o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval

ob upoštevanju Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (1), in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju Priporočila ERA/REC/SAF/09-2009 Evropske agencije za železniški promet, ki jih je Komisija prejela 18. septembra 2009, o skupni varnostni metodi za oceno skladnosti,

Ta uredba vzpostavi skupne varnostne metode (SVM) ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval iz člena 6(3)(b) Direktive 2004/49/ES.

Za namene te uredbe se uporablja naslednja opredelitev: „nadzor“ so ukrepi, ki jih zagotovi nacionalni varnostni organ za nadzor varnega delovanja potem, ko je dodelil varnostno spričevalo.

1. Nacionalni varnostni organi pri pregledu vlog za varnostna spričevala dela A in dela B, predloženih po začetku veljavnosti te uredbe, uporabljajo za ocenjevanje njihove skladnosti z zahtevami Direktive 2004/49/ES postopke, določene v Prilogi I k tej uredbi. Nacionalni varnostni organi uporabljajo merila ocenjevanja iz Priloge II k tej uredbi za varnostna spričevala, izdana v skladu s členom 10(3) Direktive 2004/49/ES, merila iz Priloge III k tej uredbi pa za varnostna spričevala, izdana v skladu s členom 10(4) Direktive 2004/49/ES. Ta merila se uporabljajo tudi v primeru obnovitve varnostnih spričeval v skladu s členom 10(5) Direktive 2004/49/ES.

2. Med ocenjevanjem lahko nacionalni varnostni organi sprejemajo zaveze vlagateljev, da bodo obvladovali tveganja z uporabo pogodb s tretjimi osebami. V pogodbah se določi tudi izmenjava informacij, potrebnih za zagotavljanje varnega delovanja vozil, zlasti na področjih, povezanih z upravljanjem vzdrževanja.

3. Izdelki ali storitve, ki jih nudijo pogodbeniki ali dobavitelji železniškim podjetjem, štejejo za usklajene z varnostnimi zahtevami, če so pogodbeniki, dobavitelji ali izdelki potrjeni v skladu z ustreznimi shemami potrjevanja, določenimi v skladu z zakonodajo Unije, za zagotavljanje takih izdelkov in storitev.

Nacionalni varnostni organi po dodelitvi varnostnih spričeval dela A in dela B nadzirajo stalno uporabo sistema za upravljanje varnosti pri železniških podjetjih in uporabljajo načela za nadzor, določena v Prilogi IV.

(3) http://ec.europa.eu/transport/rail/interoperability/doc/signed_mou_on_ecm.pdf

PRILOGA I

Postopek ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih spričeval, ki se izdajo v skladu s členom 10(2)(a) in (b) Direktive 2004/49/ES

1. Postopek, ki ga določi nacionalni varnostni organ za sprejemanje in ocenjevanje vlog ter dodeljevanje varnostnih spričeval, temelji na naslednjih okvirnih načelih.

(a) Vzpostavitev in pregledovanje postopka ocenjevanja

Nacionalni varnostni organi razvijejo strukturirane in pregledne postopke, ki jih izvajajo osebe z ustreznimi pristojnostmi. Natančno pregledajo vloge glede na merila ocenjevanja sistemov za upravljanje varnosti, določena v prilogah II in III. Vse odločitve zabeležijo in utemeljijo. Celotni postopek ocenjevanja nacionalnega varnostnega organa se redno interno pregleduje in nenehno izboljšuje, da se zagotovi njegova trajna smotrnost in učinkovitost.

(b) Kakovost postopka ocenjevanja

Nacionalni varnostni organi spremljajo kakovost lastnega delovanja na ključnih stopnjah obdelave vlog za varnostna spričevala.

Ocena se izvaja na ravni sistema upravljanja in temelji na postopku. Če natančni pregled razkrije pomanjkljivosti, lahko nacionalni varnostni organ uveljavi pooblastilo in, odvisno od narave in obsega neskladnosti, navede točke, ki jih je treba izboljšati. V skrajnem primeru lahko nacionalni varnostni organ s svojimi pooblastili zavrne vlogo.

Ocena:

—	ustreza tveganjem, lastnosti in obsegu delovanja vlagatelja;

—	temelji na presoji splošne sposobnosti železniškega za varno delovanje, kot je opisano v njegovem sistemu varnega upravljanja.

(d) Časovni okvir ocene

Nacionalni varnostni organi končajo oceno v časovnem obdobju iz člena 12 Direktive 2004/49/ES, pri čemer morajo zagotoviti, da so dokazi, ki jih je predložil vlagatelj, dovolj dobro preučeni. Nacionalni varnostni organ obvesti železniška podjetja o večjih težavah med fazo ocenjevanja takoj, ko je to mogoče.

(e) Sprejemanje odločitev med ocenjevanjem

Odločitev o sprejemu ali zavrnitvi vloge za varnostno spričevalo ali dovoljenje temelji na dokazih, ki jih predloži vlagatelj, in na ugotovitvi, ali je izkazana skladnost z ustreznimi zahtevami.

2. Nacionalni varnostni organ oceni, ali je vloga za varnostno spričevalo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 653/2007 (1).

3. Nacionalni varnostni organ oceni zlasti, ali priloženi povzetek priročnika za sistem varnega upravljanja omogoča začetno presojo kakovosti in ustreznosti sistema varnega upravljanja, in se odloči, na katerih področjih so potrebne dodatne informacije. Nacionalni varnostni organ lahko v okviru te zahteve za več informacij zahteva tako podrobne informacije, kakor se mu zdijo smiselno potrebne za pomoč pri oceni vloge.

4. Pri dodelitvi varnostnega spričevala se skladnost vlagateljevega sistema varnega upravljanja z merili ocenjevanja dokumentira v povezavi z vsakim merilom ocenjevanja.

5. Pri ugotavljanju vprašljive točke ali morebitne neskladnosti je nacionalni varnostni organ natančen in vlagatelju razloži raven podrobnosti odgovora, ki jo pričakuje. V ta namen:

(a)	natančno navede ustrezna merila in poskrbi, da vlagatelj jasno razume ugotovljena področja neskladnosti;

(b)	določi del povezanih uredb, pravil in standardov;

(c)	navede, zakaj merilo ocenjevanja ni izpolnjeno;

(d)	se dogovori o dodatnih obveznostih, informacijah in morebitnih dopolnilnih dokazilih, ki jih je treba predložiti, kakor zahteva raven podrobnosti merila, določi dejanje, ki ga mora opraviti vlagatelj za odpravo pomanjkljivosti, ter časovni okvir za uskladitev;

(e)	navede področja, ki se lahko dodatno pregledujejo z nadzorom po dodelitvi spričevala.

6. Če železniško podjetje odda vlogo za varnostno spričevalo dela A in dela B istočasno, nacionalni varnostni organ poskrbi, da se najprej dodeli spričevalo dela A ali obe spričevali istočasno, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 653/2007. Kljub temu pa nacionalni varnostni organi opredelijo postopek o načinu uporabe obrazca za vlogo (še posebno prvo stran prilog), če se odda nova vloga za obe spričevali istočasno.

7. Splošni okvirni postopki ocenjevanja vlog za varnostna spričevala veljajo tudi za vloge za varnostna spričevala iz člena 10(2)(b) Direktive 2004/49/ES.

8. Ocena vloge za varnostno spričevalo, ki jo opravi nacionalni varnostni organ v skladu s členom 10(2)(b) Direktive 2004/49/ES, velja samo za sposobnost železniškega podjetja, da upošteva zahteve, potrebne za delovanje na določenem omrežju, za katerega želi pridobiti spričevalo, z uporabo postopkov, ki jih je uvedel za pridobitev spričevala dela A.

9. Ta merila ocenjevanja temeljijo na prikazu, da so rezultati uporabe postopkov ali procesov za upravljanje delovanja na določenem omrežju dokumentirani, in da je sprejeta obveznost za njihovo izvajanje. Zato lahko nacionalni varnostni organ za preverjanje, ali so merila izpolnjena, od železniškega podjetja zahteva predložitev vzorca dokumentacije, ki jo to namerava uporabljati.

10. Nacionalni varnostni organi medsebojno sodelujejo pri obravnavanju vprašanj neskladnosti z merili ocenjevanja dela B ali pri obravnavanju vprašanj o vlogi dela B. Nacionalni varnostni organ, ki ocenjuje vlogo za del B, se poveže z nacionalnim varnostnim organom, ki je izdal del A, da se pogovorita in dogovorita o morebitnih ukrepih, ki jih bo vsak zase sprejel za zagotavljanje skladnosti z merili ocenjevanja dela B.

(1) UL L 153, 14.6.2007, str. 9.

PRILOGA II

Merila ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev varnostnih spričeval, ki se izdajo v skladu s členom 10(2)(a) Direktive 2004/49/ES v zvezi s sistemom varnega upravljanja železniškega podjetja, opisanim v členu 9 in Prilogi III k navedeni direktivi

A. UKREPI ZA NADZOR TVEGANJ ZA VSA TVEGANJA, POVEZANA Z DEJAVNOSTJO ŽELEZNIŠKEGA PODJETJA (1)

A.1	Obstajajo postopki za ugotavljanje tveganj, povezanih z delovanjem železnice, vključno s tistimi, ki izhajajo neposredno iz delovnih aktivnosti, sestave dela ali delovne obremenitve ter dejavnosti drugih organizacij/oseb.

A.2	Obstajajo postopki za razvoj in postavljanje ukrepov za nadzor tveganja.

A.3	Ostajajo postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov za nadzor tveganja in izvajanje potrebnih sprememb.

A.4

Obstajajo postopki za prepoznavanje potrebe po sodelovanju z drugimi subjekti (kot so upravljavec infrastrukture, železniška podjetja, proizvajalec, vzdrževalec, subjekt, zadolžen za vzdrževanje, imetnik železniškega vozila, izvajalec storitev in naročnik), če je ustrezno, pri vprašanjih, v katerih so uporabljali iste vmesnike, ki lahko vplivajo na uvajanje ustreznih ukrepov za nadzor tveganja v skladu s členom 4(3) Direktive 2004/49/ES.

A.5	Obstajajo postopki za dogovorjeno dokumentacijo in komunikacijo med ustreznimi subjekti, vključno z opredelitvijo vlog in odgovornosti vsake udeležene organizacije in določili za izmenjavo informacij.

A.6	Ostajajo postopki za spremljanje učinkovitosti teh dogovorov in za izvajanje potrebnih sprememb.

B. NADZOR TVEGANJA, POVEZANEGA Z VZDRŽEVANJEM IN DOBAVO MATERIALA (2)

B.1	Obstajajo postopki za izpeljevanje zahtev/standardov/postopkov vzdrževanja iz varnostnih podatkov in iz nalog voznega parka.

B.2	Obstajajo postopki za prilagoditev intervalov vzdrževanja vrsti in obsegu opravljene storitve in/ali podatkom voznega parka.

B.3	Obstajajo postopki za zagotovitev jasne opredelitve odgovornosti za vzdrževanje, za določitev usposobljenosti, potrebne za delovna mesta vzdrževanja, in za določanje ustreznih ravni odgovornosti.

B.4	Obstajajo postopki za zbiranje informacij o napakah in okvarah, ki se pojavljajo pri rednem delovanju, in za poročanje o njih odgovornim za vzdrževanje.

B.5	Obstajajo postopki za ugotavljanje in sporočanje tveganj, ki se pojavljajo zaradi okvar in neskladnosti konstrukcije ali motenj v celotnem življenjskem ciklu, interesnim skupinam.

B.6	Obstajajo postopki za preverjanje in nadziranje izvajanja in rezultatov vzdrževanja, da se zagotovi njihova skladnost s korporativnimi standardi.

C. NADZOR TVEGANJA, POVEZANEGA Z UPORABO POGODBENIKOV, IN NADZOR DOBAVITELJEV (3)

C.1	Obstajajo postopki za preverjanje usposobljenosti pogodbenikov (vključno s podpogodbeniki) in dobaviteljev.

C.2	Obstajajo postopki za preverjanje in nadzor varnega izvajanja in rezultatov vseh pogodbenih storitev in izdelkov, ki jih nudi pogodbenik ali dobavitelj, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami, določenimi v pogodbi.

C.3	Odgovornosti in naloge, povezane z vprašanji varnosti na železnici so jasno opredeljene, znane in razporejene med pogodbene partnerje in vse druge interesne skupine.

C.4	Obstajajo postopki za zagotavljanje sledljivosti dokumentov in pogodb, povezanih z varnostjo.

C.5	Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da pogodbeniki ali dobavitelji izvajajo varnostne naloge, vključno z izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo, v skladu z ustreznimi zahtevami, določenimi v pogodbi.

D. TVEGANJA, KI NASTANEJO ZARADI DEJAVNOSTI DRUGIH STRANK ZUNAJ ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA (4)

D.1	Obstajajo postopki za prepoznavanje morebitnih tveganj, ki nastanejo zaradi strank zunaj železniškega sistema, če je ustrezno in smiselno.

D.2	Obstajajo postopki za določanje nadzornih ukrepov za zmanjševanje tveganj, ugotovljenih pod točko D1, v zvezi z odgovornostmi vlagatelja.

D.3	Obstajajo postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov, opredeljenih pod točko D2 in izvajanje sprememb, če je ustrezno.

E. DOKUMENTIRANJE SISTEMA VARNEGA UPRAVLJANJA

E.1	Obstaja opis dejavnosti, v katerem je jasno opredeljena vrsta, obseg in tveganje delovanja.

E.2	Obstaja opis strukture sistema varnega upravljanja, vključno z razdelitvijo vlog in odgovornosti.

E.3	Obstaja opis postopkov sistema varnega upravljanja, zahtevanih v členu 9 in Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES, ki so skladni z vrsto in obsegom storitev, ki se izvajajo.

E.4	Našteti in na kratko opisani so za varnost kritični postopki in naloge, povezane z vrsto dejavnosti/storitve.

F. DELITEV ODGOVORNOSTI (5)

F.1	Obstaja opis načina zagotavljanja koordinacije dejavnosti sistema varnega upravljanja v organizaciji, ki temelji na dokazanem znanju in glavni odgovornosti na ravni upravljanja.

F.2	Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da ima osebje z dodeljenimi odgovornostmi v organizaciji avtoriteto, pristojnost in ustrezna sredstva za izpolnjevanje svojih dolžnosti.

F.3	Z varnostjo povezana področja odgovornosti in razdelitev odgovornosti med določene funkcije, ki so povezane z njimi, ter njihovi vmesniki so jasno opredeljeni.

F.4	Obstaja postopek, ki zagotavlja, da so varnostne naloge jasno opredeljene in dodeljene osebju z ustrezno usposobljenostjo.

G. ZAGOTAVLJANJE NADZORA, KI GA IZVAJA VODSTVO NA RAZLIČNIH RAVNEH (6)

G.1	Obstaja opis načina dodelitve odgovornosti za vsak z varnostjo povezan postopek v celotni organizaciji.

G.2	Obstaja postopek za redno spremljanje izvajanja nalog, ki ga zagotavlja pristojna upravna hierarhija, ki mora posredovati, če se naloge ne izvajajo pravilno.

G.3	Obstajajo postopki za prepoznavanje in obvladovanje vpliva drugih dejavnosti vodstva na sistem varnega upravljanja.

G.4	Obstajajo postopki, ki zagotavljajo odgovornost tistih, ki imajo vlogo v upravljanju varnosti, za svoja dejanja.

G.5	Obstajajo postopki za določanje virov za opravljanje nalog v okviru sistema varnega upravljanja.

H. VKLJUČEVANJE OSEBJA IN NJIHOVIH PREDSTAVNIKOV NA VSEH RAVNEH (7)

H.1	Obstajajo postopki za zagotavljanje ustrezne zastopanosti osebja in predstavnikov osebja ter posvetovanje z njimi pri opredeljevanju, predlaganju, pregledovanju in razvijanju varnostnih vidikov delovnih postopkov, ki lahko vključujejo osebje.

H.2	Vključevanje osebja in posvetovalni ukrepi se dokumentirajo.

I. ZAGOTAVLJANJE STALNIH IZBOLJŠAV (8)

Obstajajo postopki za zagotavljanje stalnih izboljšav sistema upravljanja varnosti, če je to smiselno izvedljivo, ki vključujejo:

(a)	postopke za redno pregledovanje sistema varnega upravljanja, kot se zdi potrebno;

(b)	postopke za opis ukrepov za spremljanje in analiziranje ustreznih varnostnih podatkov;

(c)	postopke za opis načina odpravljanja odkritih pomanjkljivosti;

(d)	postopke za opisovanje izvajanja novih pravil varnega upravljanja, ki temeljijo na razvoju in pridobljenih izkušnjah;

(e)	postopke za opisovanje, kako se uporabljajo ugotovitve notranje revizije za prispevek k izboljšanju sistema varnega upravljanja.

J. VARNOSTNA POLITIKA, KI JO JE ODOBRIL IZVRŠILNI DIREKTOR ORGANIZACIJE IN JO SPOROČIL VSEMU OSEBJU (9)

Obstaja dokument, ki opisuje varnostno politiko organizacije in je:

(a)	posredovan in na voljo vsemu osebju, npr. preko intraneta organizacije;

(b)	ustrezen glede na vrsto in obseg storitve;

(c)	odobren s strani izvršilnega direktorja organizacije.

K. KAKOVOSTNI IN KOLIČINSKI CILJI ORGANIZACIJE ZA OHRANJANJE IN POVEČANJE VARNOSTI TER NAČRTI IN POSTOPKI ZA DOSEGANJE TEH CILJEV (10)

K.1	Obstajajo postopki za določanje ustreznih varnostnih ciljev v skladu s pravnim okvirom in obstaja tudi dokument, ki navaja te cilje.

K.2	Obstajajo postopki za določanje ustreznih varnostnih ciljev, usklajenih z vrsto in obsegom obratovanja železnice in ustreznimi tveganji.

K.3	Obstajajo postopki za redno ocenjevanje splošnega varnega delovanja v zvezi s korporativnimi varnostnimi cilji organizacije in cilji, določenimi na ravni države članice.

K.4

Obstajajo postopki za redno spremljanje in pregledovanje izvedbenih ukrepov z:

(a)	zbiranjem ustreznih varnostnih podatkov za oblikovanje trendov varnega delovanja in oceno skladnosti s cilji;

(b)	razlago ustreznih podatkov in izvajanjem potrebnih sprememb.

K.5	Obstajajo postopki železniškega podjetja za razvijanje načrtov in postopkov za doseganje njegovih ciljev.

L. POSTOPKI ZA IZPOLNJEVANJE OBSTOJEČIH, NOVIH IN SPREMENJENIH TEHNIČNIH TER OPERATIVNIH STANDARDOV ALI DRUGIH PREDPISANIH POGOJEV (11)

L.1

Za varnostne zahteve, pomembne za vrsto in obseg delovanja, obstajajo postopki za:

(a)	prepoznavanje teh zahtev in posodabljanje ustreznih postopkov, da odražajo njihove spremembe (sprememba upravljanja nadzora);

(b)	njihovo izvajanje;

(c)	spremljanje njihovega upoštevanja;

(d)	ukrepanje pri ugotovljenem neupoštevanju.

L.2	Obstajajo postopki za zagotavljanje uporabe pravega osebja, postopkov, določenih dokumentov, opreme in voznega parka za želeni namen.

L.3	Sistem varnega upravljanja vključuje postopke za zagotavljanje izvajanja vzdrževanja v skladu z ustreznimi zahtevami.

M. POSTOPKI IN METODE ZA OCENO TVEGANJA IN IZVEDBO UKREPOV ZA NADZOR TVEGANJA, KADAR KOLI SPREMEMBA DELOVNIH POGOJEV ALI NOVI MATERIAL PREDSTAVLJATA NOVO TVEGANJE ZA INFRASTRUKTURO ALI DELOVANJE (12)

M.1	Obstajajo postopki upravljanja za spremembe opreme, postopkov, organizacije, nameščanja osebja ali vmesnikov.

M.2	Obstajajo postopki ocenjevanja tveganja za upravljanje sprememb in za uporabo skupne varnostne metode pri ovrednotenju in oceni tveganja, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 352/2009 (13).

M.3	Železniško podjetje ima na voljo postopke za prenašanje rezultatov ocene tveganja v druge postopke v organizaciji in za njihovo predstavitev ustreznemu osebju.

N. ZAGOTAVLJANJE PROGRAMOV ZA USPOSABLJANJE OSEBJA IN SISTEMOV ZA OHRANJANJE NJEGOVE USPOSOBLJENOSTI TER OPRAVLJANJE NALOG SKLADNO S TEM (14)

N.1

Obstaja sistem za upravljanje usposobljenosti, ki vključuje vsaj:

(a)	opredelitev znanja in sposobnosti, zahtevanih za varnostne naloge;

(b)	načela za izbor (zahtevana osnovna izobrazba, duševna sposobnost in fizična pripravljenost);

(c)	začetno usposabljanje in potrjevanje pridobljenih sposobnosti in znanja;

(d)	stalno usposabljanje in redno posodabljanje obstoječega znanja in sposobnosti;

(e)	redno preverjanje usposobljenosti, če je to ustrezno;

(f)	posebne ukrepe za primere nesreč/nezgod ali dolge odsotnosti z dela, kot je potrebno/če je ustrezno;

(g)	določeno usposabljanje na področju sistema varnega upravljanja za osebje, ki je neposredno vključeno v zagotavljanje delovanja sistema varnega upravljanja.

N.2

Obstajajo postopki v sistemu za upravljanje usposobljenosti, ki zagotavljajo:

(a)	določanje delovnih mest, kjer se izvajajo varnostne naloge;

(b)	določanje delovnih mest, ki zahtevajo odgovornosti za sprejemanje operativnih odločitev sistemu varnega upravljanja;

(c)	da ima osebje potrebno znanje, sposobnosti in zmožnosti (medicinske in psihološke), ki ustrezajo njegovim nalogam in se redno izobražujejo;

(d)	določanje osebja s primerno usposobljenostjo za ustrezne naloge;

(e)	spremljanje, kako se naloge izvajajo in po potrebi izvajanje korektivnih ukrepov.

O. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE ZADOSTNEGA PRETOKA INFORMACIJ V ORGANIZACIJI IN, KADAR JE TO PRIMERNO, MED ORGANIZACIJAMI, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI NA ISTI INFRASTRUKTURI (15)

O.1

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

(a)	da ima osebje ustrezno znanje in razumevanje sistema varnega upravljanja in da so informacije lahko dostopne; ter

(b)	da je ustrezna dokumentacija o sistemu varnega upravljanja na voljo ustreznemu varnostnemu osebju.

O.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

(a)	ustreznost in veljavnost ključnih operativnih informacij;

(b)	da osebje pozna te informacije, preden jih uporabi;

(c)	da so na voljo osebju in osebje po potrebi uradno prejme njihove kopije.

O.3	Obstajajo dogovori, namenjeni izmenjavi informacij med železniškimi organizacijami.

P. POSTOPKI IN OBLIKE ZA DOKUMENTIRANJE VARNOSTNIH INFORMACIJ TER DOLOČITEV POSTOPKA ZA NADZOR KONFIGURACIJE KLJUČNIH VARNOSTNIH INFORMACIJ (16)

P.1	Obstajajo postopki za zagotavljanje točnosti, popolnosti, usklajenosti, lahke razumljivosti, ustrezne posodobljenosti in pravilne dokumentiranosti vseh ustreznih varnostnih informacij.

P.2

Obstajajo postopki za:

(a)	oblikovanje, izdelovanje, razdeljevanje in upravljanje nadzora sprememb za vso ustrezno varnostno dokumentacijo;

(b)	prejemanje, zbiranje in shranjevanje vse ustrezne dokumentacije/informacij na papirju ali z drugimi sistemi zapisovanja.

P.3	Obstaja postopek za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij.

Q. POSTOPKI ZA ZAGOTAVLJANJE PRIJAVLJANJA, PREISKAV IN ANALIZ NESREČ, NEZGOD, SKORAJŠNJIH NESREČ IN DRUGIH NEVARNIH DOGODKOV TER SPREJEMANJA POTREBNIH PREVENTIVNIH UKREPOV (17)

Q.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje, da se nesreče, nezgode, skorajšnje nesreče in drugi nevarni dogodki:

(a)	sporočijo, zabeležijo, preiščejo in analizirajo;

(b)	sporočijo nacionalnim organom, kot zahteva ustrezna zakonodaja.

Q.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

(a)	da se priporočila nacionalnega varnostnega organa, nacionalnega preiskovalnega organa in preiskav industrije/internih preiskav ocenijo in izvajajo, če je ustrezno ali obvezno;

(b)	da se ustrezna poročila/informacije drugih železniških podjetij, upravljavcev infrastrukture, subjektov, odgovornih za vzdrževanje, in imetnikov železniških vozil, pretehtajo in upoštevajo.

Q.3	Obstajajo postopki za ustrezne informacije v zvezi s preiskavo in vzroki nesreč, nezgod, skorajšnjih nesreč in drugih nevarnih dogodkov, ki se uporabijo za izkušnjo in po potrebi za sprejetje preventivnih ukrepov.

R. PRIPRAVA NAČRTOV ZA UKREPANJE IN PRIPRAVLJENOST TER INFORMIRANJE V IZREDNIH RAZMERAH, KI SO DOGOVORJENI Z USTREZNIMI ORGANI OBLASTI (18)

R.1	Dokument opredeljuje vse vrste izrednih razmer, vključno z obratovanjem v poslabšanih razmerah, obstajajo tudi postopki za prepoznavanje novih.

R.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da se za vsako vrsto izrednih razmer:

(a)	hitro obvesti službe za ukrepanje v izrednih razmerah;

(b)	imajo službe za ukrepanje v izrednih razmerah vnaprej in v času izrednih razmer na voljo vse ustrezne informacije, da se pripravijo na odziv.

R.3	Vloge in odgovornosti vseh strani so opredeljene in določene v dokumentu.

R.4

Na voljo so načrti za ukrepanje, pripravljenost in informiranje, ki obsegajo:

(a)	postopke za opozarjanje celotnega osebja, ki je odgovorno za obvladovanje izrednih razmer;

(b)	ukrepe za sporočanje izrednih razmer vsem stranem, vključno z navodili v sili za potnike;

(c)	ukrepe za takojšnje obveščanje pristojnega osebja, da lahko sprejme vse potrebne odločitve.

R.5	Obstaja dokument, ki opisuje, kako so razporejena sredstva in viri in kako so opredeljene zahteve po usposabljanju.

R.6	Obstajajo postopki za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev normalnih delovnih pogojev.

R.7	Obstajajo postopki za preskušanje načrtov za izredne razmere v sodelovanju z drugimi strankami za usposabljanje osebja, preskušanje postopkov, prepoznavanje šibkih točk in preverjanje, kako se obvladujejo morebitne izredne razmere.

R.8	Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da lahko upravljavec infrastrukture enostavno in brez zamude stopi v stik z usposobljenim odgovornim osebjem (posebej pri storitvah v zvezi z nevarnim blagom), ki obvlada ustrezni jezik.

R.9	Obstaja postopek za obveščanje subjekta, odgovornega za vzdrževanje, ali imetnika železniških vozil v izrednih razmerah.

S. DOLOČBE O PERIODIČNIH NOTRANJIH REVIZIJAH SISTEMA VARNEGA UPRAVLJANJA (19)

S.1	Obstaja sistem notranje revizije, ki je neodvisen in nepristranski ter deluje na pregledni način.

S.2	Obstaja urnik načrtovanih notranjih revizij, ki se lahko spremeni glede na rezultate prejšnjih revizij in spremljanje izvajanja.

S.3	Obstajajo postopki za določanje in izbiranje ustrezno usposobljenih revizorjev.

S.4

Obstajajo postopki za:

(a)	analizo in oceno rezultatov revizij,

(b)	priporočanje nadaljnjih ukrepov,

(c)	spremljanje učinkovitosti ukrepov,

(d)	dokumentiranje izvajanja revizij in rezultatov revizij.

S.5	Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da višje ravni upravne hierarhije poznajo rezultate revizij in prevzemajo popolno odgovornost za izvajanje sprememb sistema varnega upravljanja.

S.6	Obstaja dokument, ki prikazuje, kako se načrtujejo revizije v zvezi z rutinskimi ukrepi spremljanja za zagotavljanje skladnosti z notranjimi postopki in standardi.

(1) Člen 9(2) Direktive 2004/49/ES.

(2) Člen 9(2) Direktive 2004/49/ES.

(3) Člen 9(2) Direktive 2004/49/ES.

(4) Člen 9(2) Direktive 2004/49/ES.

(5) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 1.

(6) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 1.

(7) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 1.

(8) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 1.

(9) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(a).

(10) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(b).

(11) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(c).

(12) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(d).

(13) UL L 108, 29.4.2009, str. 4.

(14) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(e).

(15) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(f).

(16) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(g).

(17) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(h).

(18) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(i).

(19) Priloga III k Direktivi 2004/49/ES, točka 2(j).