(1)

Z dopisom z dne 2. oktobra 1997 je Francoska republika Komisiji priglasila shemo pomoči N 679/97 – osnutek odloka o spremembi že obstoječe sheme pomoči za radijsko oddajanje (4). Komisija je z odločbo z dne 10. novembra 1997 (5) za deset let odobrila obnovitev te sheme pomoči za radijsko oddajanje.

(2)

Sprememba te sheme pomoči je bila odobrena z odločbo Komisije z dne 28. julija 2003 (6). Sprememba, ki so jo predlagali francoski organi, je med drugim zadevala spremenjen način financiranja sheme pomoči (7). Komisija je v navedeni odločbi ugotovila, da je tako spremenjena shema pomoči združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta sprememba je začela veljati s 1. januarjem 2003 za obdobje desetih let.

(3)

Sodišče Evropske unije je 22. decembra 2008 razveljavilo Odločbo Komisije z dne 10. novembra 1997 v zvezi z obdobjem veljavnosti med 1997 in 2002. Komisija je od tedaj sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljenega nezakonitega stanja ter je ponovno proučila informacije, ki jih je prejela od francoskih organov (za podroben opis tega postopka glej oddelek 3 z naslovom „Razlogi za sprožitev postopka“).

(4)

Komisija je v dopisu z dne 11. februarja 2009 sporočila Francoski republiki, da bo glede te pomoči sprožila postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)

Sklep Komisije, da sproži postopek, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (8). Komisija je zainteresirane tretje strani pozvala, naj predložijo pripombe glede zadevne pomoči.

(6)

Francoska republika je v dopisu z dne 23. aprila 2009 posredovala svoje pripombe glede ukrepa.

(7)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih tretjih strani o tej zadevi.

(8)

Zadevni ukrep sestoji iz sheme pomoči, namenjene podpiranju majhnih francoskih lokalnih radijskih postaj z vlogo družbenega komuniciranja znotraj lokalne skupnosti, katerih komercialni prihodki od oglasnih ali sponzorskih sporočil ne presegajo 20 % prometa.

(9)

Pomoč se je financirala s prihodki od parafiskalnih dajatev, ki so se zaračunavale na sredstva iz oglasnih sporočil v okviru radijskega in televizijskega oddajanja.

(10)

Pristojni organ, in sicer sklad pomoči za radijsko oddajanje („Fonds de soutien à l'expression radiophonique“), lahko dodeli tri vrste pomoči:

(11)

Shema je vzpostavljena od leta 1989 in je bila večkrat spremenjena, pri čemer so bile vse spremembe priglašene Komisiji, ki jih je odobrila leta 1990, 1992, 1997 in 2003.

(12)

Z osnutkom, ki so ga priglasili francoski organi, se izvaja shema pomoči, kot je določena v členu 80 zakona št. 86-1067 z dne 30. septembra 1986 o svobodi sporočanja, kakor je bil spremenjen s členom 25 zakona št. 89-25 z dne 17. januarja 1989 in členom 27 zakona št. 90-1170 z dne 29. decembra 1990, ki določa:

„Za radijske storitve, katerih komercialni prihodki od oddaj z oglasnimi ali sponzorskimi sporočili ne dosegajo 20 odstotkov celotnega prometa, se v skladu s pravili, določenimi v odloku Conseil d’État, odobri pomoč.

Za financiranje te pomoči se pobira dajatev na prihodke od radijskega in televizijskega oglaševanja.

Pristojbine, namenjene radijskim storitvam v povezavi z oddajami za podporo kolektivnih ukrepov ali ukrepov v javnem interesu, se ne upoštevajo pri določitvi zgornje meje iz odstavka 1 tega člena.“

(13)

Kar zadeva financiranje sheme pomoči, osnutek, ki so ga francoski organi priglasili 2. oktobra 1997, ki je postal odlok št. 97-1263 z dne 29. decembra 1997 o uveljavitvi parafiskalne dajatve v korist skladu pomoči za radijsko oddajanje (9), v členu 1 določa:

„Z učinkom od 1. januarja 1998 se za financiranje sklada za pomoč v korist imetnikov dovoljenja za radijske storitve, katerih komercialni prihodki od oddaj z oglasnimi ali sponzorskimi sporočili ne dosegajo 20 odstotkov celotnega prometa, za obdobje petih let uvede parafiskalna dajatev na radijsko in televizijsko oglaševanje (v nadaljnjem besedilu: dajatev na oglaševanje). Cilj te dajatve je spodbujanje radijskega oddajanja.“

Člen 2 tega odloka določa:

„Dajatev se izračuna na podlagi zneskov brez provizije agencije in brez davka na dodano vrednost, ki jih oglaševalci plačujejo za oddajanje oglasov, namenjenih za francosko ozemlje.

Zavezanci za to dajatev so osebe, ki tržijo te oddaje z oglasnimi sporočili.

Tarifa za dajatev se določi s skupno odločbo ministrov, pristojnih za proračun in za komunikacije, in sicer po stopnjah glede na prihodke zavezancev za dajatev po četrtletjih, pri tem pa veljajo te zgornje meje:

[…]“

V členu 4 tega odloka je določeno, da dajatev iz člena 2 izračuna, določi in pobere davčna uprava v korist sklada pomoči za radijsko oddajanje na podlagi istih pravil, jamstev in sankcij, kot veljajo za davek na dodano vrednost.

(14)

Te določbe so bile spremenjene ob spremembi sheme pomoči, priglašene Komisiji in odobrene z odločbo z dne 28. julija 2003 (10). Po novih pravilih parafiskalna dajatev zadeva le oglaševalske agencije s sedežem na francoskem ozemlju.

(15)

Komisija je leta 1997 z odločbo št. N 679/97 odobrila spremembo sheme pomoči, ki zajema mehanizem financiranja s parafiskalno dajatvijo na radijsko in televizijsko oglaševanje. Ta odločba pa ne vsebuje nobene analize metode financiranja. Odločba iz leta 1997 je učinkovala do leta 2003, ko jo je zamenjala nova odločba o odobritvi št. NN42/03 (11).

(16)

Régie Networks, oglaševalska podružnica velike zveze francoskih radijskih postaj, in sicer NRJ, je 3. avgusta 2004 pred sodiščem v Lyonu izpodbijala dajatev, plačano leta 2001 (152 524 EUR).Zadeva je bila Sodišču EU predložena v predhodno odločanje, da se presodi veljavnost odločbe Komisije z dne 10. novembra 1997 o dodelitvi pomoči.

(17)

Sodišče EU je s sodbo (12) z dne 22. decembra 2008 odločbo iz leta 1997 razveljavilo z razlogom, da Komisija, kljub temu da bi morala oceniti metodo financiranja proučevanega ukrepa, tega ni storila.

(18)

Dejansko je Sodišče EU v točki 89 svoje sodbe opozorilo, da mora Komisija pri proučitvi ukrepa pomoči nujno upoštevati način financiranja pomoči, če je sestavni del ukrepa. Sodišče EU v točki 99 svoje sodbe jasno navaja, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči, kadar v skladu z upoštevno nacionalno zakonodajo med zadevno dajatvijo in pomočjo obstaja neločljiva vsebinska povezava, tako da so prihodki iz dajatve nujno namenjeni financiranju pomoči in neposredno vplivajo na njeno višino, in zato na presojo združljivosti te pomoči z notranjim trgom.

(19)

Potem ko je Sodišče EU preverilo, da so bili vsi ti pogoji v tej zadevi izpolnjeni, v točki 112 svoje sodbe navaja, da je dajatev na oglaševanje sestavni del sheme pomoči za radijsko oddajanje, ki se financira s to dajatvijo. Komisija bi tako morala to dajatev nujno upoštevati pri preizkusu zadevne sheme pomoči, česar pa v svoji odločbi št. NN 42/03 ni storila.

(20)

Komisija je po sodbi, s katero je bila razveljavljena odločba Komisije z dne 10. novembra 1997, sprejela vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljenega nezakonitega stanja ter je ponovno proučila informacije, ki jih je prejela od francoskih organov. Komisija je zato 11. februarja 2009 sprožila formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije pod številko postopka C4/2009 (13).

(21)

Komisija je z dopisom z dne 23. aprila 2009 prejela naslednje pripombe francoskih organov:

(22)

Presoja zadevne sheme pomoči temelji na členu 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(23)

Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da:

„Razen če pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(24)

Analiza te zadeve glede na pogoje iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(25)

Priglašeni ukrep pomoči glede na predmet in področje uporabe očitno ne izpolnjuje pogojev iz člena 107(2) ter člena 107(3)(a) in (b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(26)

Shema pomoči skuša z dajanjem prednosti postajam, ki opravljajo storitve oddajanja prek radijskih valov na francoskem ozemlju, zlasti s podpiranjem postaj, katerih oglaševalski prihodki so najnižji, zagotoviti številnost medijev na francoskem ozemlju, kar je legitimen splošen cilj. Tako bi lahko bila pomoč upravičencem proučena z vidika pogojev iz člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta člen določa: „Kot združljivo z notranjim trgom se lahko šteje naslednje: […] pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi […]“. V tem primeru mora Komisija uravnotežiti pozitivne in negativne učinke ukrepa.

(27)

Komisija je v prejšnjih odločbah ugotovila, da ima zadevna shema pomoči pozitivne učinke in da je združljiva z notranjim trgom, zlasti ker ta shema pomoči prispeva k natančno opredeljenemu cilju splošnega interesa. Dejansko skuša dajati prednost številnosti postaj, ki opravljajo storitve oddajanja prek radijskih valov na francoskem ozemlju. Podpira manjše postaje z lokalnim poslušalstvom, pri čemer upošteva družbene, kulturne in lokalne interese, kar pomeni legitimen splošen cilj. Poleg tega je izkrivljanje konkurence, ki ga shema pomoči morebiti povzroča z dajanjem prednosti lokalnim radijskim postajam, majhno in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Glede na vlogo in velikost teh postaj je izkrivljanje konkurence med njimi in ponudniki iste vrste storitev v drugi državi članici še posebej majhno. Zato je vpliv na trgovino, ki izhaja iz te sheme, še posebej majhen.

(28)

Toda iz proučitve členov 3 in 6 odloka št. 97-1263 izhaja, da je način financiranja sheme pomoči z zadevnimi parafiskalnimi dajatvami sestavni del ukrepa, kot je že ugotovilo Sodišče v sodbi v zadevi Régie Networks (točke 99 do 112).

(29)

Kot je že opozorilo v točki 89 sodbe v zadevi Régie Networks: „način financiranja pomoči lahko privede do nezdružljivosti s skupnim trgom celotnega programa pomoči, ki se namerava financirati. Zato pomoči ni mogoče preverjati ločeno od učinkov njenega načina financiranja. Prav nasprotno, Komisija mora pri pregledu ukrepa pomoči nujno upoštevati način financiranja pomoči, če je ta sestavni del ukrepa (glej v tem smislu zlasti zgoraj navedeno sodbo van Calster in drugi, točka 49, in sodbo z dne 15. julija 2004 v zadevi Pearle in drugi, C–345/02, ZOdl., str. I–7139, točka 29)“.

(30)

Zato mora Komisija pri proučitvi združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom upoštevati navedeno dajatev. Zadevna dajatev za oglaševanje se zato zdi v nasprotju s splošnim načelom, ki ga je Komisija večkrat izrazila, Sodišče pa potrdilo v sodbi z dne 25. junija 1970 v zadevi Francija proti Komisiji (47/69, Recueil, str. 487), po kateri morajo biti uvoženi proizvodi ali storitve oproščeni vsakršnih parafiskalnih dajatev, namenjenih financiranju sheme pomoči, katere upravičenci so izključno nacionalna podjetja. Sodišče omenja to analizo v točki 115 sodbe v zadevi Régie Networks.

(31)

Komisija meni, da neoprostitev dajatev na storitve oddajanja prek radijskih valov, ki jih v Franciji opravljajo postaje s sedežem v drugih državah članicah in ki niso upravičene do pomoči, dodeljene iz naslova priglašene sheme, spreminja trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Četudi bi bil splošni cilj pomoči upravičencem iz priglašene sheme legitimen in bi se lahko obravnaval kot združljiv z notranjim trgom, pa to ne velja za način financiranja te sheme.

(32)

Komisija v skladu s tem ugotavlja, da se lahko shema pomoči razglasi za združljivo z notranjim trgom, zlasti z enim merilom iz člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija pa nasprotno ne more odobriti načina financiranja te sheme.

(33)

Francoski organi so Komisiji v zvezi s tem v dopisu z dne 23. aprila 2009 navedli, da (med plačniki parafiskalne dajatve, s katero se financira shema pomoči,) ne morejo ugotoviti istovetnosti tujih operaterjev, ki opravljajo storitve radijskega oddajanja v Franciji s postaj ali oglaševalskih agencij s sedežem v drugih državah članicah v obdobju, ki ga zajema zadevna shema pomoči. Komisija lahko prizna obstoj upravnih težav, zaradi katerih ni mogoče ugotoviti njihove istovetnosti glede na to, da so dejstva stara. Vendar se na podlagi tega sklepa morajo obvestiti vse operaterje, ki bi lahko bili upravičeni do povračila dajatve, vpojasnil, ki so jih posredovali francoski organi, zdi, da pretečeni čas v tej zadevi ni sam po sebi nepremostljiva ovira pri ugotavljanju istovetnosti subjektov, zavezanih plačilu dajatve. Francoski organi so kot odgovor navedli, da na podlagi razpoložljivih podatkov niso mogli vedno določiti, ali so bili subjekti, zavezani plačilu dajatve, podjetja, ki so oddajala s francoskega ozemlja ali z ozemlja druge države članice. V takem primeru morajo v šestih mesecih od priglasitve tega sklepa vsakemu subjektu, zavezanemu plačilu dajatve, posebej poslati uradno obvestilo o posebni pravici do povračila, če je v Francijo oddajal z ozemlja druge države članice. Uprava mora uporabiti vsa možna sredstva, ki jih ima na voljo, da ugotovi istovetnost subjektov, zavezanih plačilu dajatve. Vendar, ker ni gotovo, da bi lahko francoski organi sami ugotovili istovetnost vseh subjektov, zavezanih plačilu te dajatve, bo njihova naloga tudi, da izvedejo ustrezno oglaševalsko kampanjo o ukrepih povračila, tako da bi se lahko javili zadevni operaterji.

(34)

Dejansko ne more nič preprečiti Franciji, da bi tem neznanim operaterjem omogočila uveljavitev njihove pravice do povračila neupravičeno plačanih dajatev v obdobju med 1997 in 2002. Francija bo lahko odpravila nezdružljivost načina financiranja sheme pomoči s povračilom zneska dajatev, ki ni skladen z notranjim trgom, v skladu z naslednjimi merili: