posojilojemalec ni v finančnih težavah,

poroštvo ne zajema več kot 80 % neodplačanega posojila,

obseg poroštva je mogoče pravilno določiti ob njegovi dodelitvi,

za poroštvo se plača tržno oblikovana cena.

(55)

Komisija je na podlagi teh meril v zadevnem primeru ugotovila naslednje:

Družba Varvaressos je bila v času odobritev poroštev iz let 2007 in 2008 v finančnih težavah (16).

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 13, 16 in 18, sta poroštvi iz let 2007 in 2008 zajemali več kot 100 % posojila.

Kar zadeva poroštvo iz leta 2007, Komisija ugotavlja, da njegovega obsega ob dodelitvi ni bilo mogoče pravilno določiti. To dokazuje dejstvo, da naj bi po informacijah, ki so jih posredovali grški organi (glej uvodni izjavi 13 in 16 zgoraj), poroštvo prvotno zajemalo 80 % posojila, tj. 18,2 milijona EUR, na koncu pa je na podlagi ene od določb poroštvene sheme krilo 30 milijonov EUR.

Obe poroštvi iz let 2007 in 2008 sta bili dodeljeni za posojila podjetju v težavah in nista vključevali premije za izdajatelja poroštva (državo). Že dejstvo, da ni bila plačana nobena provizija v zameno za poroštvi, lahko kaže, da so ukrepi pomenili prednost za družbo Varvaressos. Na trgu komercialnega bančništva poroštva brez plačila premije ni mogoče dobiti. To še bolj velja za poroštva podjetjem v težavah, pri katerih je verjetnost neplačila še večja.

(56)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da poroštvi iz let 2007 in 2008 družbi pod enakimi pogoji na trgu ne bi bili dodeljeni, zato ta ukrepa pomenita prednost.

(57)

Da se ukrep šteje za pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, mora biti selektiven. Poroštvo iz leta 2007 je temeljilo na sektorski shemi, poroštvo iz leta 2008 pa je bil ad hoc ukrep za družbo Varvaressos. Merilo selektivnosti je torej dejansko izpolnjeno.

(58)

Ukrep mora izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med državami članicami. Družba Varvaressos deluje v sektorju, z izdelki katerega med državami članicami poteka obsežna trgovina in na katerem je konkurenca velika. V času odobritve ukrepov pomoči je družba Varvaressos večino prodaje opravila v druge države članice (glej uvodno izjavo 7 zgoraj). Zadevni ukrepi pomoči, odobreni družbi Varvaressos, so pomenili tudi prednost pred njenimi konkurenti (glej uvodne izjave 53–56 zgoraj). Če državna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji na področju trgovine med državami članicami, je treba šteti, da navedena pomoč vpliva na ta druga podjetja. Merilo v zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino med državami članicami je torej dejansko izpolnjeno.

(59)

Na podlagi navedenega je ugotovljeno, da državni poroštvi iz let 2007 in 2008 (ukrepa 1 in 2) pomenita državno pomoč za družbo Varvaressos v smislu člena 107(1) PDEU.

6.2   Ukrep 3: priglašena neposredna nepovratna sredstva iz leta 2009

(60)

Kar zadeva merilo v zvezi z državnimi sredstvi in pripisljivost, so ta neposredna nepovratna sredstva države dodeljena iz državnega proračuna, odobrilo pa jih je pristojno ministrstvo. Zato je merilo izpolnjeno.

(61)

Kar zadeva merilo v zvezi s prednostjo, so bila neposredna nepovratna sredstva odobrena za družbo v finančnih težavah. Grška država ni prejela nobenega nadomestila v zameno za ta nepovratna sredstva. Zato nepovratna sredstva pomenijo prednost za družbo Varvaressos.

(62)

Komisija tako meni, da bodo priglašena neposredna nepovratna sredstva iz leta 2009 pomenila prednost za družbo v smislu člena 107(1) PDEU.

(63)

Kar zadeva merilo selektivnosti, so bila neposredna nepovratna sredstva dodeljena na podlagi ad hoc odločitve za družbo. Zato je merilo izpolnjeno.

(64)

Merilo v zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino med državami članicami je izpolnjeno na enak način, kot je opisano v uvodni izjavi 58 zgoraj.

(65)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da priglašena neposredna nepovratna sredstva iz leta 2009 pomenijo državno pomoč za družbo Varvaressos v smislu člena 107(1) PDEU.

6.3   Nezakonita pomoč

(66)

V skladu s členom 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (17) je treba novo pomoč, ki se izvaja v nasprotju s členom 108(3) PDEU, šteti za nezakonito pomoč.

(67)

V zadevnem primeru je Grčija družbi Varvaressos dodelila državno poroštvo iz leta 2007 brez priglasitve Komisiji, pri čemer ni počakala na pripombe Komisije ali njeno dokončno odločitev o združljivosti ukrepa z notranjim trgom.

(68)

Zato Komisija na tej stopnji meni, da je državno poroštvo iz leta 2007 nezakonito.

7.   OCENA: ZDRUŽLJIVOST S PDEU

(69)

Kot je določeno v točki 4.1 obvestila o poroštvih, se šteje, da posamezno poroštvo ali poroštvena shema, kadar ni skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, vsebuje državno pomoč. Element državne pomoči je treba zato številčno ovrednotiti, da se ugotovi, ali je pomoč morda skladna v okviru posameznih izjem za državno pomoč. Zato mora Komisija pred oceno združljivosti pomoči številčno ovrednotiti element pomoči.

7.1   Količinska opredelitev zneska pomoči

(70)

Poroštvi iz let 2007 in 2008: Komisija je v obvestilu o poroštvih določila splošna načela za izračun elementa pomoči v poroštvih.

(71)

Komisija meni, da se državno poroštvo načeloma lahko šteje za pomoč do celotnega zneska zadevnega posojila, če upravičenec z lastnimi sredstvi ne more dostopati do finančnih trgov (glej točko 2.2 in točko 4.1(a) obvestila o poroštvih).

(72)

V točkah 4.1 (splošna pravila), 4.2 (element pomoči v posameznih poroštvih) in 4.4 (element pomoči v poroštvenih shemah) obvestila o poroštvih so določena pravila, ki se uporabljajo za izračun elementa pomoči v poroštvih. Komisija bo v naslednjih uvodnih izjavah uporabila ta pravila za ukrepa 1 in 2.

(73)

Grčija je v zadevnem primeru dokazala, da je družba Varvaressos ob odobritvi poroštva iz leta 2007 še vedno lahko dostopala do finančnih trgov (glej uvodno izjavo 35 zgoraj). Komisija zato meni, da bi lahko družba tudi brez državnih poroštev iz leta 2007 še vedno dostopala do finančnih trgov.

(74)

V zvezi s poroštvom za leto 2008 Komisija ugotavlja, da je Grčija poroštvo za leto 2008 priglasila v istem letu (novembra 2007), kot je odobrila poroštvo za leto 2007 (maja 2007). Komisija zato meni, da je družba tudi v času, ko je bilo odobreno poroštvo za leto 2008, še vedno imela določeno kreditno sposobnost in dostop do finančnega trga (18).

(75)

Vendar bi bila glede na finančne težave družbe v času odobritve ukrepov obrestna mera, ki bi jo poslovne banke zaračunale, temu primerno višja od obrestne mere, ki je bila določena ob državnem poroštvu, saj to za banke pomeni dodatno zavarovanje. Komisija torej meni, da korist, ki jo je imela družba Varvaressos zaradi poroštev iz let 2007 in 2008, niso predstavljala skupna posojila, ki bi jih družba lahko prejela tudi brez državnih poroštev, ampak nižja obrestna mera, ki je bila zanjo določena na podlagi poroštev.

(76)

Kadar ni primerljive tržne premije, je treba v skladu s točko 4.2 obvestila o poroštvih primerjati skupne stroške financiranja posojila na trgu s poroštvom in brez njega (tj. obrestno mero za podobno posojilo brez poroštva je treba primerjati z obrestno mero in poroštveno premijo za posojilo z državnim poroštvom).

(77)

Takšna tržna obrestna mera v veliko primerih ni na voljo. Zato je Komisija v svojem obvestilu o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz leta 2008 (19) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008) razvila finančno metodologijo, ki jo je iz razlogov, določenih v točki 4.2 obvestila o poroštvih, mogoče uporabiti kot približek za tržno obrestno mero.

(78)

V zadevnem primeru ni znano, kakšno obrestno mero bi družba Varvaressos plačala za primerljivo posojilo brez poroštva. Poleg tega sta bili obe poroštvi odobreni pred gospodarsko in finančno krizo. Komisija prav tako meni, da bi bilo zaradi časa, ki je pretekel od odobritve ukrepov, težko izračunati „dejanske“ tržne obrestne mere za grško tekstilno podjetje. Zato bo Komisija uporabila ustrezno referenčno obrestno mero kot približek za tržno obrestno mero.

(79)

Kar zadeva državno poroštvo iz leta 2007, bi se lahko v času, ko je bilo odobreno, zavarovanje posojil družbe Varvaressos obravnavalo kot visoko za namene sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 (20). Zato je treba pri izračunu elementa pomoči v državnem poroštvu iz leta 2007 upoštevati razliko 400 bazičnih točk, ki se uporablja za visoko zavarovana posojila podjetjem v težavah.

(80)

Na podlagi tega je bilo izračunano, da bi tržne obresti, ki bi jih bilo treba plačati za posojilo, zavarovano s poroštvom iz leta 2007, če državnega poroštva ne bi bilo, znašale skupno 7,3 milijona EUR. Obresti, ki so bile za posojilo dejansko plačane (provizije za poroštvo ni bilo), so za obdobje od januarja 2007 do decembra 2010 znašale skupno 4,9 milijona EUR. Tako je razlika med posebno tržno obrestno mero, ki bi jo ta družba plačala brez poroštva, in obrestno mero, pridobljeno na podlagi državnega poroštva po plačanih premijah, enaka elementu pomoči v višini 2,4 milijona EUR, ki ga je treba dodati znesku pomoči za načrt za prestrukturiranje (21).

(81)

Kar zadeva državno poroštvo iz leta 2008, je bilo zadevno posojilo v višini 2,4 milijona EUR družbi plačano 10. februarja 2009. Posojilo je imelo šestmesečno obrestno mero Euribor + 3,6 % in je trajalo 6 mesecev (ali do konca ocene načrta za prestrukturiranje). Ni še bilo vrnjeno (še vedno ostaja pri začetnem kapitalu).

(82)

Družba je bila še vedno v težavah in ni imela več prostih sredstev, da bi jih ponudila kot zavarovanje (22). Ker ni bilo nikakršnega zavarovanja s premoženjem, Komisija poleg grške osnovne obrestne mere uporablja dodatnih 1 000 bazičnih točk, ki pomenijo tržne obresti v višini 550 000 EUR, ki bi jih bilo treba plačati za financiranje v letu 2008. Obresti, ki so bile dejansko uporabljene za zneske posojil iz leta 2008 (provizije za poroštvo ni bilo), za obdobje od februarja 2009 (ko je bilo zadevno posojilo plačano) do decembra 2010 skupno znašajo 0,25 milijona EUR. Tako razlika med posebno tržno obrestno mero, ki bi za to družbo veljala brez poroštva, in obrestno mero, prejeto z državnim poroštvom po izplačanih premijah, predstavlja element pomoči v višini 0,3 milijona EUR, ki ga je treba dodati znesku pomoči za načrt za prestrukturiranje.

(83)

V zvezi z ukrepom 3 element pomoči predstavlja celotni znesek v višini 14 milijonov EUR, saj gre za neposredna nepovratna sredstva.

(84)

Na podlagi navedenega skupni element pomoči v ukrepih 1, 2 in 3 znaša 16,7 milijona EUR.

7.2   Pravna podlaga za oceno: smernice za reševanje in prestrukturiranje

(85)

Ker ukrepi pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba njihovo združljivost oceniti glede na izjeme iz odstavkov 2 in 3 navedenega člena.

(86)

Jasno je, da izjeme iz člena 107(2) ter člena 107(3)(d) in (e) ne veljajo, pri čemer se grški organi nanje niso sklicevali.

(87)

Družba Varvaressos je bila v času odobritve ukrepov (glej uvodno izjavo 9 zgoraj ter uvodni izjavi 89 in 90 spodaj) podjetje v težavah, zato se lahko združljivost ukrepov pomoči oceni le na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje, tj. v skladu s členom 107(3)(c) PDEU.

7.3   Upravičenost podjetja

(88)

V zvezi s točko 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje Komisija ugotavlja, da čeprav je družba Varvaressos v obdobju 2004–2009 izgubila velik znesek lastniškega kapitala, v ocenjevalnem obdobju (2007–2009) ni izgubila več kot polovice svojega osnovnega kapitala. Kar zadeva točko 10(c), družba Varvaressos po domači zakonodaji ni izpolnjevala meril za uvedbo kolektivnih postopkov insolventnosti.

(89)

Na drugi strani se je finančna uspešnost družbe v obdobju 2006–2009 znatno poslabšala, kot je prikazano v uvodni izjavi 9 zgoraj. Zato se ugotavlja, da je bila družba Varvaressos že leta 2006 podjetje v težavah v smislu točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje, ker je ustvarjala vedno večje izgube in imela vedno manj prometa.

(90)

V zvezi s točko 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje se zdi, da je leta 2007 družba dejansko potrebovala več sredstev, kot je imela obstoječih posojil, da bi bila sposobna preživeti. To dokazuje dejstvo, da je leta 2006 zaprosila za pomoč za prestrukturiranje. Zato reprogramiranje iz leta 2007 ni zadostovalo za obnovo sposobnosti preživetja, ker je omogočilo le vračilo obstoječih posojil, ne pa tudi pridobitve novih sredstev. Tako se Komisija strinja, da leta 2007 družba ne bi mogla obnoviti sposobnosti preživetja brez državne pomoči in da je imela finančne težave tudi na podlagi točke 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje.

7.4   Načelo enkratnosti pomoči

(91)

Komisija meni, da državni poroštvi iz let 2007 in 2008 pomenita pomoč za reševanje. Državno poroštvo iz leta 2007 je bilo namenjeno kratkoročnemu reševanju finančnih težav družbe Varvaressos, tako da bi z zamrznitvijo obročnih posojil za dve leti družba pridobila nekaj časa. Državno poroštvo iz leta 2008 je bilo namenjeno preživetju družbe do predložitve načrta za prestrukturiranje.

(92)

Čeprav je bilo poroštvo iz leta 2007 dejansko ukrep pomoči za reševanje, ni bilo prekinjeno v šestih mesecih od datuma odobritve (30. maja 2007), tj. do 30 novembra 2007. To bi načeloma pomenilo zlorabo (nezakonite) pomoči in kršitev načela enkratnosti pomoči.

(93)

Vendar mora Komisija oceniti tudi združljivost ukrepa pomoči na podlagi vseh drugih mogočih razlogov. Točka 20 smernic za reševanje in prestrukturiranje omejuje razloge na tiste, ki so določeni v smernicah za reševanje in prestrukturiranje. Tako bi še vedno obstajala možnost, da bi se pomoč za reševanje štela za pomoč za prestrukturiranje, tj. kot del nepretrganega prestrukturiranja (glej tudi zadevo C 11/2007, Ottana Energia) (23).

(94)

V tem okviru Komisija meni, da trije ukrepi, ki so predmet preiskave, predstavljajo nepretrgano prestrukturiranje. To mnenje temelji na naslednjem:

(95)

Cilj vseh treh ukrepov je bil enak, in sicer obravnavati težave, ki so posledica visokih posojil družbe v preteklosti.

(96)

Poleg tega poroštvi iz let 2007 in 2008 nista zadoščali, da bi se družbi zagotovila finančna sredstva, potrebna za njeno prestrukturiranje (ki so enaka vsaj skupnim posojilom družbe, tj. 25,4 milijona EUR ob koncu leta 2006), saj bi bilo prestrukturiranje mogoče izvesti le s kombinacijo vseh treh ukrepov kot treh delov enega samega postopka prestrukturiranja.

(97)

Prav tako je bil največji del posojila, zavarovanega s poroštvom iz leta 2008 (1,8 milijona EUR od skupno 2,4 milijona EUR), namenjen financiranju istih naložb kot nepovratna sredstva za prestrukturiranje iz leta 2009. Hkrati naj bi se navedene naložbe izvedle v istem obdobju kot načrt za prestrukturiranje iz leta 2009 (glej uvodno izjavo 19 zgoraj).

(98)

Načrt za prestrukturiranje iz leta 2009 pa je enak kot sanacijski načrt, ki ga je družba že predložila grškim organom leta 2006 (glej uvodni izjavi 11 in 12 zgoraj), z nekaterimi spremembami v okviru njegove ocene.

(99)

Nazadnje, prestrukturiranje se je dejansko začelo leta 2006. Načrt je zlasti vključeval štiri ukrepe za prestrukturiranje, ki so se izvedli ali se začeli izvajati pred odobritvijo poroštva iz leta 2007 (maja 2007), in sicer zmanjšanje proizvodnje (2006), zmanjšanje delovne sile (2006), prodajo podružnice Thiva (januar 2007) ter reorganizacijo in posodobitev vodenja družbe (2006).

(100)

Tako Komisija ugotavlja, da obravnavani ukrepi pomoči pomenijo tranše istega prestrukturiranja, odobrene za spodbuditev izvajanja enotnega načrta za prestrukturiranje. Načelo enkratnosti pomoči torej ni kršeno.

7.5   Obnova dolgoročne sposobnosti preživetja

(101)

Na podlagi navedenega bo Komisija ocenila združljivost treh ukrepov pomoči kot nepretrganega prestrukturiranja.

(102)

Komisija meni, da ukrepi iz načrta za prestrukturiranje dejansko obravnavajo prave vire težav družbe. Komisija zlasti meni, da načrt pravilno opredeljuje naslednje dejavnike (zunanje in notranje) kot vire težav družbe Varvaressos:

prekomerno posojanje v preteklosti (v obdobju 2000–2005),

visoki stroški poslovanja (nižje marže zaradi azijske konkurence in visokih cen vložkov),

nezmožnost odzivanja na razvoj trga.

(103)

Cilj predlaganih ukrepov za prestrukturiranje je odpraviti te težave. Prvič, v načrtu je predlagano finančno prestrukturiranje družbe; drugič, predlagani so konkretni ukrepi za povečanje stopnje dobička družbe s spremembo virov dobička in zmanjšanjem stroškov poslovanja; tretjič, predlagana je posodobitev vodenja. Ukrepi za prestrukturiranje so razdeljeni na 14 „dejavnosti“, pri čemer so za vsako od njih predvideni stroški. Komisija ugotavlja, da predlagane dejavnosti dejansko ustrezno odpravljajo temeljne težave družbe.

(104)

V zvezi s finančnim vplivom načrta za prestrukturiranje finančne napovedi realistično upoštevajo izvajanje svežnja za prestrukturiranje. Povečanje prometa (za približno 5 % na leto) in povečanje poslovnih prihodkov (za približno 10 % na leto) sta razumna po izvajanju ukrepov za prestrukturiranje (tj. preusmeritve ponudbe in ukrepov za racionalizacijo stroškov).

(105)

Na podlagi tega se Komisija strinja, da bo prestrukturiranje družbi omogočilo, da leta 2011 obnovi sposobnost preživetja, pri čemer bo donos njenih delničarjev na vloženi kapital višji od stroškov izposojanja ali (v najslabšem primeru) enak tem stroškom, kar pomeni, da bo na zadovoljivi ravni. Komisija ugotavlja, da bodo ti rezultati doseženi v razumnem časovnem okviru in da pričakovani rezultati temeljijo na razumnih predpostavkah.

(106)

Zato Komisija meni, da načrt izpolnjuje merila iz točk 35–37 smernic za reševanje in prestrukturiranje.

7.6   Preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence

(107)

Kar zadeva predlagane izravnalne ukrepe, sta v načrtu za prestrukturiranje predlagana: (a) zmanjšanje prodaje družbe na grškem trgu za vsaj 10 % v primerjavi s prodajo v Grčiji leta 2009 v obdobju do konca leta 2013, tj. dve leti po koncu prestrukturiranja; ter (b) prepoved kakršne koli državne pomoči za družbo do konca leta 2013, tj. dve leti po koncu prestrukturiranja.

(108)

Komisija meni, da bo predlagano 10-odstotno zmanjšanje prodaje v Grčiji konkurentom omogočilo, da vstopijo na trg, na katerem ima družba močno prisotnost, ali povečajo svojo prodajo na tem trgu. Prisotnost družbe v Grčiji se je v preteklih letih dejansko zelo povečala, in sicer z 32 % na 42 %, medtem ko se je njena prodaja v EU zmanjšala s 67 % na 52 % (glej uvodno izjavo 7 zgoraj). Poleg tega je družba na grškem trgu tekstila na desetem mestu (na podlagi podatkov za leto 2007, glej uvodno izjavo 8 zgoraj). Prav tako se je v preteklih letih povečala prisotnost družbe v državah, ki niso članice EU (z 1 % na 6 %), kar kaže, da sposobnost preživetja družbe ni odvisna od povečanja njene prisotnosti na trgu EU.

(109)

Zmanjšanje prodaje na grškem trgu bo tudi pomenilo, da bo morala družba Varvaressos delno ali v celoti prekiniti vzpostavljene poslovne odnose v lastni državi in jih poskusiti nadomestiti z novimi odnosi v drugih državah članicah EU ali tretjih državah. To bo pravi preskus konkurenčnosti podjetja.

(110)

Komisija tudi ugotavlja, da se v vseh treh scenarijih v zvezi s sposobnostjo preživetja pričakuje povečanje prodaje družbe (glej uvodno izjavo 24 zgoraj). Vendar zmanjšanje prodaje v Grčiji ne pomeni nujno, da se promet ne bo povečal: zmanjšanje prodaje v Grčiji lahko koristi konkurenčnim družbam, tako da se sprosti zmogljivost za njih, to pa bo omogočilo sposobnost preživetja upravičenke.

(111)

Kljub temu je mogoče trditi, da bi bilo ustrezneje, da je referenčna točka za 10-odstotno zmanjšanje prodaje na grškem trgu leto 2006 in ne leto 2009. V skladu s točko 40 smernic za reševanje in prestrukturiranje je razlog za to, da mora biti „[z]manjševanje […] sestavni del prestrukturiranja, kot je opredeljeno v načrtu za prestrukturiranje“. Prestrukturiranje družbe se je dejansko začelo leta 2006 in naj bi trajalo pet let (do leta 2011). Zato morajo v skladu s takšnim razmišljanjem izravnalni ukrepi imeti vpliv, pri katerem bi bilo zajeto celotno trajanje prestrukturiranja in ne le en del, in temu vplivu tudi ustrezati.

(112)

Na drugi strani Komisija ugotavlja, da mora biti vpliv izravnalnih ukrepov čim večji. V zadevnem primeru je bila prodaja družbe v Grčiji leta 2009 (8,1 milijona EUR) višja od prodaje leta 2006 (7,1 milijona EUR). Zato Komisija meni, da je treba ukrep obravnavati v primerjavi s prodajo za leto 2009, saj bo tako imel večji vpliv.

(113)

V zvezi s prepovedjo kakršne koli državne pomoči Komisija meni, da je to dodatek k zmanjšanju prodaje na grškem trgu, ki je že na zadovoljivi ravni (10 %). Družba Varvaressos ima dejansko sedež na območju Imathie, ki prejema regionalno pomoč v skladu z odstopanjem iz člena 107(3)(a) PDEU (glej uvodno izjavo 47 zgoraj), kar pomeni, da bi družba lahko bila upravičena do pomoči za naložbe s 40-odstotno intenzivnostjo pomoči. Prepovedi prihodnje pomoči so bile kot dodatni izravnalni ukrepi že odobrene, in sicer v zadevah Alstom  (24) in Constructions Mécaniques de Normandie  (25).

(114)

Poleg tega Komisija meni, da se je velikost družbe tako zelo zmanjšala, da bi bila morebitna dodatna zmanjšanja usodna za njeno sposobnost preživetja (glej uvodno izjavo 48 zgoraj).

(115)

Komisija hkrati ponovno ugotavlja, da mora biti vpliv izravnalnih ukrepov čim večji. Zato Komisija v zadevnem primeru meni, da je treba trajanje prepovedi prihodnje državne pomoči podaljšati na več kot dve leti. To ne bo škodilo sposobnosti preživetja družbe, ampak bo odpravilo neupravičeno izkrivljanje konkurence. Komisija meni, da je štiriletna prepoved ustreznejša.

(116)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da zgoraj opisani izravnalni ukrepi izpolnjujejo zahteve iz smernic za reševanje in prestrukturiranje. Ti ukrepi zlasti: (a) koristijo konkurentom družbe Varvaressos v smislu točke 31; (b) ustrezajo obliki iz točke 39 in točke 46(c); ter (c) se bodo izvajali na trgu, na katerem bo družba Varvaressos po prestrukturiranju imela pomemben tržni položaj v smislu točke 40.

(117)

Poleg tega so v skladu s točko 40 smernic za reševanje in prestrukturiranje izravnalni ukrepi sorazmerni z izkrivljajočimi učinki zadevne pomoči, zlasti z velikostjo in relativno pomembnostjo družbe na trgu. Družba Varvaressos je imela leta 2008 majhen tržni delež v višini […] % proizvodnje preje v EU (glej uvodno izjavo 8 zgoraj).

(118)

Hkrati točka 56 smernic določa, da so lahko pogoji za odobritev pomoči manj strogi na območjih, ki prejemajo podporo. Družba Varvaressos ima sedež na območju Imathie, ki prejema regionalno pomoč v skladu z odstopanjem iz člena 107(3)(a) PDEU (glej uvodno izjavo 47 zgoraj).

(119)

Na podlagi navedenega se zdi, da izravnalni ukrepi, ki jih predlaga Grčija, niso zadostni. Na drugi strani Komisija meni, da ukrepi skupaj s podaljšanjem prepovedi prihodnje pomoči do leta 2015 dejansko izpolnjujejo merila za izravnalne ukrepe iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

7.7   Pomoč, omejena na najmanjšo potrebno: realen prispevek brez pomoči

(120)

Grčija trdi, da je družba od leta 2009 srednje veliko podjetje glede na merila iz Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (26). Vendar bi se morala ob upoštevanju dejstva, da je družba prvič prejela državno pomoč leta 2007, za namene te ocene obravnavati kot veliko podjetje (leta 2006 je imela letni promet v višini 28 milijonov EUR). Zato bi moral prispevek družbe k načrtu za prestrukturiranje v skladu s točko 44 smernic za reševanje in prestrukturiranje načeloma znašati vsaj 50 % skupnih stroškov načrta.

(121)

Vendar Komisija ugotavlja, da ima družba Varvaressos sedež na območju, ki prejema regionalno pomoč v skladu z odstopanjem iz člena 107(3)(a) PDEU (glej uvodno izjavo 47 zgoraj). V skladu s točko 56 smernic za reševanje in prestrukturiranje so lahko na območjih, ki prejemajo podporo, pogoji za odobritev pomoči manj strogi glede višine prispevka upravičenca, razen če pravila o državni pomoči v določenem sektorju določajo drugače.

(122)

Ob upoštevanju zgoraj pojasnjenih okoliščin Komisija v skladu s svojo prakso meni, da v zadevnem primeru 40-odstotni prispevek velja za ustrezen lastni prispevek na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(123)

Glede na navedeno in izračun ukrepov pomoči v uvodnih izjavah 70–84 zgoraj se celotno prestrukturiranje v višini 30,7 milijona EUR financira na naslednji način:

16,7 milijona EUR pomoči: neposredna nepovratna sredstva v višini 14 milijonov EUR ter element pomoči državnega poroštva iz leta 2007 v višini 2,4 milijona EUR (v okviru scenarija s 400 bazičnimi točkami) in element pomoči državnega poroštva iz leta 2008 v višini 0,3 milijona EUR (v okviru scenarija s 1 000 bazičnimi točkami),

ter 14 milijonov EUR lastnega prispevka.

(124)

Zato lastni prispevek družbe znaša 46 % skupnih stroškov financiranja prestrukturiranja, tj. nad 40-odstotnim minimalnim lastnim prispevkom, določenim v uvodni izjavi 122 zgoraj, in je tako znotraj ustreznih mejnih vrednosti v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje.

8.   PREKLIC SKLEPA KOMISIJE O POMOČI ZA REŠEVANJE IZ JULIJA 2008

(125)

Državno poroštvo iz leta 2007 kaže, da je sklep Komisije o pomoči za reševanje iz julija 2008 (glej uvodno izjavo 1 zgoraj) temeljil na napačnih informacijah, ki so jih predložili grški organi. Natančneje, grški organi so v priglasitvi pomoči za reševanje (november 2007) navedli, da družba Varvaressos ni prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, čeprav ji je bilo maja 2007 odobreno državno poroštvo.

(126)

V skladu s členom 9 postopkovne uredbe lahko Komisija prekliče sklep, ki ga je sprejela na podlagi člena 4(3), potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe, kadar je sklep temeljil na napačnih informacijah, ki so bile pridobljene med postopkom in so bile odločilen dejavnik pri sprejetju tega sklepa.

(127)

Komisija v zadevnem primeru ni bila seznanjena s tem, da je družba Varvaressos že prejela pomoč, medtem ko je že bila v težavah. Zato načelo enkratnosti pomoči ni bilo proučeno, že odobrena pomoč pa ni bila upoštevana pri izračunu pomoči za reševanje.

(128)

Komisija je s svojo odločitvijo o začetku postopka z dne 9. marca 2010 Grčiji omogočila, da predloži svoje pripombe glede dejstva, da je sklep Komisije o pomoči za reševanje iz julija 2008 temeljil na napačnih informacijah grških organov, da družba Varvaressos še ni prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Grčija je v svojih pripombah priznala, da je odobrila državno poroštvo iz maja 2007. Vendar je trdila, da poroštvo iz leta 2007 ni pomenilo državne pomoči (glej uvodno izjavo 34 zgoraj). Komisija se ne strinja z argumenti Grčije, ker temeljijo na hipotetičnih izjavah in merilih za pomoč, ki ni državna, ali izkrivljajo pravi smisel bonitetne stopnje.

(129)

Na podlagi navedenega je treba sklep Komisije o pomoči za reševanje iz julija 2008 preklicati.

9.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(130)

Komisija ugotavlja, da so ukrepi pomoči, ki so predmet preiskave, združljivi z notranjim trgom, če so izpolnjeni nekateri pogoji –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep Komisije z dne 16. julija 2008 o odobritvi priglašene pomoči za reševanje za družbo Varvaressos se v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 659/1999 prekliče, ker je temeljil na nepravilnih informacijah, ki so bile predložene med postopkom in so bile odločilen dejavnik za sklep.

Člen 2

Pomoč v višini 16,7 milijona EUR, ki jo je Grčija delno družbi Varvaressos S.A. že dodelila, delno pa jo še namerava dodeliti, je združljiva z notranjim trgom pod pogoji iz člena 3.

Člen 3

1.   Načrt za prestrukturiranje družbe Varvaressos je treba izvesti v celoti.

2.   Z letom 2011 je treba letni promet podjetja Varvaressos, ustvarjen s prodajo v Grčiji, zmanjšati za 10 % v primerjavi s prometom, ustvarjenim s prodajo v Grčiji leta 2009. Ta omejitev bo veljala za koledarska leta 2011, 2012 in 2013.

3.   Družbi se do konca leta 2015 ne bo odobrila nobena vrsta državne pomoči. To vključuje morebitno financiranje iz lokalnih, regionalnih in nacionalnih virov ter virov EU.

4.   Predhodna pogoja veljata za družbo Varvaressos, vse njene prihodnje podružnice in vse družbe, ki jih nadzorujejo delničarji družbe Varvaressos in uporabljajo proizvodna sredstva (npr. obrate, proizvodne linije), ki zdaj pripadajo družbi Varvaressos ali njenim podružnicam. Pogoja veljata tudi, če se družba Varvaressos proda drugi pravni osebi in/ali se z njo združi ali če se sredstva družbe Varvaressos kot delujoče družbe prodajo drugi pravni osebi.

5.   Za namene spremljanja skladnosti z vsemi navedenimi pogoji Grčija Komisiji pošilja šestmesečna poročila o stanju napredka v zvezi s prestrukturiranjem družbe Varvaressos. Kar zadeva omejitve prodaje, Grčija Komisiji vsako leto najpozneje konec januarja predloži letno poročilo s podatki o prodaji za predhodno koledarsko leto.

Člen 4

Grčija v dveh mesecih od priglasitve tega sklepa obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev s tem sklepom.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.

V Bruslju, 14. decembra 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  Člena 87 in 88 Pogodbe ES sta s 1. decembrom 2009 postala člena 107 in 108 PDEU; oba sklopa določb sta vsebinsko enaka. V tem sklepu je treba sklicevanja na člena 107 in 108 PDEU razumeti kot sklicevanja na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.

(2)  Sklep Komisije C(2010) 1250 konč. z dne 9. marca 2010 (UL C 126, 18.5.2010, str. 7).

(3)  Glej opombo 2.

(4)  Grška zveza podjetij, podjetniška zbornica Imathie, občina Naoussa in Feinjersey Betriebsgesellschaft (avstrijsko podjetje z oblačili […]).

(5)  Dokumenta N 2322/95 in N 2362/95 ter ministrska odločba št. 2/478/0025 z dne 4. januarja 2006.

(6)  Ukrep se trenutno proučuje v zadevi CP150/2009, ki zadeva štiri poroštvene sheme, ki so jih sprejeli grški organi v obdobju 2006–2009 in niso bile priglašene Komisiji. Glej tudi zadevo C 27/2010, United Textiles.

(7)  Zadeva N 635/07 (UL C 264, 17.10.2008, str. 1).

(8)  Kot so v priglasitvi pomoči (november 2007) navedli grški organi.

(9)  Na 190 zaposlenih.

(10)  Prihodki pred davki (EBT) in amortizacija (A).

(11)  Donosnost kapitala.

(12)  Šestmesečni Euribor + največ 3,6 %, kar je zdaj približno 5 %.

(13)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(14)  Tukaj se Komisija sklicuje na „realne“ stroške prestrukturiranja. V uvodni izjavi 123 spodaj, v kateri so predstavljeni skupni stroški prestrukturiranja, so vključeni tudi elementi pomoči državnih poroštev iz leta 2007 in leta 2008, ker se morajo financirati z lastnim prispevkom.

(15)  UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(16)  Za podrobno oceno položaja družbe v letih 2007 in 2008 glej oddelek 7.3 spodaj.

(17)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(18)  V sklepu o pomoči za reševanje iz leta 2008 element pomoči poroštva ni bil količinsko opredeljen.

(19)  Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).

(20)  Tržna in „likvidacijska“ vrednost (prihodek od prodaje v nujnih okoliščinah) nepremičninskih sredstev družbe Varvaressos sta bili skoraj enaki kot njena neodplačana posojila. Tržna vrednost nepremičninskih sredstev družbe je bila januarja 2005 ocenjena na 15,6 milijona EUR, decembra 2008 pa na 28,8 milijona EUR. Poleg tega so skupna posojila družbe decembra 2007 znašala 26,4 milijona EUR, decembra 2008 pa 29,2 milijona EUR. „Likvidacijska“ vrednost, enaka […] % tržne vrednosti sredstev, bi pomenila „likvidacijsko“ vrednost v višini […] milijonov EUR. Zato je bila „likvidacijska“ vrednost nepremičninskih sredstev družbe eno leto po reprogramiranju enaka […] % njenih neodplačanih posojil. Ta odstotek bi pomenil izgubo ob neplačilu v višini […] %, kar je pod […] %. Na podlagi tega bi se zavarovanje reprogramiranih posojil s premoženjem štelo za visoko.

(21)  Izračun je bil izveden na podlagi primerjave med dejansko zaračunanimi obrestmi in obrestmi, ki bi morale biti zaračunane. Izveden je bil za obdobje od januarja 2007 (ko je začelo veljati državno poroštvo iz leta 2007) do decembra 2010, saj načrt za prestrukturiranje zagotavlja vračilo posojil v celoti.

(22)  V bistvu so bila nekatera sredstva ponujena kot zavarovanje s premoženjem, vendar so bila vsa ta sredstva pred tem že dana pod hipoteko, zato jih ni mogoče obravnavati kot učinkovito zavarovanje za posojilo iz leta 2008.

(23)  UL L 259, 2.10.2009, str. 22.

(24)  UL L 150, 10.6.2005, str. 24, odstavek 209.

(25)  UL C 191, 17.8.2007, str. 1, odstavek 29.

(26)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.