6.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/27


SKLEP KOMISIJE

z dne 1. aprila 2011

o spremembah prilog II do IV k Direktivi Sveta 2009/158/ES o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 2068)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/214/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci (1), in zlasti člena 34 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/158/ES določa pogoje zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Unije za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav. Priloga II k Direktivi določa pravila za odobritev vzrejnih obratov za namene trgovanja z navedenim blagom znotraj Unije. Poglavja II, III in IV navedene priloge določajo pogoje za prostore in delovanje vzrejnih obratov, programe nadzorovanja bolezni in merila za začasni preklic ali preklic odobritve za vzrejni obrat, ki vključujejo testiranje za nekatere mikroorganizme, salmonelo in mikoplazmo, ki jih je treba izvajati v vzrejnih obratih, odobrenih za trgovanje znotraj Unije.

(2)

Izkušnje, pridobljene z izvrševanjem zahtev za prostore in delovanje vzrejnih obratov, določenih v poglavju II Priloge II k Direktivi 2009/158/ES, kažejo, da jih je primerno prilagoditi obstoječim praksam v industriji, zlasti v zvezi z nesnostjo različnih vrst perutnine.

(3)

Poleg tega je treba poglavji III in IV Priloge II k Direktivi 2009/158/ES spremeniti tako, da upoštevata znanstveni napredek na področju diagnostičnih tehnik za mikoplazmo v skladu s poglavjem 2.3.5 Priročnika diagnostičnih testov in cepiv Mednarodne organizacije za zdravje živali in spremembe nomenklature salmonele v skladu s Centrom Svetovne zdravstvene organizacije za sodelovanje pri sklicevanju in raziskavah salmonele v shemi White-Kauffmann-Le Minor za antigenske formule serovarjev salmonele iz leta 2007 in v skladu s poglavjem 2.3.11 Priročnika diagnostičnih testov in cepiv Mednarodne organizacije za zdravje živali.

(4)

Priloga III k Direktivi 2009/158/ES določa pogoje za cepljenje perutnine. Treba jo je spremeniti, da vključuje posebne pogoje za cepljenje proti salmoneli.

(5)

Prav tako je treba spremeniti nekatere sklice glede cepljenja proti aviarni influenci v vzorcih veterinarskih spričeval iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

(6)

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), določa pravila, ki zagotavljajo sprejem ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz. Določa, da je treba izvorne jate in črede nekaterih vrst, naštetih v Prilogi I k navedeni uredbi, pred kakršnim koli razpošiljanjem živih živali ali valilnih jajc iz izvornega živilskega obrata testirati na nekatere zoonoze in povzročitelje zoonoz. Datum in rezultate testiranja je treba vključiti v ustrezna veterinarska spričevala, ki jih predvideva zakonodaja Unije, vključno z Direktivo 2009/158/ES.

(7)

Priloga IV k Direktivi 2009/158/ES določa vzorce veterinarskih spričeval za trgovanje s perutnino in z valilnimi jajci znotraj Unije.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 584/2008 z dne 20. junija 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium pri puranih (3) določa, da se od 1. januarja 2010 zahteve za testiranje uporabljajo tudi za jate puranov, in zato je treba ustrezno spremeniti ustrezna veterinarska spričevala iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

(9)

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 1. aprila 2011

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(2)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

(3)  UL L 162, 21.6.2008, str. 3.


PRILOGA

Priloge II, III in IV k Direktivi 2009/158/ES se spremenijo:

1.

Priloga II se spremeni:

(a)

poglavje II se spremeni:

(i)

v oddelku A se točka 2(e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

Jajca je treba:

(i)

pobirati redno, vsaj enkrat dnevno in čim prej po znesitvi;

(ii)

čim prej očistiti in dezinficirati, razen če se dezinfekcija opravi v valilnici v isti državi članici;

(iii)

položiti v nov ali čist in dezinficiran embalažni material.“;

(ii)

v oddelku B se prva alinea točke 2(e) nadomesti z naslednjim:

„—

jajca med časom njihovega prihoda v valilnico in procesom inkubacije ali v času odpošiljanja za trgovanje v Uniji ali izvoz v tretjo državo, razen če so bile predhodno dezinficirana v izvornem reprodukcijskem centru,“;

(b)

poglavji III in IV se nadomestita z naslednjim:

„POGLAVJE III

PROGRAM NADZOROVANJA BOLEZNI

Brez poseganja v zdravstvene ukrepe in v člena 16 in 17 mora program nadzorovanja bolezni vključevati vsaj nadzorovanje okužb in vrst, ki so navedene v oddelkih A do D.

A.   Okužbe s Salmonello Pullorum (1), Salmonello Gallinarum (2) in Salmonello arizonae  (3)

1.   Zadevne vrste:

(a)

Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum: kokoši, purani, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in race;

(b)

Salmonella arizonae: purani.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Za ugotavljanje prisotnosti okužbe je treba uporabljati serološke in/ali mikrobiološke teste (4).

(b)

Vzorce za laboratorijske teste je treba vzeti iz krvi, neizvaljenih zarodkov (namreč mrtvih zarodkov v jajčni lupini), slabše razvitih enodnevnih piščancev, mekonija, tkiv post mortem, zlasti jeter, vranice, jajčnikov/jajcevodov in ileocekalnega stika (5).

(c)

Uporabiti je treba neposredno obogatitev s selenit-cisteinskim bujonom za fekalne vzorce/vzorce mekonija in črevesne vzorce. Za vzorce (kot so mrtvi zarodki v lupini), pri katerih se pričakuje, da je konkurenčna flora minimalna, se lahko uporablja neselektivna predobogatitev, ki ji sledi selektivna obogatitev z bujonom po Rappaport-Vassiliadisu (RVS) na osnovi soje ali bujonom po Müller-Kauffmannu s tetrationat-novobiocinom (MKTTn) (6)  (7).

(d)

Če so vzorci krvi odvzeti iz jate za serološko testiranje na Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum ali Salmonello arizonae, je pri določanju števila vzorcev, ki bodo odvzeti, treba upoštevati razširjenost okužbe v zadevni državi članici in pretekle pojave okužbe na gospodarstvu. Vendar je za odkrivanje okužbe vedno treba vzeti statistično veljavno število vzorcev za serološke in/ali bakteriološke teste.

(e)

Jate je treba pregledati v vsakem nesnem obdobju ob najprimernejšem času za odkritje zadevne bolezni.

(f)

Vzorcev za bakteriološke teste ni dovoljeno vzeti iz perutnine ali jajc, ki so bila obdelana s protimikrobnimi zdravili v dveh do treh tednih pred opravljanjem preskusov.

(g)

Tehnike odkrivanja morajo razločevati serološke reakcije na okužbo s Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum od seroloških reakcij zaradi uporabe cepiva proti Salmonelli Enteritidis, kadar se cepivo uporabi (8). Tako cepljenje se torej ne sme uporabljati, če se uporablja serološko spremljanje. Če je bilo izvedeno cepljenje, je treba izvesti bakteriološko testiranje, vendar mora biti uporabljena potrditvena metoda zmožna razločevati med živimi cepnimi sevi in sevi s terena.

B.   Okužbe z Mycoplasmo gallisepticum in Mycoplasmo meleagridis

1.   Zadevne vrste:

(a)

Mycoplasma gallisepticum: kokoši in purani;

(b)

Mycoplasma meleagridis: turkeys.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Prisotnost okužbe je treba preskusiti s priznanimi serološkimi in/ali bakteriološkimi in/ali molekularnimi testi. Prisotnost patoloških sprememb na zračnih vrečkah pri enodnevnih piščancih in purančkih kaže na prisotnost okužbe z mikoplazmo in jo je treba preiskati.

(b)

Vzorce za testiranje na prisotnost okužbe z mikoplazmo je, kot je ustrezno, treba odvzeti iz krvi, enodnevnih piščancev in purančkov, sperme ali brisov, vzetih iz sapnika, hoane, kloake ali zračnih vrečk; in zlasti za odkrivanje Mycoplasme meleagridis je treba vzorce odvzeti iz jajcevoda in penisa puranov.

(c)

Teste za odkrivanje Mycoplasme gallisepticum ali Mycoplasme meleagridis je treba izvajati na reprezentativnem vzorcu, da se omogoči trajno nadzorovanje okužbe med rejo in nesnostjo, in sicer tik pred začetkom nesnosti in vsake tri mesece po tem.

C.   Rezultati in ukrepi, ki jih je treba sprejeti

Če ni reaktorjev, se mora šteti, da je test negativen. Drugače je treba šteti, da je jata sumljiva in je treba uporabiti ukrepe iz poglavja IV.

D.   Za gospodarstva, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni veterinarski organ odobri odstopanje od ukrepov iz točke 3(b) poglavja IV, potrebnih za obnovitev odobritve, za zdrave proizvodne enote na gospodarstvu s prisotno okužbo, če je pooblaščeni veterinar potrdil, da sta struktura in velikost navedenih proizvodnih enot in delovnih postopkov taki, da proizvodne enote predstavljajo popolnoma ločene prostore za gojenje, rejo in krmljenje, tako da se zadevna bolezen ne more razširiti iz ene proizvodne enote v drugo.

POGLAVJE IV

MERILA ZA ZAČASNI PREKLIC ALI PREKLIC ODOBRITVE ZA VZREJNI OBRAT

1.

Odobritev, izdana vzrejnemu obratu, se začasno prekliče:

(a)

če pogoji iz poglavja II niso več izpolnjeni;

(b)

dokler se ne zaključi ustrezna preiskava za bolezen,

če:

obstaja sum, da se je v vzrejnem obratu pojavila aviarna influenca ali atipična kokošja kuga,

je vzrejni obrat prejel perutnino ali valilna jajca iz vzrejnega obrata, kjer obstaja sum ali potrjen izbruh aviarne influence ali atipične kokošje kuge,

je prišlo do stika, ki bi lahko prenesel okužbo, med vzrejnim obratom in lokacijo izbruha aviarne influence ali atipične kokošje kuge;

(c)

dokler niso opravljeni novi testi, če rezultati nadzorovanja v skladu s pogoji iz poglavij II in III za okužbe s Salmonello Pullorum, Salmonello Gallinarum, Salmonello arizonae, Mycoplasmo gallisepticum ali Mycoplasmo meleagridis vzbujajo sum na izbruh;

(d)

dokler niso izvedeni ustrezni ukrepi, ki jih zahteva uradni veterinar, če se izkaže, da vzrejni obrat ne izpolnjuje zahtev iz točke 1(a), (b) in (c) poglavja I.

2.

Odobritev se prekliče, če:

(a)

je v vzrejnem obratu potrjen izbruh aviarne influence ali atipične kokošje kuge;

(b)

drugi ustrezni laboratorijski testi potrdijo izbruh okužbe s Salmonello Pullorum, Salmonello Gallinarum, Salmonello arizonae, Mycoplasmo gallisepticum ali Mycoplasmo meleagridis;

(c)

tudi po drugem obvestilu uradnega veterinarja osebi, odgovorni za vzrejni obrat, niso bili izvedeni ukrepi, s pomočjo katerih bi vzrejni obrat izpolnil zahteve točke 1(a), (b) in (c) poglavja I.

3.

Pogoji za obnovitev odobritve:

(a)

če je bila odobritev preklicana zaradi izbruha aviarne influence ali atipične kokošje kuge, se lahko obnovi 21 dni po čiščenju in dezinfekciji, če je bil opravljen sanitarni zakol;

(b)

če je bila odobritev preklicana zaradi izbruha, ki ga povzroča:

Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum ali Salmonella arizonae, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih, ki sta bila v vzrejnem obratu opravljena v razmiku vsaj 21 dni po sanitarnem zakolu okužene jate in po dezinfekciji, učinkovitost katere je bila z ustreznimi testi preverjena na posušenih površinah,

Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih, ki sta bila opravljena na celotni jati v razmiku najmanj 60 dni ali po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih testih v razmiku vsaj 21 dni na vzrejnem obratu po dezinfekciji po sanitarnem zakolu celotne okužene jate.“

2.

Priloga III se spremeni:

(a)

točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Cepiva za cepljenje perutnine ali jat, ki proizvajajo valilna jajca, morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga izda pristojni organ katere koli države članice.“;

(b)

doda se naslednja točka 3:

„3.

Glede cepljenja proti kateremu koli serotipu salmonele morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

programi cepljenja proti salmoneli ne smejo vplivati na serološko odkrivanje v okviru preiskave na terenu ali povzročiti lažno pozitivnih testov;

(b)

živih cepiv proti salmoneli se ne sme uporabljati v okviru nacionalnih programov nadzora:

(i)

pri matični ali proizvodni perutnini med reproduktivno dobo ali dobo nesnosti, razen če je bila varnost njene uporabe dokazana in je odobrena za tak namen v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(ii)

kadar proizvajalec ne zagotovi ustrezne metode za bakteriološko razlikovanje med divjimi sevi salmonele in sevi cepiva.

3.

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

VETERINARSKA SPRIČEVALA ZA TRGOVINO ZNOTRAJ UNIJE

(Vzorci 1 do 6)

VZOREC 1

Image

Image

Image

VZOREC 2

Image

Image

Image

VZOREC 3

Image

Image

Image

VZOREC 4

Image

Image

Image

VZOREC 5

Image

Image

Image

VZOREC 6

Image

Image


(1)  Salmonella Pullorum pomeni Salmonella enterica podvrsta enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Pullorum.

(2)  Salmonella Gallinarum pomeni Salmonella enterica podvrsta enterica serovar Gallinarum biokemijska varianta (biovar) Gallinarum.

(3)  Salmonella arizonae pomeni Salmonella enterica podvrsta arizonae seroskupina K (O18) arizonae.

(4)  Upoštevajte, da lahko včasih serološko testiranje pri vrstah ptic, razen pri kokoših, povzroči nesprejemljiv delež lažno pozitivnih reakcij.

(5)  Upoštevajte, da vzorci iz okolja načeloma niso primerni za zanesljivo odkrivanje Salmonelle Pullorum in Salmonelle Gallinarum.

(6)  Upoštevajte, da so za diagnozo koristni tudi razmazi, pripravljeni neposredno iz aseptično odvzetih tkiv na minimalno selektivno gojišče, kot je MacConkeyjevo gojišče.

(7)  Salmonella Pullorum in Salmonella Gallinarum se stežka gojita v poltrdem gojišču po Rappaport-Vassiliadisu (MRSV), ki se uporablja za nadzor zoonotske Salmonelle spp. v Uniji.

(8)  Upoštevajte, da trenutno ni preskusov, ki bi razločevali med odgovorom na okužbo s Salmonello Pullorum in Salmonello Gallinarum ter cepljenjem proti temu serotipu.

(9)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.“