29.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/57

(1)

Komisija je 1. aprila 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (obvestilo o začetku), objavila začetek protisubvencijskega postopka (protisubvencijski postopek) v zvezi z uvozom nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije („Indija“ ali „zadevna država“) v Unijo.

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3) (obvestilo o začetku), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije v Unijo in uvedla ločeno preiskavo (protidampinški postopek).

(3)

Protisubvencijski postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 15. februarja 2010 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) (pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje nekaterih palic iz nerjavnega jekla Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o subvencioniranju zadevnega izdelka in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Pred začetkom postopka in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe je Komisija indijsko vlado obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije, ki povzroča materialno škodo industriji Unije. Indijska vlada je bila povabljena na posvetovanja, da se razjasni položaj glede vsebine pritožbe in da se doseže sporazumna rešitev. V tem primeru ni bila dosežena nobena sporazumna rešitev.

(5)

Komisija je proizvajalce Unije, ki so se pritožili, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter indijske organe uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(6)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov iz Indije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje subvencioniranja predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz Indije pozvani, da se javijo v roku 15 dni od začetka preiskave in zagotovijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, o svojih natančno opredeljenih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka, ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka med 1. aprilom 2009 in 31. marcem 2010.

(9)

Komisija se je z ustreznimi indijskimi organi posvetovala tudi glede izbire reprezentativnega vzorca.

(10)

Skupaj je potrebne informacije predložilo in se strinjalo z vključitvijo v vzorec v navedenem roku iz obvestila o začetku 22 proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb iz Indije. 20 od teh sodelujočih družb ali skupin je poročalo o izvozu zadevnega izdelka v Unijo v obdobju preiskave. Zato je bil vzorec izbran na podlagi informacij, ki jih je predložilo teh 20 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov.

(11)

Za proizvajalce izvoznike, ki se niso javili v prej navedenem roku ali niso pravočasno predložili zahtevanih informacij, se je štelo, da ne sodelujejo pri preiskavi. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, o katerem je v obdobju preiskave poročalo 20 sodelujočih družb ali skupin, ki so med obdobjem preiskave zadevni izdelek izvažale v Unijo, kaže, da je bilo sodelovanje indijskih proizvajalcev izvoznikov zelo visoko.

(12)

V skladu s členom 27 osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki se ga lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času. Izbrani vzorec sta sestavljali dve posamezni družbi in skupina družb, sestavljena iz štirih povezanih družb, ki so skupaj predstavljale več kot 63 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(13)

Proizvajalec izvoznik, ki ni bil vključen v vzorec, ker ni izpolnil meril iz člena 27(1) osnovne uredbe, je zahteval določitev individualne stopnje subvencioniranja v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe in predložil odgovor na vprašalnik.

(14)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil vzorec omejen na razumno število družb, ki jih je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Družbe, preiskane za namen preiskave subvencioniranja, so navedene v uvodni izjavi 22. Glede na število preveritvenih obiskov, ki jih je bilo treba opraviti v prostorih teh družb, se je menilo, da bi bile individualne preiskave preveč obremenjujoče in bi onemogočile pravočasno dokončanje preiskave.

(15)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da zahteve za individualno preiskavo ni mogoče sprejeti.

(16)

Glede na veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje škode predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(17)

Razen osmih pritožnikov se ni javil noben drug proizvajalec in zagotovil osnovnih informacij o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave, kot je določeno v obvestilu o začetku. Izmed teh osmih proizvajalcev je bil izbran vzorec štirih družb na podlagi reprezentativnosti obsega prodaje, raznolikosti vrst izdelkov in lokacije v Uniji. Komisija se je o izbiri vzorca posvetovala s pritožnikom in zadevnimi proizvajalci.

(18)

Štirje vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 62 % celotne proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave.

(19)

Glede na veliko število uvoznikov, ki jih pritožba zadeva, je bilo v obvestilu o začetku predvideno tudi vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Štirje uvozniki so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec v navedenem roku iz obvestila o začetku. Glede na majhno število uvoznikov, ki so se javili, je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi.

(20)

Komisija je vprašalnike poslala vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Vprašalniki so bili tako poslani indijski vladi, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v Indiji, vzorčenim proizvajalcem Unije, štirim uvoznikom iz Unije, ki so se odzvali na vzorčenje, in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih preiskava zadeva.

(21)

Komisija je prejela odgovore od indijske vlade, vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo, vzorčenih proizvajalcev Unije in enega uvoznika. Od uporabnikov ali drugih zainteresiranih strani v postopku ni prejela nobenega odgovora. Poleg tega je večji delež proizvajalcev Unije predložil zahtevane splošne podatke za analizo škode.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se ji zdele potrebne za začasno določitev subvencioniranja, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih indijske vlade v Delhiju, vlade Maharaštre v Mumbaju, regionalnega urada indijske vlade v Mumbaju in v naslednjih družbah:

(23)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2007 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(24)

Zadevni izdelek zajema palice iz nerjavnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave, razen palic s krožnim prečnim prerezom in premerom 80 mm ali več s poreklom iz Indije (zadevni izdelek), trenutno uvrščen v oznake KN 7222 20 21, 7222 20 29, 7222 20 31, 7222 20 39, 7222 20 81 in 7222 20 89.

(25)

Preiskava je pokazala, da imajo izdelki, proizvedeni in prodani na domačem trgu Indije, ki so vključeni v to preiskavo, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz te države izvažajo v Unijo. Podobno imajo izdelki, ki jih industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz zadevne države izvažajo v Unijo. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(26)

Na podlagi informacij iz pritožbe in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(27)

Zgoraj naštete sheme od (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OP te preiskave se nanašata dva dokumenta, tj. „Zunanjetrgovinska politika 2004–2009“ in „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“. Poleg tega indijska vlada postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko 2004–2009 in zunanjetrgovinsko politiko 2009–2014, določa tudi v „Priročniku o postopkih, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“ oziroma „HOP I 2009–2014“). Tudi Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(28)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj v točki (e), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki (ICB) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(29)

DEPBS je podrobno opisana v poglavju 4.3 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 4 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(30)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(31)

Izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih normativov input-output (standard input-output norms – SION) ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(32)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek DEPBS kredita, ki se dodeli za izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS.

(33)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi krediti DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki krediti se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, razen investicijskega blaga in blaga, pri katerem pri uvozu obstajajo omejitve. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(34)

Vloge za kredite DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih transakcij zunaj rokov za oddajo vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2004–2009 in 2009–2014. Poleg tega, kot je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009 in 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(35)

Ugotovljeno je bilo, da sta to shemo v OP uporabljali dve družbi v vzorcu, Chandom Steel in družbe iz skupine Venus.

(36)

DEPBSzagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek indijske vlade, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS pomeni ugodnost za izvoznika, ker izboljša njegovo likvidnost.

(37)

Poleg tega je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, saj ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan v proizvodnem procesu dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III osnovne uredbe. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvožene kakršne koli surovine. Tako so izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovine, še vedno upravičeni do subvencij po DEPBS.

(39)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, ki je bila ugotovljena v OP. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. V tistem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsote kreditov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OP.

(40)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, pri čemer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotne prihodke od izvoza med OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(41)

Stopnja subvencije, ugotovljena v OP za zadevne družbe v okviru te sheme, se je gibala med 1,5 % in 3,4 %.

(42)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavjih od 4.1 do 4.30 priročnika HOP I 2004–2009 in HOP I 2009-2014.

(43)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, kakor je podrobneje opisano v uvodni izjavi (44). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in podshem AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končnega izvoznika, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov (EOU), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil (Advance Release Order – ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva (back to back inland letter of credit).

(44)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)   fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Nadomestilo za uvoz in obveznost izvoza, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)   letno potrebo: taka odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov;

(iii)   vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko brez dajatev uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(iv)   predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, navedenih v odstavku 8.2(b) do (f), (g), (i) in (j) Zunanjetrgovinske politike 2004–2009. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav veljajo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjeni enoti (EOU) ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni (SEZ);

(v)   vnaprejšnja pripustitev naročil (ARO): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V takem primeru je vnaprejšnja odobritev validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kakor so določene v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)   vzajemni notranji akreditiv: ta podshema ponovno zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka potrdi odobritev za neposreden uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači proizvajalec je upravičen do subvencij za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končnih trošarin).

(45)

Med OP sta na podlagi AAS dve družbi prejeli koncesijo, povezano z zadevnim izdelkom. Ti dve družbi sta uporabili eno od podshem, tj. AAS za fizični izvoz. Zato ni treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za preostale neuporabljene podsheme.

(46)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 k HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(47)

V zvezi s podshemami, ki so jih med OP uporabljale zadevne družbe, tj. za fizični izvoz indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih input-output normativov (SION), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom.

(48)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(49)

Preiskava je pokazala, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane ali še niso bile preizkušene v praksi.

(50)

Ena izmed preiskovanih družb ni vzdrževala sistema, na podlagi katerega bi se lahko preverilo, katere surovine so bile porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu, kakor to določa Zunanjetrgovinska politika (Dodatek 23) in v skladu s Prilogo II(II)(4) k osnovni uredbi. Pravzaprav ni bilo nobenega zapisa o dejanski porabi. Spremembe v vodenju Zunanjetrgovinske politike 2004–2009, ki so začele veljati jeseni 2005 (obvezno pošiljanje evidence porabe indijskim organom v okviru postopka odkupa), se v primeru te družbe še niso uporabile. Tako se dejansko izvajanje te določbe v tej fazi ne more preveriti.

(51)

Druga družba je vzdrževala določeno evidenco proizvodnje in porabe. Vendar evidenca porabe v OP ni bila na voljo, zato je med drugim ni bilo mogoče preveriti in ugotoviti, katere surovine in v kakšnih količinah so bile porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka, kakor to določa Zunanjetrgovinska politika (Dodatek 23). V zvezi z zahtevami glede preverjanja iz uvodne izjave 46 družba ni vodila nobene evidence o poteku certifikacije. Načrt revizije ali kakršna koli druga dokazila o opravljeni reviziji (npr. poročilo o reviziji), evidentirane informacije o uporabljeni metodologiji in posebnih zahtevah za tako natančno delo, za katerega je potrebno podrobno tehnično znanje o proizvodnih postopkih, niso bili na voljo. Če povzamemo, se šteje, da preiskovani izvoznik ni bil sposoben dokazati, da so bile izpolnjene ustrezne določbe Zunanjetrgovinske politike.

(52)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj predstavlja finančni prispevek indijske vlade, katerega ugodnosti so uživali preiskovani izvozniki.

(53)

Poleg tega so AAS za fizični izvoz očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(54)

Poleg tega se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III (II)(2) osnovne uredbe). Tako je potrjeno, da SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in sami ne morejo predstavljati sistema preverjanja dejanske porabe, ker zasnova teh standardov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so porabljene v izvozni proizvodnji. Indijska vlada tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III (II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(55)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(56)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) osnovne uredbe je mogoče izravnati presežne odpuste dajatev le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se navedena oprostitev za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II (II) in III (II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(57)

Znesek subvencije za družbe, ki so uporabljale AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s podshemo med OP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(58)

Stopnja subvencije, ugotovljena za OP za zadevne družbe v okviru te sheme, je bila 0,8 % oziroma 1,5 %.

(59)

Preiskava je pokazala, da sta v OP to shemo uporabljali dve družbi ali skupini družb v vzorcu. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile prejete spodbude zanemarljive. Zato je Komisija ugotovila, da v tej preiskavi za to shemo ni potrebna nadaljnja ocena uvedbe izravnalnih ukrepov.

(60)

Ugotovljeno je bilo, da ima ena izmed družb v vzorcu status izvozno usmerjenega obrata in je v OP prejemala subvencije.

(61)

Podrobni opisi sheme EOU so v poglavju 6 Zunanjetrgovinske politike 2004–2009 in Zunanjetrgovinske politike 2009–2014 ter poglavju 6 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(62)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS načeloma vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag osnovnih sredstev, da so lahko upravičena do EOUS.

(63)

Izvozno usmerjeni obrati se lahko nahajajo in ustanovijo kjer koli v Indiji.

(64)

Zahtevek za status EOU mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju statusa EOU družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(65)

Ključna obveznost izvozno usmerjenega obrata, kot je določeno v Zunanjetrgovinski politiki 2004–2009 in Zunanjetrgovinski politiki 2009–2014, je doseči neto devizni zaslužek, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(66)

Izvozno usmerjeni obrati so upravičeni do naslednjih koncesij:

(67)

Obrate, ki delujejo po teh shemah, nadzorujejo carinski uslužbenci.

(68)

Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi ustrezno poslovno knjigo celotnega uvoza, porabe in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza v skladu z ustreznim odstavkom priročnika HOP 2009–2014. Ti dokumenti se s četrtletnimi in letnimi poročili o napredku periodično predložijo pristojnim organom.

(69)

Vendar se „v nobenem primeru od izvozno usmerjenega obrata ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi s svojim izvozom, transferji v druge obrate, prodajo DTA ali zalogami“, kot navaja ustrezni oddelek priročnika HOP I 2009–2014.

(70)

Domača prodaja se odpremi in registrira s postopkom samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk izvozno usmerjenega obrata nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec.

(71)

V tem primeru je EOUS uporabljal eden od sodelujočih izvoznikov v vzorcu. Ta sodelujoči izvoznik je shemo uporabljal za uvoz surovin, potrošnega blaga in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, prejemanje povračila prometnega davka ter prodajo dela proizvodnje na domačem trgu. Sodelujoči izvoznik je tako koristil vse ugodnosti, navedene v točki od (i) do (vi) uvodne izjave 66. Vendar je glede oprostitve davka v skladu z oddelkom 10B Zakona o davku na dohodek preiskava pokazala, da od 1. aprila 2010 družba ni več upravičena do te oprostitve. Zato določbe o oprostitvi davka na dohodek za izvozno usmerjene obrate v okviru te preiskave niso bile nadalje obravnavane.

(72)

Oprostitve izvozno usmerjenega obrata treh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“, „carine na davek za izobraževanje“ in „davka za višje srednješolsko izobraževanje“) in povračilo prometnega davka so finančni prispevek indijske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako izvozno usmerjenemu obratu omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker ta izboljšuje likvidnost, saj ji ni treba plačati dajatev, ki bi običajno zapadle, in dobi povrnjen prometni davek.

(73)

Oprostitev trošarin in ustreznih dajatev na uvoz (EED) pa ne vodi v izpad prihodka, ki je sicer pričakovan. Če bi bile trošarine in dodatna carina plačane, bi bile lahko uporabljene kot kredit za prihodnje dajatve (tako imenovani „mehanizem CENVAT“), kar je sistem, primerljiv z DDV, ki indijskim družbam omogoča, da davek za nakup izravnajo z davki, ki jih plačujejo za prodajo. Zato te dajatve niso dokončne. Z uporabo kredita „CENVAT“ dokončna dajatev bremeni le dodano vrednost, ne pa tudi surovine.

(74)

Tako samo oprostitev osnovne carine, carine na davek za izobraževanje, davka za višje srednješolsko izobraževanje in povračilo centralnega prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 3 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj izvozno usmerjenega obrata, kot je določen v poglavju 6.1 Zunanjetrgovinske politike 2009–2014, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(75)

Skladno s tem je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka odpustu uvoznih dajatev (osnovna carina, carina na davek za izobraževanje in davek za višješolsko izobraževanje), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, kot tudi povračilu centralnega prometnega davka, ki so nastali med OP.

(76)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je izvozno usmerjeni obrat, je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina, carina na davek za izobraževanje, davek za višješolsko izobraževanje) za surovine, uvožene za izvozno usmerjen obrat v celoti, in prometnega davka, povrnjenega med OP. Pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako dobljeni znesek subvencije pa določen kot števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Skupna stopnja subvencije, določena za EOUS za zadevno družbo, znaša 4,3 %.

(77)

Investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe se subvencija za zadevno družbo izračuna na osnovi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijo takega investicijskega blaga v eni izmed preiskovanih družb. Tako izračunan znesek velja za OP in je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako določi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. V skladu s členom 7(2) in členom 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v OP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Tako določena stopnja subvencije za zadevno družbo je bila zanemarljiva.

(78)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 (izvozni kredit v tuji valuti/rupijah) in Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 09/04.02.02/2008-09 (izvozni kredit v tuji valuti/rupijah) indijske centralne banke (ICB), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(79)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(80)

ICB na podlagi te sheme določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki so obvezne in jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo (kredit za embaliranje), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(81)

Zaradi Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite (gotovinske kredite), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(82)

Ugotovljeno je bilo, da je ena od družb med OP uporabljala to shemo.

(83)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določajo Master Circulars ICB iz uvodne izjave 78, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo ugodnost na takega izvoznika v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej.

(84)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila indijske vlade komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 3(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 2(b) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, zasleduje cilje javnega reda, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje indijska vlada. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij iz člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru zagotavljanju posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in so torej pogojene z opravljenim izvozom v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(85)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabila zadevna družba. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za skupne prihodke od izvoza med OP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(86)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OP za družbo, znaša 0,4 %.

(87)

Na podlagi ugotovitev, kot je povzeto v razpredelnici, se je skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, gibal med 3,3 % in 4,3 %:

(88)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 4,0 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za družbe v vzorcu.

(89)

Za vse ostale izvoznike iz Indije je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, o katerem je v obdobju preiskave poročalo dvajset sodelujočih družb ali skupin, ki so med obdobjem preiskave zadevni izdelek izvažale v Unijo, kaže, da je bilo sodelovanje indijskih proizvajalcev izvoznikov zelo visoko, namreč 100 %. Glede na to visoko stopnjo sodelovanja je stopnja subvencije za vsa nesodelujoča podjetja določena na ravni podjetja z najvišjo posamezno stopnjo, tj. 4,3 %.

(90)

Za določitev obsega proizvodnje Unije je bila upoštevana proizvodnja naslednjih proizvajalcev Unije:

(91)

Proizvodnja Unije za namene celotne analize škode tako vključuje teh 24 družb.

(92)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, je bil izmed proizvajalcev, ki so se javili Komisiji, izbran vzorec štirih družb, in ki so, kot je navedeno v obvestilu o začetku, predložile osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave.

(93)

Ti štirje vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 62 % celotne proizvodnje industrije Unije v OP.

(94)

Škoda je bila ocenjena na podlagi gibanj v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, prodajo, tržnim deležem in rastjo, zbranih na ravni celotne industrije Unije, in gibanj v zvezi s cenami, zaposlovanjem, produktivnostjo, dobičkonosnostjo, denarnim tokom, zmožnostjo zbiranja kapitala in naložb, zalogami, dobičkonosnostjo naložb in plačami, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(95)

Potrošnja Unije v OP je bila določena na podlagi obsega prodaje vzorčene industrije Unije, podatkov o prodaji drugih proizvajalcev Skupnosti, ki jih je predložil pritožnik, podatkov o obsegu uvoza na trg Unije za obdobje med letoma 2007 in 2009, pridobljenih od Eurostata, in odgovorov na vprašalnik.

(96)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 36 %. V obdobju med letoma 2007 in 2009 se je potrošnja zmanjšala za 41 %, a se je med letom 2009 in OP povečala za 5 odstotnih točk.

(97)

Gospodarska kriza je prispevala k zmanjšanju potrošnje od leta 2008, v tem obdobju pa so se uporabniki zadevnega izdelka, kot so avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih aparatov, kemična industrija in gradbena industrija, soočali z velikim upadom povpraševanja po njihovih izdelkih. V drugi polovici OP se je položaj na trgu začel rahlo izboljševati, kar se odraža v manjšem povečanju povpraševanja po zadevnem izdelku v primerjavi s prvo polovico OP.

(98)

Na podlagi podatkov Eurostata za obdobje med letoma 2007 in 2009 in odgovorov na vprašalnik za OP je uvoz zadevnega izdelka iz Indije sledil padajočemu gibanju potrošnje EU in se med obravnavanim obdobjem zmanjšal za 27 %. Največje zmanjšanje je bilo med letoma 2008 in 2009, ko se je uvoz zmanjšal za 41 odstotnih točk. Uvoz se je nato med letom 2009 in OP povečal za 16 odstotnih točk.

(99)

Ker je zmanjšanje manjše od zmanjšanja potrošnje Unije, se je tržni delež proizvajalcev iz Indije rahlo povečal s 10,39 % v letu 2007 na 11,78 % v OP.

(100)

Povprečna uvozna cena zadevnega izdelka iz Indije se je znižala za 44 %, največje znižanje pa je bilo med letoma 2008 in 2009, ko so cene padle za 22 odstotnih točk. Čeprav je znižanje sledilo padajočemu gibanju cen surovin, je treba upoštevati, da je bila med obravnavanim obdobjem povprečna uvozna cena na enoto iz Indije znatno nižja od povprečja na prodajno ceno enote industrije Unije, kar se je odražalo v velikem cenovnem pritisku na prodajne cene Unije.

(101)

Primerjava v OP med franko cenami vzorčene industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije in cenami CIF meja Unije proizvajalcev izvoznikov v Indiji, ustrezno prilagojenimi glede na stroške raztovarjanja in carine, je pokazala nelojalno nižanje cen, ki se je gibalo med 16,7 % in 18,2 %.

(102)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev učinka subvencioniranega uvoza iz Indije na industrijo Unije vključevala analizo vseh ustreznih gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije od leta 2007 do OP.

(103)

Med letom 2007 in OP se je celotna proizvodnja industrije Unije zmanjšala za 42 %, proizvodna zmogljivost pa je ostala stabilna, zaradi česar se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti znižala za 26 odstotnih točk. Zmanjšanje proizvodnje je bilo večje od zmanjšanja potrošnje Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 36 %.

(104)

Obseg prodaje podobnega izdelka industrije Unije se je po prodaji prvi neodvisni stranki na trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %, največje zmanjšanje pa je bilo med letoma 2008 in 2009, ko je prodaja upadla za 29 odstotnih točk. Prodaja se je nato med letom 2009 in OP povečala za 3 odstotne točke.

(105)

Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostal stabilen na ravni približno 81 %.

(106)

Ker sta se potrošnja Unije in obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 36 %, je tržni delež industrije Unije ostal stabilen pri 81 %.

(107)

Glede na obseg, tržni delež in cene subvencioniranega uvoza iz Indije vpliva dejanskih stopenj subvencioniranja na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(108)

Industrija Unije v glavnem proizvaja po naročilu, zato zaloge ne morejo biti pomemben kazalec škode. Gibanja zalog so zgolj informativne narave. Spodnji podatki se nanašajo samo na vzorčene družbe in pomenijo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja.

(109)

Obseg zalog se je med obravnavanim obdobjem zmanjšal za 22 %, kot odstotek proizvodnje pa so se zaloge povečale s 16 % na 19,5 %.

(110)

Povprečne cene na enoto prodaje vzorčene industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije so se med letom 2007 in OP znižale za 44 %, največje znižanje pa je bilo med letoma 2008 in 2009, ko so cene padle za 25 odstotnih točk. Del tega znižanja je bil posledica upada proizvodnih stroškov na enoto zadevnega izdelka, ki so se v obravnavanem obdobju znižali za 31 %. Upad stroškov na enoto je v glavnem povzročilo znižanje cen surovin. To znižanje je bilo nekoliko spremenjeno s povečanjem deleža fiksnih stroškov na proizvedeno enoto zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti.

(111)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 15 % zaradi racionalizacije dejavnosti industrije Unije.

(112)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali za 5 %. To povečanje je naravno in je nižje od stopnje inflacije v obravnavanem obdobju. Poleg tega je treba opozoriti, da stroški dela ne predstavljajo pomembnega dela celotnih stroškov proizvodnje palic iz nerjavnega jekla.

(113)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost znatno zmanjšala in z dobička v višini 9 % v letu 2007 padla na izgubo v višini 8 % v OP. Dobiček je najbolj padel med letoma 2008 in 2009, tj. za več kot 16 odstotnih točk.

(114)

Neto denarni tok, ki ga je ustvaril podobni izdelek, se je v obdobju od leta 2007 do OP zmanjšal za 107 %.

(115)

V obravnavanem obdobju so se letne naložbe v proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale za 77 %.

(116)

Dobičkonosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb, je sledila negativnemu gibanju dobičkonosnosti, saj se je znižala za 134 odstotnih točk.

(117)

Ni bilo znakov, da bi imela industrija Unije v obravnavanem obdobju težave pri zbiranju kapitala.

(118)

Skoraj vsi kazalci škode v zvezi z industrijo Unije so se v obravnavanem obdobju razvijali negativno.

(119)

Potrošnja Unije se je zmanjšala za 36 %, obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal za 36 % in izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala za 42 %. Prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije so se znižale za 44 %, na manj, kot znašajo stroški. Sledili so znižanju cen uvoza iz Indije, da bi ohranili določen obseg prodaje in proizvodnje in tako pokrili fiksne stroške.

(120)

Dobičkonosnost je z dobička v letu 2007 v višini 9,5 % v OP padla na izgubo v višini skoraj 8 %. Naložbe, denarni tok in dobičkonosnost naložb so prav tako sledili negativnemu gibanju, saj so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 77 %, denarni tok za 107 %, dobičkonosnost naložb pa za 246 odstotnih točk.

(121)

Samo en kazalec, tj. tržni delež industrije Unije, je ostal stabilen na ravni 81 %.

(122)

Glede na navedeno se sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(123)

V skladu s členom 8(5) in členom 8(6) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je subvencionirani uvoz iz Indije povzročil škodo proizvajalcem Unije v taki meri, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg subvencioniranega uvoza so bili preverjeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo proizvajalcem Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana subvencioniranemu uvozu.

(124)

Znižanje uvoznih cen za 44 % v obravnavanem obdobju in visoke stopnje nelojalnega nižanja cen, ugotovljene v OP, ki so se gibale med 16,7 % in 18,2 %, so sovpadali s poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije.

(125)

Zaradi stopnje subvencioniranja sodelujočih izvoznikov in nizkih cen subvencioniranega uvoza, ki so povzročile znatno nelojalno nižanje cen industrije Unije, je njihova prisotnost na trgu Unije pomembno vplivala na dodatno poslabšanje negativnega gibanja prodajnih cen na trgu Unije. Škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, je najbolj vidna pri nizkih prodajnih cenah in visokih finančnih izgubah, ki jih je imela industrija.

(126)

Povprečne cene uvoza iz Indije so se znatno znižale, kar je industrijo Unije prisililo v nižanje cen, da bi ohranila določen prihodek in pokrila vsaj fiksne stroške, vendar s cenami, ki povzročajo izgube. Zato se je finančni položaj industrije Unije od leta 2008 močno poslabšal.

(127)

Na podlagi navedenega se začasno sklene, da je imel subvencionirani uvoz iz Indije, ki je med OP povzročil znatno nelojalno znižanje cen v industriji Unije, odločilno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar se odraža v njenem slabem finančnem položaju in poslabšanju večine kazalcev škode.

(128)

Drugi dejavniki, preverjeni v okviru vzročnosti, so gospodarska kriza, gibanje potrošnje EU, stroški proizvodnje, uvoz iz drugih tretjih držav in opravljeni izvoz vzorčene industrije Unije.

(129)

Gospodarska kriza je prispevala k zmanjšanju potrošnje in vplivala na cenovni pritisk. Nizko povpraševanje po nekaterih palicah iz nerjavnega jekla se je odražalo v zmanjšanju proizvodnje industrije Unije in prispevalo k negativnemu vplivu na prodajne cene.

(130)

V normalnih gospodarskih razmerah in odsotnosti močnega cenovnega pritiska subvencioniranega uvoza bi industrija Unije lahko imela nekaj težav pri spopadanju z zmanjšanjem potrošnje in posledičnim zvišanjem fiksnih stroškov proizvodnje zaradi nizke izkoriščenosti zmogljivosti, s katero se je soočala med letom 2007 in OP. Vendar je subvencionirani uvoz povečal učinek gospodarske krize in med letom 2009 in OP onemogočil prodajo po ceni, enaki ali višji od prodajne.

(131)

Na podlagi navedenega se zdi, da je zmanjšanje povpraševanja EU, povezano z gospodarsko krizo, s katero se je soočal ta sektor, prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se šteje, da to ne prekine vzročne zveze, ugotovljene v zvezi s poceni subvencioniranim uvozom iz Indije.

(132)

Na podlagi podatkov Eurostata se je obseg uvoza nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz drugih tretjih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva, v Unijo v obravnavanem obdobju zmanjšal za 48 %. Pripadajoči tržni delež drugih tretjih držav se je zmanjšal za 19 %.

(133)

Povprečne cene tega uvoza so bile višje od cen indijskih proizvajalcev izvoznikov in cen industrije Unije. Zato se začasno sklene, da uvoz iz tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(134)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza vzorčene industrije Unije zmanjšal za 42 %, prodajna cena na enoto pa za 46 %. Čeprav je ta izvoz obsegal samo 6 % celotne prodaje v OP, ni mogoče izključiti, da ni imel negativnega učinka na industrijo Unije. Vendar se glede na majhen obseg uvoza šteje, da ta učinek ni dovolj velik, da bi prekinil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom in ugotovljeno škodo.

(135)

Preiskava je pokazala, da drugi znani dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije in zmanjšanje potrošnje, niso bili odločilni vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Zaradi časovnega sovpadanja subvencioniranega uvoza iz Indije in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter poslabšanje položaja industrije Unije na drugi strani je bilo ugotovljeno, da je subvencioniran uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(137)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe se je proučevalo, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi za, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Obravnavali so se vpliv možnih ukrepov za vse strani, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

(138)

Industrija Unije trpi škodo zaradi subvencioniranega uvoza zadevnega izdelka iz Indije. Opozoriti je tudi treba, da je večina gospodarskih kazalnikov industrije Unije med obravnavanim obdobjem pokazala negativno gibanje. Ob upoštevanju narave škode (tj. precejšnje izgube), je videti, da se ob odsotnosti ukrepov ne bo mogoče izogniti nadaljnjemu in znatnemu slabšanju položaja industrije Unije.

(139)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu.

(140)

Če ukrepi ne bi bili uvedeni, bi bile cene še naprej nižje od stroškov, dobički proizvajalcev Unije pa bi se še naprej manjšali. To dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na nastale izgube in visoko stopnjo naložb v proizvodnjo je mogoče pričakovati, da večina proizvajalcev brez uvedbe ukrepov Unije ne bo mogla povrniti svojih naložb.

(141)

Poleg tega bo uvedba izravnalnih ukrepov pomagala ohranjati zaposlovanje, saj je industrija Unije sestavljena iz srednje velikih in velikih družb, razpršenih po vsej Uniji.

(142)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba izravnalnih dajatev v interesu industrije Unije.

(143)

Vsi uvozniki, znani Komisiji, so bili pozvani, da se javijo in zagotovijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom. Na izvedbo vzorčenja so se odzvali štirje uvozniki. Vprašalniki so bili poslani vsem štirim uvoznikom, odgovoril pa je samo eden. Preveritveni obisk v prostorih uvoznika s sedežem v Nemčiji je predviden v poznejši fazi preiskave.

(144)

V primeru uvedbe izravnalnih dajatev ni izključeno, da se bo raven uvoza s poreklom iz zadevne države znižala in tako vplivala na gospodarski položaj uvoznikov. Vendar bi moralo kakršno koli zvišanje cen uvoza zadevnega izdelka na uvoznike vplivati le tako, da bi se obnovila konkurenca na trgu Unije, uvoznikom pa ne bi smelo preprečiti prodaje zadevnega izdelka. Poleg tega bi moral majhen delež stroškov zadevnega izdelka v celotnih stroških končnih uporabnikov uvoznikom omogočiti lažji prenos morebitnega zvišanja cen na stranke. Na podlagi tega je bilo začasno sklenjeno, da uvedba izravnalnih dajatev verjetno ne bo imela resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Uniji.

(145)

Vprašalniki so bili poslani vsem stranem, ki so bile v pritožbi navedene kot uporabniki. Odgovorila ni nobena od dvajsetih družb.

(146)

Opozoriti je treba, da se zadevni izdelek uporablja v različne namene, vključno z avtomobilsko industrijo in proizvajalci gospodinjskih aparatov, za medicinske in laboratorijske instrumente itd. Vendar so uporabniki v tem postopku posredniške družbe, ki proizvajajo in dobavljajo sestavne dele za zgoraj navedene namene. Na podlagi tega se pričakuje, da bodo ti uporabniki lahko prenesli celotno ali skoraj celotno zvišanje cen zaradi uvedbe izravnalnih dajatev na končne uporabnike, ob upoštevanju, da bo za slednje učinek takih ukrepov zanemarljiv.

(147)

Zato se začasno sklene, da vpliv uvedbe izravnalnih dajatev na stroške uporabnikov ne bo znaten.

(148)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih palic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije.

(149)

Glede na sklepe o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne izravnalne ukrepe, da se prepreči, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(150)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje subvencioniranja in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo subvencije.

(151)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega subvencioniranja, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v panogi lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez subvencioniranega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da mora dobiček, ki se lahko doseže brez subvencioniranega uvoza, temeljiti na stopnji dobička pred odbitkom davka vzorčenih proizvajalcev Unije v letu 2007. To je zadnje leto pred OP, v katerem je industrija Unije dosegla normalno stopnjo dobička. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 9,5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez škodljivega subvencioniranja.

(152)

Na podlagi tega se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem zgoraj navedene 9,5-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(153)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Indije, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo 101), z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije med OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot odstotek povprečne celotne uvozne vrednosti CIF.

(154)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe začasne izravnalne ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz Indije na ravni nižjih stopenj subvencij in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(155)

Na podlagi navedenega so bile stopnje izravnalnih dajatev določene na podlagi primerjave med stopnjami odprave škode in stopnjami subvencij. V skladu s tem so predlagane stopnje izravnalnih dajatev naslednje:

(156)

Stopnje izravnalnih dajatev iz te uredbe za posamezne družbe so bile določene na podlagi izsledkov te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse druge družbe) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(157)

Zahtevke za uporabo teh stopenj dajatve za posamezne gospodarske družbe (npr. zaradi spremembe imena gospodarskega subjekta ali zaradi ustanovitve novega proizvodnega in prodajnega subjekta) je treba takoj vložiti pri Komisiji (6), skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti gospodarske družbe, ki je povezana s proizvodnjo ter domačo in izvozno prodajo, na primer v zvezi z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnega in prodajnega subjekta. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(158)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim stranem, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe bodo analizirane in upoštevane, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo izravnalnih dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko ponovno preverijo zaradi dokončnih ugotovitev –