6.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/9

(1)

Komisija je konec leta 2008 od medijev izvedela za ukrepe, ki jih je nameravala Madžarska sprejeti v korist družbe Péti Nitrogénművek Zrt. (v nadaljnjem besedilu: družba Nitrogénművek). Po večkratni izmenjavi informacij je Komisija 29. aprila 2009 začela formalni postopek preiskave v zvezi z ukrepi, ki domnevno pomenijo državno pomoč.

(2)

Madžarska je svoje pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o začetku postopka predložila 3. in 17. avgusta 2009.

(3)

Odločitev o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije17. julija 2009 (3). Komisija je prejela pripombe od štirih zainteresiranih strani: 18. avgusta 2009 od družbe Nitrogénművek, tj. upravičenke ukrepov, ki domnevno pomenijo državno pomoč; 17. in 18. avgusta 2009 od dveh zainteresiranih strani, ki svoje identitete nista želeli razkriti; in 19. avgusta 2009 od družbe ZAK S.A.

(4)

Komisija je pripombe posredovala Madžarski v dopisu z dne 21. septembra 2009. Madžarska je na pripombe tretjih oseb odgovorila z dopisom z dne 20. oktobra 2009.

(5)

Komisija je od madžarskih organov 3. novembra 2009 zahtevala dodatne informacije, pri čemer je Madžarska odgovorila z dopisom z dne 4. decembra 2009. Službe Komisije in madžarski organi so si junija 2010 po elektronski pošti dodatno neuradno izmenjali informacije.

(6)

Družba Nitrogénművek je proizvajalka umetnih gnojil. Sedež ima na Madžarskem v mestu Pétfürdő v okrožju Veszprém, ki je območje, ki prejema pomoč v skladu s členom 107(3)(a) PDEU. Družba je glavna proizvajalka gnojil na Madžarskem in glavna dobaviteljica za madžarski trg.

(7)

Leta 2008 je imela družba Nitrogénművek 64,8 milijarde HUF (pribl. 232 milijonov EUR) prometa, pri čemer je bilo 74 % tega prometa ustvarjenega na madžarskem trgu, 26 % pa z izvozom (predvsem na trge EU). Leta 2008 je bilo v družbi zaposlenih 508 oseb. Delniški kapital družbe je 528 milijonov HUF (pribl. 1,92 milijona EUR). Leta 2008 je imela družba 11 milijard HUF (pribl. 40 milijonov EUR) skupnega lastniškega kapitala.

Preglednica 1

Glavni finančni podatki za družbo Nitrogénművek

(8)

Družba Nitrogénművek je 18. oktobra 2008 ustavila svojo proizvodnjo.

(9)

Madžarska vlada je 18. decembra 2008 sporočila (4), da bo država zaradi zagotavljanja nadaljnje proizvodnje gnojil na Madžarskem in ohranitve delovnih mest „rešila“ družbo Nitrogénművek z zagotovitvijo sredstev za ponovni zagon proizvodnje in pokritje stroškov poslovanja.

(10)

Vlada je 20. decembra 2008 odobrila (5) dve ločeni državni poroštvi za zavarovanje dveh posojil, ki ju je odobrila madžarska razvojna banka v 100-odstotni državni lasti (Magyar Fejlesztési Bank Zrt., v nadaljnjem besedilu: banka MFB). Obe poroštvi sta bili odobreni na podlagi vnaprejšnje enkratne premije v višini 2 % zajamčenega zneska.

(11)

Banka MFB in družba Nitrogénművek sta na podlagi teh dveh državnih poroštev 26. januarja 2009 sklenili dva sporazuma o posojilu:

Preglednica 2

Povzetek državnih ukrepov v korist družbe Nitrogénművek

(12)

Družba Nitrogénművek je ponovno zagnala proizvodnjo 26. februarja 2009.

(13)

Komisija je v odločitvi o začetku postopka z dne 29. aprila 2009 postavila vprašanje, ali je družba Nitrogénművek podjetje v težavah v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (10) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za reševanje in prestrukturiranje), in če je, ali bi lahko pridobila finančna sredstva na trgu pod enakimi pogoji, kot so jih zagotovili madžarski organi. Komisija je sprejela predhodno stališče, da bi lahko naslednji ukrepi, odobreni družbi, pomenili nezdružljivo državno pomoč, ker so bili odobreni po obrestni meri, nižji od tržne:

(14)

Komisija je menila tudi, da bi lahko 100-odstotno državno poroštvo za zavarovanje investicijskega posojila pomenilo pomoč v korist banke MFB, če gre za poroštvo za obstoječe posojilo.

(15)

Madžarska trdi, da ukrepov na splošno ni mogoče šteti za državno pomoč, ker so bili v skladu s tržnimi pravili in zato niso pomenili nobene prednosti za upravičenko. Madžarska ne izpodbija drugih kumulativnih meril državne pomoči, tj. prenosa državnih sredstev, selektivnosti, izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino.

(16)

Madžarska zlasti nasprotuje trditvi, da bi bila lahko družba Nitrogénművek obravnavana kot podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje. Madžarski organi trdijo, da je bila družba donosna in da so bile napovedi njenega poslovanja leta 2008 stabilne. Madžarska meni, da bi se lahko kreditna sposobnost družbe ob odobritvi ukrepov štela za „zadovoljivo“, kar ustreza oceni „BB“ glede na kategorije ocene kreditne sposobnosti iz Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (11) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah).

(17)

V zvezi z ustavitvijo proizvodnje družbe jeseni 2008 so madžarski organi pojasnili, da je za industrijo gnojil na splošno značilna velika sezonskost. Poleg tega se je zaradi razvijajoče se finančne in gospodarske krize zmanjšalo povpraševanje. Družba se je odločila, da bo ustavila proizvodnjo zaradi visokih cen plina (ki pomenijo pomemben sestavni del stroškov pri proizvodnji gnojil in ki naj bi se znižale) ter znatnih nakopičenih zalog. Madžarska prav tako ugotavlja, da takšne ustavitve proizvodnje na evropskem trgu niso redke; več proizvodnih obratov je v istem obdobju ustavilo ali omejilo proizvodnjo.

(18)

Kar zadeva plačane obresti in provizije za poroštvo, Madžarska trdi, da so v skladu s tržnimi pravili: (i) v primeru posojila B se obresti in provizije ne morejo šteti za pomoč v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah, (ii) v primeru posojila A pa je obrestna mera nižja od obrestne mere, ki bi se štela za skladno s tržnimi pravili ob upoštevanju sporočila o referenčnih obrestnih merah, vendar se lahko glede na zavarovanje visoke vrednosti kljub temu šteje za skladno s tržnimi pravili. Madžarska prav tako trdi, da je bilo v prvi polovici leta 2008 med družbo in zasebnimi bankami sklenjenih več posojilnih pogodb in pogodb o kreditni liniji pod podobnimi pogoji, kar naj bi po njenem mnenju pomenilo, da premije in pogoji posojil A in B niso pomenili nobene prednosti za družbo v primerjavi s tržnim financiranjem.

(19)

Komisija je v zvezi z odločitvijo o začetku postopka prejela pripombe od treh konkurenčnih družb (12). Vse strani so podprle preiskavo Komisije in so trdile, da posojili pomenita državno pomoč.

(20)

Pripombe je predložila tudi upravičenka, ki je nasprotovala trditvi, da ukrepi pomenijo nezakonito državno pomoč. Večji del njenih utemeljitev se je prekrival z utemeljitvami, ki so jih predložili madžarski organi.

(21)

Madžarska je v svojem odgovoru na pripombe zainteresiranih strani zavrnila pripombe tretjih oseb in ponovila svoje trditve, da družba Nitrogénművek ni prejela državne pomoči.

(22)

Komisija mora za ugotovitev, ali ukrep pomeni državno pomoč, oceniti, ali izpodbijani ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 107(1) PDEU. V tem členu je navedeno: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(23)

Komisija bo glede na to določbo v nadaljevanju ocenila, ali izpodbijani ukrepi v korist družbe Nitrogénművek pomenijo državno pomoč.

(24)

Predpisi o delovanju banke MFB so se po odobritvi ukrepov spremenili. Ta ocena se nanaša na pravni položaj ob sklenitvi sporazumov o posojilu, ki sta predmet preiskave.

(25)

Banka MFB je državna specializirana finančna institucija, katere ustanovitev in delovanje je ob odobritvi ukrepov urejal (poseben) pravni akt (v nadaljnjem besedilu: akt MFB) (13). Banka v skladu s tem aktom izpolnjuje nekatere javnopolitične cilje; njena temeljna naloga je zlasti spodbujati gospodarski razvoj ter učinkovito prispevati k izvajanju gospodarske in razvojne politike države. Del bonitetnih pravil, ki veljajo za komercialne banke, ne velja za MFB, ker zanjo veljajo posebna bonitetna pravila v skladu z aktom MFB.

(26)

Osnovni kapital banke MFB, ki znaša 60 milijard HUF, je v 100-odstotni lasti madžarske države, pri čemer se z njenimi delnicami v skladu z aktom MFB ne trguje. Nekatere obveznosti banke MFB se krijejo iz osrednjega državnega proračuna; proračunsko pravo določa najvišji znesek posojil banke MFB in dovoljene zneske poroštev. Poleg tega se vse izplačane dividende stekajo v osrednji proračun. Zato Komisija ugotavlja, da ukrepi, ki jih je odobrila banka MFB, vključujejo državna sredstva.

(27)

Za državne lastninske pravice v banki je odgovoren pristojni minister. Banka MFB vsako leto poroča pristojnemu ministru o svojem delovanju; pristojni minister imenuje tudi revizorja. Člane in predsednika upravnega in nadzornega odbora ter izvršnega direktorja imenuje in razreši pristojni minister.

(28)

Čeprav javni nadzor nad institucijo ne pomeni, da je za vse ukrepe te institucije samodejno odgovorna država (14), so v zadevnem primeru izpolnjeni potrebni pogoji, ki jih določa Sodišče (15), kar pomeni, da je za ravnanje banke MFB odgovorna država. Banka MFB izpolnjuje javnopolitične cilje, njen pravni status ureja ločena zakonodaja, delno je izvzeta iz finančne nadzorne ureditve, poleg tega pa javni organi izvajajo zelo strog nadzor nad upravljanjem. Zlasti je treba zaradi okoliščin, v katerih se je odločalo o ukrepih (tj. sklep vlade, s katerim je bilo poroštvo izdano izrecno za posojili, ki ju je odobrila banka MFB, in ki določa, da lahko banka MFB v zameno imenuje dva člana odbora družbe Nitrogénművek, pri čemer je uradna govorka pred sprejetjem tega sklepa javno napovedala, da bodo ukrepi odobreni), ugotoviti, da so madžarski organi sodelovali pri sprejetju teh odločitev.

(29)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da je za ukrepe banke MFB odgovorna država.

(30)

Ker je za posojila neposredno odgovorna država, dodatna državna poroštva ne pomenijo večje finančne obremenitve za državo ali prednosti za družbo Nitrogénművek. Zato se zdi primerno, da se zadevni posojili in poroštvi zajamejo v dva ukrepa, ki se ocenita kot neposredni posojili države (pri čemer bo strošek za družbo Nitrogénművek zajemal obresti za posojilo in premijo za poroštvo).

(31)

Zato je treba pri oceni državne pomoči upoštevati sporočilo o referenčnih obrestnih merah, ki velja za posojila.

(32)

Madžarska trdi, da družbe Nitrogénművek ob odobritvi ukrepov ni bilo mogoče opredeliti kot podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje. Kar zadeva ustavitev proizvodnje družbe iz oktobra 2008, madžarski organi trdijo, da je bila to strateška in sezonska odločitev ter da je jeseni 2008 proizvodnjo ustavilo tudi več drugih udeležencev na trgu. Madžarska trdi, da bi se morala družba v zadevnem obdobju upravičeno obravnavati kot družba z oceno BB.

(33)

Komisija ugotavlja, da družba kljub očitnim likvidnostnim težavam glede na to, da so dokazi, ki jih je predložila Madžarska, pokazali, da je skupni lastniški kapital družbe presegel njen delniški kapital, v skladu z domačim pravom ni izpolnjevala meril za uvedbo kolektivnih postopkov insolventnosti, njeno poslovanje in neto rezultat za celotno leto 2008 pa sta bila pozitivna. Zato se zdi, da pogoji iz točk 9–11 smernic za reševanje in prestrukturiranje niso izpolnjeni.

(34)

Vendar je na podlagi preiskave, zlasti na podlagi računovodskih izkazov družbe iz leta 2008, jasno, da je družba Nitrogénművek potrebovala javna sredstva za ponovni zagon dejavnosti. V računovodskih izkazih iz leta 2008 je bilo dejansko poudarjeno naslednje: „V drugi polovici [leta 2008] je finančna in gospodarska kriza prizadela družbo. Njene stranke so bile v finančnih težavah, zato je promet z izdelki družbe Nitrogénművek dosegel najnižjo raven. Družba je 18. oktobra 2008 ustavila proizvodnjo zaradi finančnih in gospodarskih razlogov. Da bi se lahko proizvodnja ponovno zagnala, je lastnik družbe začel pogovore z vlado. Zato je vlada izdala poroštvo, da bi zagotovila oskrbo z gnojili na Madžarskem.“ (16) Finančna poročila kažejo tudi, da je bilo posojilo za tekoče poslovanje potrebno za ponovni zagon dejavnosti in da se je del zneska porabil za plačilo dobaviteljskih kreditov, ki bi zapadli 31. decembra 2008 (17).

(35)

Komisija meni, da se družba, ki po ustavitvi proizvodnje brez državne pomoči ne more ponovno zagnati dejavnosti, ne glede na to, kakšni so razlogi za ustavitev proizvodnje, ne more šteti za zdravo in uspešno družbo. Na podlagi finančnih poročil je jasno, da je imela družba resne likvidnostne težave in da je bilo posredovanje države bistveno za zbiranje sredstev.

(36)

Kar zadeva kreditno sposobnost družbe, Komisija dvomi, da domnevna ocena BB izraža dejansko finančno stanje družbe Nitrogénművek ob odobritvi ukrepov. Prvič, Komisija ugotavlja, da Madžarska ni zagotovila bonitetne ocene, ki bi jo pripravila neodvisna bonitetna agencija ali finančna institucija. Domnevna ocena BB je pripisana banki MFB, ki je za namene zadevnih ukrepov delovala v imenu države (dejansko v skladu z izrecnim sklepom vlade) in ne kot neodvisna finančna institucija, ki bi poskušala izvesti razumno tržno oceno. Že to lahko povzroči dvome v verodostojnost „ocene“. Drugič, Madžarska ni zagotovila popolnoma nobenih informacij o metodologiji in osnovnih informacijah, ki jih je banka MFB uporabila pri določanju finančnega stanja družbe. Tretjič, glede na dejstvo, da družba Nitrogénművek ob odobritvi ukrepa ni imela proizvodne dejavnosti in da je očitno nujno potrebovala finančna sredstva, brez katerih ne bi mogla ponovno zagnati proizvodnje (za podrobnosti glej uvodni izjavi 34 in 35 zgoraj), ni mogoče trditi, da bi se lahko finančni položaj štel za „zadovoljivega“. Komisija na podlagi teh posebnih okoliščin in ne glede na preteklo uspešnost družbe meni, da se v tem primeru domnevna ocena BB ne more uporabiti za oceno državne pomoči v zvezi z ukrepi v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah.

(37)

Na koncu Komisija meni, da se družba ne more obravnavati kot finančno močna družba. Na podlagi predloženih pripomb je jasno, da je imela družba resne likvidnostne težave in da ni mogla ponovno zagnati dejavnosti (glej uvodni izjavi 34 in 35 zgoraj). Zato se lahko obravnava, da je bilo njeno finančno stanje slabo, kar ustreza najnižji oceni iz sporočila o referenčnih obrestnih merah (ocena CCC).

(38)

Sredstva, zagotovljena kot zavarovanja, vključujejo zemljišča, zgradbe in stroje več različnih proizvodnih obratov (18) družbe Nitrogénművek.

(39)

Kar zadeva vrednost zastavljenega premoženja, je Madžarska predložila poročilo o oceni, ki ga je sredi leta 2008 pripravilo podjetje […] (19). V skladu s to oceno je bila tržna vrednost zastavljenega premoženja pribl. […] milijonov EUR, vrednost nadzorovane likvidacije pa pribl. […] milijonov EUR. Banka MFB je izračunala, da je likvidacijska vrednost sredstev, prilagojena tveganju, pribl. […] milijonov EUR.

(40)

Glede na to, da je skupna vrednost obeh posojil, ki sta predmet preiskave, 88 milijonov EUR (kar pomeni, da vrednost zavarovanj po najprevidnejši oceni znaša [več kot 70] % posojil), Komisija meni, da so transakcije dobro zavarovane. Čeprav so zastavne pravice za posojilo A drugovrstne, se lahko vse terjatve na podlagi te transakcije poravnajo po poplačilu terjatev na podlagi posojila B.

(41)

Dejstvo, da ima zastavno pravico za zavarovanje banka MFB in ne neposredno država, ni bistveno. Če mora porok poravnati terjatve na podlagi poroštva, se v skladu z madžarsko zakonodajo (20) vse pravice v zvezi z zadevnim posojilom prenesejo nanj. Če torej družba Nitrogénművek ne odplača posojil in banka MFB unovči poroštvo, se lahko terjatve države poravnajo na podlagi zastavnih pravic v skladu s sporazumom o posojilu.

(42)

Poleg tega je imela država, kar zadeva posojilo B, pravico do imenovanja dveh članov izvršilnega odbora družbe s pravico veta v zvezi s katero koli odločitvijo o izplačilu dividend, odobritvi dodatnih zavarovanj tretjim osebam, ali najemu dodatnih posojil, ki presegajo 100 milijonov HUF.

(43)

Ob upoštevanju teh elementov Komisija meni, da sta bili obe transakciji, tj. posojilo A in posojilo B, dobro zavarovani za namene sporočila o referenčnih obrestnih merah.

(44)

Madžarska je v svojih predloženih pripombah predstavila več domnevno „primerljivih“ posojil, sklenjenih med zasebnimi bankami in družbo Nitrogénművek, pri čemer je bil njen cilj dokazati, da so finančni stroški na podlagi javnih ukrepov v skladu s tržnimi pravili.

(45)

Vendar ti primeri niso primerljivi in zato niso bistveni za to oceno. Prvič, večinoma so povezani z nižjimi zneski in kreditnimi linijami na tekočem računu (21). Drugič, obrestne mere, ki so jih zaračunale banke, so višje od obrestnih mer, ki so predmet ocene (22). Nazadnje in najpomembneje, vsa posojila so bila odobrena pred krizo, zlasti v prvi polovici leta 2008. Trgovinski pogoji v tem obdobju niso primerljivi s pogoji v obdobju od decembra 2008 do januarja 2009, ko je finančna kriza dosegla svoj vrh.

(46)

Da se ugotovi, ali posojilo vključuje državno pomoč, in če jo, kolikšna je, Komisija uporabi približek za tržne obrestne mere v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah. V skladu s tem sporočilom je treba izhodiščni obrestni meri dodati ustrezne diferencirane razlike, odvisno od ocene kreditne sposobnosti posojilodajalca in zavarovanja, ki je na voljo.

(47)

Glede na upoštevani datum ocene in glede na to, da sta bila končna zavezujoča akta o „odobritvi“ (tj. sporazuma o posojilu) sprejeta 26. januarja 2009, je treba referenčno obrestno mero (izhodiščna obrestna mera in ustrezna razlika) na ta dan primerjati z ustreznimi dejanskimi obrestmi za finančni paket.

(48)

V zvezi z razliko, ki jo je treba uporabiti, kot je podrobno določeno zgoraj, Komisija meni, da je družba Nitrogénművek spadala v najnižjo kategorijo iz preglednice referenčnih obrestnih mer in da so bile transakcije dobro zavarovane. Zato se lahko povečanje izhodiščne obrestne mere za 400 bazičnih točk šteje za standardno tržno obrestno mero.

(49)

Skupni dejanski stroški financiranja posojila A (EUR) so 26. januarja 2009 znašali 4,362 % (23). V primerjavi s tem je ustrezna standardna referenčna obrestna mera na ta dan znašala 8,99 % (24). Skupni stroški financiranja posojila A so tako nižji od standardne obrestne mere, zato ima družba zaradi ukrepa prednost.

(50)

Skupni dejanski stroški financiranja posojila B (HUF) znašajo 12,44 % (25). V primerjavi s tem je ustrezna referenčna obrestna mera na ta dan znašala 14,01 % (26). Skupni stroški financiranja posojila B so tako nižji od standardne obrestne mere, zato ima družba zaradi ukrepa prednost.

(51)

Kot je navedeno zgoraj, so ukrepi financirani iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država.

(52)

Družba Nitrogénművek je finančna sredstva prejela pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih zbrala na trgih. Zato ima družba zaradi ukrepov prednost.

(53)

Poleg tega je prednost selektivna, saj so ukrepi omejeni na družbo Nitrogénművek.

(54)

Ti selektivni ukrepi verjetno izkrivljajo konkurenco, ker družbi zagotavljajo prednost glede na konkurenčne družbe, trgovina z gnojili med državami članicami pa je obsežna.

(55)

Zato pomenita posojili A in B državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(56)

Komisija je v odločitvi o začetku postopka navedla možnost, da bi lahko bilo 100-odstotno poroštvo za posojilo A državna pomoč v korist banke MFB glede na dejstvo, da se je na podlagi nasprotnih informacij sklepalo, da je investicijsko posojilo obstoječe posojilo (v tem primeru bi se lahko poznejše poroštvo štelo za pomoč banki, ker se je s tem povečala verjetnost vračila). Vendar je preiskava pokazala, da je posojilo A novo posojilo, ki je bilo sklenjeno 26. januarja 2009, zato 100-odstotno poroštvo za posojilo A ni vključevalo državne pomoči banki MFB.

(57)

Člen 107(2) in (3) PDEU določa izjeme od splošnega pravila, da državna pomoč ni združljiva z notranjim trgom, kot je navedeno v členu 107(1).

(58)

V nadaljevanju bo Komisija ocenila združljivost ukrepov v skladu s temi izjemami. Vendar je treba na začetku opozoriti, da Madžarska ni predložila nobenih argumentov glede združljivosti ukrepov z notranjim trgom.

(59)

Izjeme iz člena 107(2) PDEU v tem primeru ne veljajo, ker ukrep nima socialnega značaja, ni dodeljen posameznim potrošnikom, ni pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, ter ni pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(60)

Dodatne izjeme so določene v členu 107(3) PDEU. V nadaljevanju bo Komisija najprej ocenila morebitno združljivost ukrepov v skladu s členom 107(3)(a), (c) in (d) ter na koncu v skladu s členom 107(3)(b).

(61)

V členu 107(3)(a) je navedeno, da se lahko za združljivo z notranjim trgom razglasi „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika“. Ob pristopu se je celotno ozemlje Madžarske obravnavalo kot takšno območje, pri čemer je večina njenih regij še vedno upravičena do takšne pomoči (27).

(62)

Združljivost državne pomoči za območja, ki prejemajo pomoč, urejajo Smernice Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni pomoči) (28). Vendar ukrepi niso v skladu s smernicami o regionalni pomoči. Investicijsko posojilo je bilo odobreno za naložbo, ki je bila že zaključena (29), zato ni spodbujevalnega učinka, kot se zahteva v smernicah o regionalni pomoči. Kar zadeva morebitno pomoč za tekoče poslovanje, ta pomoč ne pospešuje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij in ni časovno omejena, degresivna ali sorazmerna s tem, kar je potrebno za odpravo posebnih gospodarskih težav (30).

(63)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da za pomoč ne velja odstopanje iz člena 107(3)(a) PDEU.

(64)

V členu 107(3)(c) je predvidena odobritev državne pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je pripravila več smernic in sporočil, ki pojasnjujejo, kako bo uporabljala odstopanje iz navedene določbe.

(65)

Kar zadeva smernice za reševanje in prestrukturiranje, se po mnenju Komisije zdi, da (ne glede na to, ali je bila družba upravičena do pomoči v skladu s smernicami) merila za združljivost pomoči niso izpolnjena. Kar zadeva pomoč za reševanje, ukrepi niso omejeni na nujno potrebno, saj trajajo več kot šest mesecev; ni bilo dokazano, da so upravičeni na podlagi resnih socialnih težav ali da ne bodo imeli neupravičenih negativnih učinkov prelivanja na druge države članice. Kar zadeva pomoč za prestrukturiranje, Komisija brez načrta za prestrukturiranje ne more oceniti, ali se bo s pomočjo obnovila dolgoročna sposobnost preživetja družbe, ali bo omejena na nujno potrebno in ali se bodo preprečila neupravičena izkrivljanja konkurence.

(66)

Komisija tako ugotavlja, da ukrepi kot pomoč za reševanje ali prestrukturiranje niso združljivi.

(67)

Komisija meni, da zaradi narave in značilnosti pomoči v tem primeru ne velja nobena izjema iz drugih objavljenih smernic in sporočil v skladu s členom 107(3)(c).

(68)

V členu 107(3)(d) PDEU je navedeno, da se lahko za združljivo z notranjim trgom razglasi pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v EU v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Jasno je, da v tem primeru to ne velja.

(69)

V členu 107(3)(b) PDEU je navedeno, da se lahko za združljivo z notranjim trgom razglasi „pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(70)

Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa.

(71)

V zvezi z odpravljanjem resne motnje v gospodarstvu države članice je Komisija sprejela Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (31) (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir).

(72)

Komisija meni, da finančni podatki, ki so jih predložili madžarski organi (32), ne kažejo, da bi imela družba pred začetkom svetovne finančne in gospodarske krize težave. Kot je navedeno že v uvodni izjavi 33, je njen skupni lastniški kapital presegel njen delniški kapital, v skladu z domačim pravom ni izpolnjevala meril za uvedbo kolektivnih postopkov insolventnosti, njeno poslovanje in neto rezultat pa sta bila za celotno leto 2008 pozitivna. Težave, zaradi katerih je bila proizvodnja zaustavljena, so se pojavile po začetku krize. Komisija torej meni, da družbe Nitrogénművek 1. julija 2008 ni bilo mogoče opredeliti kot podjetje v težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje. Zato je upravičena do pomoči v skladu z začasnim okvirom.

(73)

Kljub temu ukrepi niso v skladu s točko 4.2 začasnega okvira, tj. „združljivo omejeno ravnjo pomoči“, ker niso bili odobreni v obliki sheme pomoči in ker se zdi, da znesek pomoči presega 500 000 EUR. Tudi če bi se poroštva obravnavala ločeno, niso v skladu s točko 4.3 začasnega okvira kot ukrepi v obliki poroštev, ker so plačane provizije za poroštvo (33) nižje od veljavnih premij varnega pristana (34) v skladu z začasnim okvirom. Poleg tega Madžarska ni dokazala, da je bilo izpolnjeno merilo mase plač. Finančni paket ni niti pomoč za proizvodnjo zelenih izdelkov (točka 4.5) niti rizični kapital (točka 4.6).

(74)

Kar zadeva ukrep subvencioniranega posojila iz točke 4.4 začasnega okvira, to velja za posojila, ki niso časovno omejena in so bila sklenjena pred 31. decembrom 2010 (35). Ukrepi, ki so predmet preiskave, so bili odobreni po začetku veljavnosti začasnega okvira in pred 31. decembrom 2010 ter bi zato lahko bili upravičeni.

(75)

Vendar Komisija ugotavlja, da so bile dejanske obresti za transakcije nižje od najnižje obrestne mere, ki se šteje za združljivo v skladu z začasnim okvirom.

(76)

V skladu z zadevno določbo „bo Komisija dovolila dodeljevanje javnih ali zasebnih posojil po obrestni meri, ki je najmanj enaka obrestni meri centralne banke za depozite čez noč, ter proti plačilu premije, ki je enaka razliki med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008, in premije za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj“.

(77)

Kar zadeva posojilo v eurih (posojilo A), je razlika med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno medbančno obrestno mero za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008 64 bazičnih točk. Poleg tega je bila 26. januarja 2009 obrestna mera Evropske centralne banke za depozite čez noč (EONIA) (36) 1,228 %. Glede na oceno kreditne sposobnosti upravičenke in zavarovanje transakcije (glej odstavek (48) zgoraj) je treba tej izhodiščni obrestni meri dodati 400 bazičnih točk. Zato bi bila subvencionirana obrestna mera, dovoljena v skladu z začasnim okvirom, 5,868 %. Dejanski stroški financiranja transakcije (4,362 %) so pod to obrestno mero.

(78)

Kar zadeva posojilo v madžarskih forintih (posojilo B), so madžarski organi v zadevi N 78/09 (37) potrdili, da je razlika med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno medbančno obrestno mero za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008 26 bazičnih točk. Poleg tega je bila 26. januarja 2009 obrestna mera madžarske centralne banke za depozite čez noč (38) 9,14 %. Glede na oceno kreditne sposobnosti upravičenke in zavarovanje transakcije je treba tej izhodiščni obrestni meri dodati 400 bazičnih točk. Zato bi bila subvencionirana obrestna mera, dovoljena v skladu z začasnim okvirom, 13,40 %. Dejanski stroški financiranja transakcije (12,44 %) so pod to obrestno mero.

(79)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da sta posojili A in B delno združljivi kot ukrepa subvencioniranega posojila v skladu z začasnim okvirom.

(80)

Natančneje, Komisija meni, da je razlika med dejanskimi obrestmi za transakcije in subvencionirano obrestno mero nezdružljiva; razlika med subvencionirano obrestno mero in standardno tržno obrestno mero pa je na podlagi začasnega okvira združljiva.

(81)

V skladu s PDEU in uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije je Komisija pristojna za odločitev, ali mora zadevna država pomoč odpraviti ali spremeniti, če ugotovi, da je pomoč nezdružljiva z notranjim trgom (39). Sodišče vedno tudi razsodi, da je cilj obveznosti države glede odprave pomoči, ki jo Komisija šteje za nezdružljivo z notranjim trgom, ponovna vzpostavitev prejšnjega stanja (40). V zvezi s tem je Sodišče odločilo, da je navedeni cilj dosežen, ko upravičenec povrne znesek, ki mu je bil dodeljen v okviru nezakonite pomoči, s čimer izgubi prednost, ki jo je imel glede na konkurenčne družbe na trgu, ter ko je ponovno vzpostavljeno stanje pred plačilom pomoči (41).

(82)

V skladu s sodno prakso člen 14 Uredbe (ES) št. 659/1999 (42) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(83)

Ker je treba obravnavane ukrepe šteti za nezakonito in delno nezdružljivo pomoč, je treba nezdružljivi del povrniti, da se ponovno vzpostavi stanje na trgu pred dodelitvijo pomoči. Zato mora vračilo zajemati obdobje od dne, ko je upravičenka dobila prednost, tj. ko je bila pomoč upravičenki na voljo, pri čemer mora plačevati obresti, dokler ne izvede vračila.

(84)

V skladu z oddelkom X.5 zgoraj je element nezdružljive pomoči pri ukrepih izračunan kot razlika med subvencionirano obrestno mero, združljivo v skladu z začasnim okvirom, in skupnimi dejanskimi stroški financiranja (tj. obrestna mera in premija za poroštvo), s katerimi je bilo financiranje zagotovljeno.

(85)

Natančni znesek, ki ga je treba povrniti, morajo izračunati madžarski organi.

(86)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da ukrepi posojil A in B v korist družbe Nitrogénművek pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(87)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da sta posojili A in B delno združljivi z notranjim trgom kot ukrepa subvencioniranega posojila v skladu z začasnim okvirom. Zlasti je združljiva razlika med subvencionirano obrestno mero v skladu z začasnim okvirom in standardno tržno obrestno mero. Po drugi strani je razlika med dejanskimi obrestmi za transakcije in subvencionirano obrestno mero nezdružljiva z notranjim trgom.

(88)

Ker je treba posojili A in B šteti za nezakonito in delno nezdružljivo pomoč, mora družba Nitrogénművek nezdružljivi del povrniti, da se ponovno vzpostavi stanje na trgu pred dodelitvijo pomoči.

(89)

Natančni znesek, ki ga je treba povrniti, morajo izračunati madžarski organi. Izračunan je kot razlika med subvencionirano obrestno mero, združljivo v skladu z začasnim okvirom, in skupnimi dejanskimi stroški financiranja (tj. obrestna mera in premija za poroštvo), s katerimi je bilo financiranje zagotovljeno.

(90)

Komisija tudi ugotavlja, da 100-odstotno poroštvo za posojilo A ni pomenilo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU v korist banke MFB –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti pri vračilu), ki ga mora upravičenka vrniti;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

listine, ki dokazujejo, da se je od upravičenke zahtevalo vračilo pomoči.