|
10.11.2010
|
SL
|
Uradni list Evropske unije
|
L 292/2
|
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1008/2010
z dne 9. novembra 2010
o zahtevah za homologacijo za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel na nekaterih motornih vozilih ter izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, (1) in zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1)
|
Uredba (ES) št. 661/2009 je ločena uredba za namene postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2).
|
|
(2)
|
Z Uredbo (ES) št. 661/2009 se razveljavlja Direktiva Sveta 78/318/EGS z dne 21. decembra 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o sistemih za brisanje in pranje stekel na motornih vozilih (3). Zahteve iz navedene direktive je treba prenesti v to uredbo in jih po potrebi spremeniti zaradi prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu razvoju.
|
|
(3)
|
Področje uporabe te uredbe mora biti v skladu s področjem uporabe Direktive 78/318/EGS in tako omejeno na vozila kategorije M1.
|
|
(4)
|
Uredba (ES) št. 661/2009 določa temeljne določbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil v zvezi s sistemi za brisanje in pranje vetrobranskih stekel ter homologacijo sistemov za pranje vetrobranskih stekel kot samostojnih tehničnih enot. Zato je treba določiti posebne postopke, preskuse in zahteve za takšno homologacijo.
|
|
(5)
|
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –
|
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorije M1, kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, ki so opremljena z vetrobranskim steklom, ter sisteme za pranje vetrobranskih stekel, namenjenih za vgradnjo v motorna vozila kategorije M1.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1)
|
„tip vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla“ označuje vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so značilnosti sistema za brisanje in pranje vetrobranskega stekla ali oblika, velikost in značilnosti stekla ter njegova pritrditev;
|
|
(2)
|
„vrsta sistema za pranje vetrobranskih stekel“ označuje skupino sistemov za pranje vetrobranskih stekel, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so učinkovitost črpalke, uporabljeni materiali, skladiščne zmogljivosti, število šob, velikost, debelina sten ali oblika sistema za pranje;
|
|
(3)
|
„pogonski motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem na tekoča ali plinasta goriva;
|
|
(4)
|
„sistem za brisanje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za brisanje zunanje površine vetrobranskega stekla s pripadajočimi deli ter z upravljalno napravo za vklop in izklop te naprave;
|
|
(5)
|
„polje brisalca“ je površina vetrobranskega stekla, ki jo brisalci brišejo, ko sistem za brisanje deluje v normalnih pogojih;
|
|
(6)
|
„sistem za brisanje s časovnim vklopom“ označuje sistem za brisanje z avtomatskim načinom delovanja s prekinitvami, ko po vsakem zaključenem polnem ciklu brisalci obmirujejo v določenem položaju;
|
|
(7)
|
„sistem za pranje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za shranjevanje, prenos in brizganje tekočine na zunanjo površino vetrobranskega stekla z upravljalno napravo za vklop in izklop te naprave;
|
|
(8)
|
„upravljalna naprava za pranje“ je naprava za ročno vklapljanje in izklapljanje sistema za pranje;
|
|
(9)
|
„črpalka za pranje vetrobranskega stekla“ označuje napravo za prenos tekočine za pranje iz posode za tekočino na zunanjo stran vetrobranskega stekla;
|
|
(10)
|
„šoba“ označuje napravo, ki usmerja tekočino na vetrobransko steklo;
|
|
(11)
|
„sistem, do šob napolnjen z vodo“ je sistem, ki je bil vklopljen normalno za določeno obdobje in v katerem se tekočina prenaša prek črpalke po cevi in iz šob;
|
|
(12)
|
„očiščena površina“ označuje predhodno umazano površino, na kateri ni več sledi kapelj in preostale umazanije, potem ko se je popolnoma posušila;
|
|
(13)
|
„vidno polje A“ pomeni preskusno površino A, kakor je opredeljena v odstavku 2.2. Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43 (4);
|
|
(14)
|
„vidno polje B“ označuje zmanjšano preskusno površino B, kakor je opredeljena v odstavku 2.4. Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43, brez izključitve površine iz odstavka 2.4.1. Priloge;
|
|
(15)
|
„konstrukcijsko določen naklon trupa“ označuje kot med navpičnico skozi točko R ali referenčno točko sedeža in linijo trupa v položaju, ki ustreza konstrukcijsko določenemu položaju naslona sedeža, kakor ga je določil proizvajalec vozila;
|
|
(16)
|
„točka R“ ali referenčna točka sedeža označuje konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsak sedež glede na tridimenzionalni referenčni sistem;
|
|
(17)
|
„tridimenzionalni referenčni sistem“ označuje referenčno mrežo, ki jo sestavljajo navpična vzdolžna ravnina X-Z, vodoravna ravnina X-Y in navpična prečna ravnina Y-Z v skladu z določbami dodatka 2 k Prilogi III te uredbe;
|
|
(18)
|
„primarne referenčne točke“ označujejo izvrtine, površine, oznake in identifikacijske znake na karoseriji vozila, katerih koordinate X, Y in Z v tridimenzionalni referenčni mreži določi proizvajalec vozila;
|
|
(19)
|
„glavno nadzorno stikalo vozila“ označuje napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v normalen način delovanja.
|
Člen 3
ES-homologacija motornega vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo vozila glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskega stekla.
2. Vloga mora biti sestavljena v skladu z obrazcem iz opisnega lista iz dela 1 Priloge I.
3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge III k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.
4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge I.
Člen 4
ES-homologacija samostojne tehnične enote sistemov za pranje vetrobranskega stekla
1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo samostojne tehnične enote za tip sistema za pranje vetrobranskega stekla.
Vloga je sestavljena v skladu z obrazcem iz opisnega lista iz Dela 1 Priloge I.
2. Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge III k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo samostojne tehnične enote in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.
Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu samostojne tehnične enote.
3. Za namene odstavka 2 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, sestavljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge II.
Člen 5
Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote
Vsaka samostojna tehnična enota, skladna s tipom, za katero je bila v skladu s to uredbo podeljena ES-homologacija samostojne tehnične enote, ima oznako ES-homologacije samostojne tehnične enote, kakor je določeno v delu 3 Priloge II.
Člen 6
Veljavnost in razširitev homologacij, podeljenih v skladu z Direktivo 78/318/EGS
Nacionalni organi dovolijo prodajo in začetek uporabe vozil in samostojnih tehničnih enot, homologiranih pred datumom iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 661/2009, in še naprej podeljujejo razširitve homologacij za navedena vozila in samostojne tehnične enote pod pogoji iz Direktive 78/318/EGS.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati [dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. novembra 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 200, 31.7.2009, str. 1.
(2) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(3) UL L 81, 28.3.1978, str. 49.
(4) UL L 230, 31.8.2010, str 119.
PRILOGA I
Upravni dokumenti za ES-homologacijo motornih vozil glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št … za ES-homologacijo motornega vozila glede na sisteme za brisanje in pranje vetrobranskega stekla.
Naslednji podatki morajo biti predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe morajo biti dovolj podrobne ter predložene v ustreznem merilu in formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (1): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (2): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
1. SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU
1.1. Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …
3. POGONSKI MOTOR (3)
3.2. Motor z notranjim zgorevanjem
3.2.1.8. Nazivna moč (4): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)
3.2.5. Električni sistem
3.2.5.1. Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni (5)
3.2.5.2. Alternator
3.2.5.2.1. Tip: …
3.2.5.2.2. Nazivna moč: …VA
3.3. Elektromotor
3.3.1.1. Največja urna moč: …kW
3.3.1.2. Pogonska napetost: … V
3.3.2. Akumulator
3.3.2.3. Zmogljivost: … Ah (amp/ure)
3.4. Motor ali kombinacija motorja
3.4.1. Hibridno električno vozilo: da/ne (5)
3.4.2. Kategorija hibridnega električnega vozila: napajanje iz zunanjega vira/napajanje iz notranjega vira: (5)
3.4.4. Opis naprave za shranjevanje energije: (akumulator, kondenzator, vztrajnik/generator)
3.4.4.5. Energija: …
(za akumulator: napetost in zmogljivost Ah v 2 urah, za kondenzator: J, …)
3.4.4.6. Polnilnik: v vozilu/zunanji/brez (5)
4. PRENOS (6)
4.7. Največja hitrost vozila (v km/h) (7): …
9. KAROSERIJA
9.2. Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …
9.4. Vidno polje
9.4.1. Dovolj podrobni podatki za primarne referenčne točke, tako da jih je mogoče prepoznati in preverjati njihovo medsebojno lego in tudi lego glede na točko R: …
9.5. Vetrobransko steklo in druga stekla
9.5.1. Vetrobransko steklo
9.5.1.1. Uporabljeni materiali: …
9.5.1.2. Način vgradnje: …
9.5.1.3. Kot naklona: …
9.5.1.4. Številke homologacije: …
9.5.1.5. Dodatna oprema vetrobranskega stekla, njena namestitev in kratek opis morebitnih električnih/elektronskih sestavnih delov: …
9.6. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla
9.6.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …
9.7. Sistem za pranje vetrobranskega stekla
9.7.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami) ali številka homologacije, če je naprava homologirana kot samostojna tehnična enota: …
9.8. Odleditev in sušenje stekla
9.8.2. Največja poraba elektrike: … kW
9.10. Notranja oprema
9.10.3. Sedeži
9.10.3.5. Koordinate ali risba točke R
9.10.3.5.1. Voznikov sedež: …
9.10.3.6. Osnovni kot naslona sedežev
9.10.3.6.1. Voznikov sedež: …
Pojasnjevalne opombe
DEL 2
Certifikat o ES-homologaciji
VZOREC
Format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
|
—
|
razširitvi ES-homologacije (8)
|
|
—
|
zavrnitvi ES-homologacije (8)
|
|
—
|
preklicu ES-homologacije (8)
|
|
tipa vozila glede na sistem za brisanje in pranje vetrobranskega stekla
|
|
Glede na Uredbo (EU) št. 1008/2010 , kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (8)
|
|
Številka ES-homologacije: …
|
|
Razlog za razširitev: …
|
ODDELEK I
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.2.1. Trgovska imena (če obstajajo): …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (9): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.4. Kategorija vozila (10): …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
ODDELEK II
1. Dodatni podatki: glej Dopolnilo.
2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …
3. Datum poročila o preskusu: …
4. Številka poročila o preskusu: …
5. Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.
6. Kraj: …
7. Datum: …
8. Podpis: …
|
Priloge
|
:
|
opisna dokumentacija
poročilo o preskusu
|
(1) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba take znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(2) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
(3) Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. ali tudi v kombinaciji z drugim gorivom, je treba podatke ponovitiV primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.
(4) Določeno na podlagi zahtev Direktive Sveta 80/1269/EGS (UL L 375, 31.12.1980, str. 46).
(5) Neustrezno črtati.
(6) Zahtevane podrobnosti morajo biti podane za vsako od predvidenih različic.
(7) Najvišjo dovoljeno hitrost priklopnih vozil določi proizvajalec.
(8) Neustrezno črtati.
(9) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(10) Kakor je opredeljeno v oddelku A, Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
|
1.
|
Dodatni podatki:
|
1.1.
|
Kratek opis tipa vozila glede na konstrukcijo, dimenzije, oblike in uporabljene materiale: …
|
|
1.2.
|
Opis načina delovanja sistemov za brisanje in pranje vetrobranskih stekel: …
|
|
1.3.
|
Podroben opis sistema za brisanje (tj. število metlic brisalcev, dolžina metlic, dimenzije ročic brisalcev itd.): …
|
|
1.4.
|
Podroben opis sistema za pranje (tj. število šob, število izpušnih odprtin na vsaki šobi, črpalka za pranje vetrobranskega stekla, posoda za shranjevanje tekočine, cevi za pranje vetrobranskega stekla ter njihovi nastavki za črpalke in šobe itd.) …
|
|
1.5.
|
Prostornina posode za tekočino (v litrih): …
|
|
1.6.
|
Največja hitrost vozila (v km/h): …
|
|
|
2.
|
Lega volana: levo/desno (1)
|
|
3.
|
Sistemi z volanom na levi in sistemi z volanom na desni z zrcalnim položajem brisalcev: da/ne (1)
|
|
4.
|
Aerodinamični spojler, nameščen na ročice brisalca/metlice brisalca (1) na voznikovi strani/na sredini/na potnikovi strani/ … (1)
|
(1) Neustrezno črtati.
PRILOGA II
Upravni dokumenti za ES-homologacijo sistemov za pranje vetrobranskih stekel kot samostojnih tehničnih enot
DEL 1
Opisni list
VZOREC
Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo samostojnih tehničnih enot sistemov za pranje vetrobranskih stekel.
Naslednji podatki morajo biti predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne ter predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.
Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.
0. SPLOŠNO
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (1): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.7. Če gre za samostojne tehnične enote, mesto in način pritrditve ES-homologacijske oznake: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
9.7. Naprava za pranje vetrobranskega stekla
9.7.1. Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …
Pojasnjevalne opombe
DEL 2
Certifikat o ES-homologaciji
VZOREC
Format: A4 (210 × 297 mm)
CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI
Sporočilo o:
|
—
|
razširitvi ES-homologacije (2)
|
|
—
|
zavrnitvi ES-homologacije (2)
|
|
—
|
preklicu ES-homologacije (2)
|
|
tipa sistema za pranje vetrobranskega stekla kot samostojne tehnične enote
|
|
Ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1008/2010, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. …/… (2)
|
|
Številka ES-homologacije: …
|
|
Razlog za razširitev: …
|
ODDELEK I
0.1. Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …
0.2. Tip: …
0.3. Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na samostojni tehnični enoti (3): …
0.3.1. Mesto navedene oznake: …
0.5. Ime in naslov proizvajalca: …
0.7. Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije: …
0.8. Imena in naslovi proizvodnih obratov: …
0.9. Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …
ODDELEK II
1. Dodatni podatki: glej Dopolnilo.
2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …
3. Datum poročila o preskusu: …
4. Številka poročila o preskusu: …
5. Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.
6. Kraj: …
7. Datum: …
8. Podpis: …
|
Priloge
|
:
|
opisna dokumentacija
poročilo o preskusu
|
Dopolnilo
k certifikatu o ES-homologaciji št. …
|
1.
|
Dodatni podatki:
|
1.1.
|
Kratek opis tipa samostojne tehnične enote: …
|
|
1.2.
|
Podrobni opis sistema za pranje stekel:
|
1.2.2.
|
Število izpušnih odprtin na vsaki šobi: …
|
|
1.2.3.
|
Opis cevi za pranje vetrobranskega stekla in njenih nastavkov za črpalko in šobe: …
|
|
1.2.4.
|
Opis črpalke za pranje vetrobranskega stekla: …
|
|
1.2.5.
|
Prostornina posode za tekočino (v litrih): …
|
|
|
|
2.
|
Primeren za vozilo z volanom na: levi / desni strani (4)
|
|
3.
|
Kateri koli del sistema je lahko nameščen v prostoru za motor: da/ne (4)
|
|
4.
|
Samostojna tehnična enota: univerzalna/za posamezno vozilo (4)
|
|
6.
|
Seznam tipov vozil, za katera so bile odobrene samostojne tehnične enote (če obstajajo): …
|
DEL 3
Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote
1. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote je sestavljena iz:
1.1. Pravokotnika okrog male črke „e“, ki ji sledijo identifikacijska številka države članice, ki je podelila ES-homologacijo samostojne tehnične enote:
|
1
|
za Nemčijo
|
|
2
|
za Francijo
|
|
3
|
za Italijo
|
|
4
|
za Nizozemsko
|
|
5
|
za Švedsko
|
|
6
|
za Belgijo
|
|
7
|
za Madžarsko
|
|
8
|
za Češko republiko
|
|
9
|
za Španijo
|
|
11
|
za Združeno kraljestvo
|
|
12
|
za Avstrijo
|
|
13
|
za Luksemburg
|
|
17
|
za Finsko
|
|
18
|
za Dansko
|
|
19
|
za Romunijo
|
|
20
|
za Poljsko
|
|
21
|
za Portugalsko
|
|
23
|
za Grčijo
|
|
24
|
za Irsko
|
|
26
|
za Slovenijo
|
|
27
|
za Slovaško
|
|
29
|
za Estonijo
|
|
32
|
za Latvijo
|
|
34
|
za Bolgarijo
|
|
36
|
za Litvo
|
|
49
|
za Ciper
|
|
50
|
za Malto
|
1.2. Zraven pravokotnika je „osnovna številka homologacije“ iz oddelka 4 številke homologacije, pred katero stoji dvomestno število, ki označuje zaporedno številko te uredbe ali zadnjo večjo tehnično spremembo te uredbe. Trenutno je zaporedna številka „00“.
2. Oznaka ES-homologacije samostojne tehnične enote mora biti nameščena na posodo za tekočino za pranje vetrobranskega stekla tako, da je neizbrisna ter jasno in lahko berljiva tudi po vgradnji naprave na vozilo.
3. Primer oznake ES-homologacije samostojne tehnične enote je prikazan na sliki 1.
Slika 1
Primer ES-homologacije samostojne tehnične enote
Pojasnjevalne opombe
|
Legenda
|
ES-homologacijo samostojne tehnične enote je izdala Nizozemska pod številko 0046. Prvi dve števki „00“ nakazujeta, da je bila samostojna tehnična enota homologirana v skladu s to uredbo.
|
(1) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(2) Neustrezno črtati.
(3) Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).
(4) Neustrezno črtati.
PRILOGA III
Zahteve za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
1. POSEBNE ZAHTEVE
1.1. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla.
1.1.1. Vsako vozilo je opremljeno s sistemom za brisanje vetrobranskega stekla, ki deluje, ko je vklopljeno glavno stikalo vozila, pri čemer voznik obrne stikalo za vklop ali izklop sistema za brisanje vetrobranskega stekla na položaj „on“.
1.1.1.1. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla je sestavljen iz enega ali več ročic brisalcev, katerih metlice se zlahka zamenjajo.
1.1.2. Polje brisalca vetrobranskega stekla zajema vsaj 98 % vidnega polja A, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
1.1.3. Polje brisalca vetrobranskega stekla zajema vsaj 80 % vidnega polja B, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
1.1.4. Polje brisalca vetrobranskega stekla izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1.1.2 in 1.1.3, ko sistem deluje z največjo hitrostjo brisanja v skladu z odstavkom 1.1.5.1, ter se preskusi pod pogoji iz odstavkov od 2.1.10. do 2.1.10.3 te Priloge.
1.1.5. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla ima najmanj dve hitrosti brisanja:
|
1.1.5.1.
|
hitrost, ki ima najmanj 10 in največ 55 ciklov/minuto,
|
|
1.1.5.2.
|
hitrost, ki ima najmanj 45 zaključenih ciklov/minuto.
|
|
1.1.5.3.
|
Razlika med največjo in najmanjšo hitrostjo brisanja je najmanj 15 ciklov/minuto.
|
|
1.1.5.4.
|
Sistem za brisanje s časovnim vklopom se lahko uporablja za uskladitev z zahtevami iz odstavkov od 1.1.5.1. do 1.1.5.3 te Priloge.
|
1.1.6. Hitrosti iz odstavkov od 1.1.5. do 1.1.5.3. se preskusijo pod pogoji iz odstavkov od 2.1.1. do 2.1.6 ter 2.1.8 te Priloge.
1.1.7. Ko je sistem za brisanje vetrobranskega stekla izklopljen in je stikalo v položaju „off“, se ročice in metlice brisalcev vrnejo v položaj mirovanja.
1.1.8. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla mora prenesti nepretrgano zadrževanje gibanja vsaj 15 sekund. Dovoljeno je uporabiti avtomatske varovalke, če za ponoven vklop sistema niso potrebne druge upravljalne naprave razen tistih za vklop brisalcev vetrobranskega stekla.
1.1.9. Zmožnost nepretrganega zadrževanja gibanja sistema za brisanje vetrobranskega stekla iz odstavka 1.1.8. se preskusi pod pogoji iz odstavka 2.1.7 te Priloge.
1.1.10. Če položaj mirovanja ročic in metlic brisalcev vetrobranskega stekla ni znotraj vidnega polja B, kakor je določeno v Dodatku 3 Priloge III, je mogoče ročno premestiti ročice brisalca tako, da se metlice dvignejo in se vetrobransko steklo ročno obriše.
1.1.11. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla mora prenesti dve minuti delovanja na suhem vetrobranskem steklu pri sobni temperaturi – 18 °C, ne da bi bilo pri tem delovanje moteno.
1.1.12. Delovanje sistema za brisanje vetrobranskega stekla pri – 18 °C je preskušeno pod pogoji iz odstavka 2.1.11. te Priloge.
1.1.13. Sistem za brisanje vetrobranskega stekla še naprej izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.1.2. te Priloge, ne da bi bila pri tem motena učinkovitost, ko deluje pri najvišji hitrosti in je vozilo izpostavljeno hitrosti vetra, ki znaša 80 % največje hitrosti vozila ali 160 km/h, glede na to, kaj je nižje. Vidno polje A vetrobranskega stekla je pripravljeno v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9. te Priloge. Aerodinamični učinek, povezan z velikostjo in obliko vetrobranskega stekla, ročicami brisalcev in metlicami brisalcev se preveri pod temi pogoji in z upoštevanjem odstavka 2.1.9.1. Ročice brisalcev med preskusom ostanejo v stiku z vetrobranskim steklom in jih ni dovoljeno dvigniti v končni položaj. Ročice brisalcev ostanejo v stiku z vetrobranskim steklom na polju iz odstavka 1.1.2 za vsak zaključen cikel in kakršno koli dvigovanje med gibanjem navzdol ali navzgor ni dovoljeno.
1.2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla.
1.2.1. Vsako vozilo je opremljeno s sistemom za pranje vetrobranskih stekel, ki deluje, ko je vklopljeno glavno stikalo vozila, in ki prenese težo in pritisk, ko se zamašijo šobe in se sistem vklopi v skladu s postopkom iz odstavkov od 2.2.1.1. do 2.2.1.1.2. te Priloge.
1.2.2. Izpostavljanje temperaturnim ciklom v skladu z odstavki od 2.2.1. do 2.2.5. te Priloge ne sme motiti delovanja sistema za pranje vetrobranskega stekla.
1.2.3. Sistem za pranje vetrobranskega stekla pri normalnih pogojih in pri sobni temperaturi med – 18 °C in 80 °C brizga tekočino v ciljno polje na vetrobranskem steklu, pri čemer ne sme puščati, nobena cev se ne sme sneti in nobena šoba se ne sme pokvariti. Prav tako sistem ne sme puščati in nobena cev se ne sme sneti, ko se šobe zamašijo.
1.2.4. Sistem za pranje vetrobranskega stekla mora dovajati dovolj tekočine, da očisti vsaj 60 % vidnega polja A, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III, pod pogoji iz odstavkov od 2.2.6. do 2.2.6.4. te Priloge.
1.2.5. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se ročno vklopi z upravljalno napravo. Vklop in izklop sistema se poleg tega lahko koordinira in poveže s katerim koli drugim sistemom vozila.
1.2.6. Prostornina posode za tekočino je najmanj 1,0 litra.
2. PRESKUSNI POSTOPEK
2.1. Pogoji za preskušanje sistema za brisanje vetrobranskega stekla.
2.1.1. Spodaj opisani preskusi se izvajajo pod pogoji iz odstavkov od 2.1.2. do 2.1.5, če ni drugače določeno.
2.1.2. Sobna temperatura je od 5 °C do 40 °C.
2.1.3. Vetrobransko steklo je ves čas mokro.
2.1.4. Če gre za elektronski sistem za brisanje vetrobranskega stekla je treba upoštevati dodatne pogoje.
2.1.4.1. Na začetku preskusa so vsi akumulatorji popolnoma napolnjeni.
2.1.4.2. Motor, če je vgrajen, teče pri največ 30 % števila vrtljajev, ki ustreza največji nazivni moči motorja. Če se izkaže, da to pri električnih hibridnih motorjih ni izvedljivo zaradi posebne strategije upravljanja motorja, se določi realističen način izvedbe, pri čemer se upoštevajo število vrtljajev, dejstvo, da motor ni prižgan ali pa v presledkih ni prižgan pri normalnih pogojih vožnje. Če sistem za brisanje vetrobranskega stekla lahko izpolni zahteve, ne da bi motor deloval, ga sploh ni treba prižigati.
2.1.4.3. Žarometi za kratki svetlobni plamen so prižgani.
2.1.4.4. Vgrajeno gretje, ventilacija ter sistemi za odleditev in sušenje vetrobranskega sistema (ne glede na položaj vozila) morajo delovati pri največji porabi elektrike.
2.1.5. Sistemi za brisanje vetrobranskih stekel na tlak ali vakuum morajo delovati neprekinjeno pri predpisanih hitrostih brisanja ne glede na število vrtljajev in obremenitev motorja ali najnižjo in najvišjo stopnjo napolnjenosti akumulatorja, ki jo za normalno delovanje določa proizvajalec.
2.1.6. Hitrosti brisanja sistema za brisanje vetrobranskega stekla so v skladu z zahtevami iz odstavkov od 1.1.5. do 1.1.5.3. te Priloge po 20-minutnem predhodnem delovanju na mokrem vetrobranskem steklu.
2.1.7. Zahteve iz odstavka 1.1.8 te Priloge so izpolnjene, ko ročice brisalcev ostanejo blokirane 15 sekund v položaju, ki ustreza polovici cikla, ko je upravljalna naprava za brisanje vetrobranskega stekla nastavljena na največjo hitrost brisanja.
2.1.8. Zunanja površina vetrobranskega stekla se z denaturiranim špiritom ali enakovrednim sredstvom za razmaščevanje popolnoma razmasti. Ko se površina posuši, se namaže z najmanj 3-odstotno oziroma največ 10-odstotno raztopino amonijaka. Ko se površina posuši, se obriše s suho bombažno krpo.
2.1.9. Zunanja površina vetrobranskega stekla se v skladu z značilnostmi iz Dodatka 4 Priloge III enakomerno namaže s slojem preskusne tekočine in pusti, da se posuši.
2.1.9.1. Kadar je bila zunanja površina vetrobranskega stekla pripravljena v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9, se sistem za pranje vetrobranskega stekla lahko uporablja v teh preskusih.
2.1.10. Določi se polje brisalca sistema za brisanje vetrobranskega stekla, določeno v odstavku 1.1.4. te Priloge.
2.1.10.1. Zunanja površina vetrobranskega stekla se pripravi v skladu z odstavkoma 2.1.8. in 2.1.9.
2.1.10.2. Da se preveri izpolnitev zahtev iz odstavkov 1.1.2. in 1.1.3. te Priloge, se ob upoštevanju odstavka 2.1.9.1 vklopi sistem za brisanje vetrobranskih stekel ter naredi sled polja brisalcev, ki se primerja s sledjo vidnih polj A in B, kakor je določeno v skladu z Dodatkom 3 Priloge III.
2.1.10.3. Tehnična služba se lahko strinja z nadomestnim preskusnim postopkom (tj. virtualnim preskusom), da se preveri, ali so zahteve iz odstavkov 1.1.2. in 1.1.3. te Priloge izpolnjene.
2.1.11. Zahteve iz odstavka 1.1.11. se izpolnijo pri sobni temperaturi – 18 ± 3 °C , pri kateri je vozilo stalo najmanj štiri ure. Vozilo se pripravi za delovanje pod pogoji iz odstavkov od 2.1.4. do 2.1.5. Sistem za brisanje med preskusom deluje normalno in z največjo hitrostjo brisanja. Polja brisalca pri tem ni treba upoštevati.
2.2. Pogoji za preskušanje sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.1. Preskus št. 1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C. Voda se stabilizira pri tej temperaturi.
2.2.1.1. Vse izpušne odprtine šob se zamašijo, upravljalna naprava za pranje pa se vklopi šestkrat v eni minuti, vsakič za najmanj 3 sekunde.
2.2.1.1.1. Če sistem za pranje vetrobranskega stekla napaja fizična energija voznika, se v primeru ročne črpalke uporabi sila med 11,0 in 13,5 daN. Če gre za nožno črpalko, pa mora biti uporabljena sila med 40,0 in 44,5 daN.
2.2.1.1.2. Če gre za električne črpalke, preskusna napetost ni nižja od nazivne napetosti in ni višja od nazivne napetosti plus 2 volta.
2.2.1.2. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla mora biti na koncu preskusa v skladu z odstavkom 1.2.3 te Priloge.
2.2.2. Preskus št. 2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi.
2.2.2.1. Upravljalna naprava sistema za pranje vetrobranskega stekla se v skladu z odstavkoma 2.2.1.1.1. in 2.2.1.1.2. vklopi šestkrat v minuti, vsakič za najmanj tri sekunde. Nato se sistem izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C, dokler se led popolnoma ne stali. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.3. Preskus št. 3. Izpostavljanje ciklom nizkih temperatur.
2.2.3.1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo in najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C, tako da vsa voda v sistemu zamrzne. Nato se sistem izpostavi temperaturi okolja 20 ± 2 °C, dokler se led popolnoma ne stali, vendar nikakor ne dlje kot štiri ure. Ta cikel zamrzovanja in odtajevanja se ponovi šestkrat. Ko je nazadnje sistem za pranje vetrobranskih stekel izpostavljen sobni temperaturi 20 ± 2 °C in je led popolnoma staljen, čeprav ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi, se v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.3.2. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni s tekočino za pranje vetrobranskega stekla za nizke temperature, ki sestoji iz 50-odstotne raztopine metanola ali pa izopropil alkohola v vodi s trdoto največ 205 mg/l (Ca). Sistem za pranje vetrobranskega stekla se najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja – 18 ± 3 °C. Ni treba, da se tekočina stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.4. Preskus št. 4. Izpostavljanje ciklom visokih temperatur.
2.2.4.1. Če je kateri koli del sistema za pranje vetrobranskega stekla nameščen v prostoru za motor, se sistem do šob napolni z vodo ter najmanj osem ur izpostavi temperaturi okolja 80 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi.
2.2.4.2. Če noben del sistema za pranje vetrobranskega stekla ni nameščen v prostoru za motor, se sistem do šob napolni z vodo ter najmanj osem ur izpostavi temperaturi okolja 80 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Nato se sistem izpostavi sobni temperaturi 20 ± 2 °C. Ko se temperatura vode stabilizira, se v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla preveri tako, da se vklopi. Nato se sistem za pranje vetrobranskega stekla do šob napolni z vodo ter najmanj štiri ure izpostavi temperaturi okolja 60 ± 3 °C. Ni treba, da se voda stabilizira pri tej temperaturi. Učinkovitost sistema za pranje vetrobranskega stekla se nato v skladu z odstavki od 2.2.1.1. do 2.2.1.2. preveri tako, da se vklopi. Proizvajalec pa lahko namesto tega zahteva, da se sistem za pranje vetrobranskega stekla preskusi pod pogoji iz poglavja 2.2.4.1.
2.2.5. Preskusi sistema za pranje vetrobranskih stekel iz odstavkov od 2.2.1. do 2.2.4.2. se po vrsti izvajajo na istem sistemu za pranje vetrobranskega stekla. Preskus se opravi, ko je sistem vgrajen na vrsto vozila, za katerega se zahteva ES-homologacija, ali pa ločeno. Če se zahteva ES-homologacija za samostojno tehnično enoto, se preskus sistema opravi ločeno.
2.2.6. Preskus št. 5. Preskus zmogljivosti sistema za pranje vetrobranskega stekla.
2.2.6.1. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se do šob napolni z vodo. Pri mirujočem vozilu in brez večjega delovanja vetra se šobe, če je to mogoče, usmerijo proti ciljni površini na zunanji površini vetrobranskega stekla.
2.2.6.2. Zunanja površina vetrobranskega stekla se obdela, kakor je določeno v odstavkih 2.1.8 in 2.1.9. te Priloge.
2.2.6.3. Sistem za pranje vetrobranskega stekla se vklopi po proizvajalčevih navodilih, pri čemer se upoštevata odstavka 2.2.1.1.1 in 2.2.1.1.2. te Priloge. Celoten preskus ne sme biti daljši od 10 zaključenih ciklov avtomatskega delovanja sistema za pranje vetrobranskega stekla pri najvišji hitrosti brisanja.
2.2.6.4. Da se preveri izpolnitev zahtev iz odstavka 1.2.4 te Priloge, se pripravi sled ustreznega očiščenega polja, ki se primerja s sledjo vidnega polja A, kakor je določeno v Dodatku 3 Priloge III. Če opazovalec meni, da je očitno, da so zahteve izpolnjene, se priprava sledi ne zahteva.
2.2.7. Preskus iz odstavkov od 2.2.6. do 2.2.6.4. se vedno opravi na vrsti vozila, za katerega se zahteva ES-homologacija, tudi če je homologirana samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo.
Dodatek 1
Postopek za preverjanje točke R ali referenčne točke sedeža
Točka R ali referenčna točka sedeža se določi v skladu z določbami iz Priloge 3 k Pravilniku UN/ECE št. 17 (1).
(1) UL L 373, 27.12.2006, str. 1.
Dodatek 2
Postopek za določanje primarnih referenčnih točk v tridimenzionalnem referenčnem sistemu
Dimenzionalna razmerja med primarnimi referenčnimi točkami na risbah in njihov položaj na dejanskem vozilu se določijo v skladu z določbami iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 125 (1).
(1) UL L 200, 31.7.2010, str. 38.
Dodatek 3
Postopek za določanje vidnih polj na vetrobranskih steklih vozil
Vidni polji A in B se določita v skladu z določbami iz Priloge 18 k Pravilniku UN/ECE št. 43.
Priloga 4
Značilnosti preskusne tekočine za preskušanje sistemov za brisanje in pranje vetrobranskih stekel
1. Preskusna tekočina iz odstavka 2.1.9 Priloge III sestoji iz:
|
1.1.
|
vode s trdoto manj kot 205 mg/l (Ca): 92,5 % vol.
|
|
1.2.
|
nasičene solne raztopine (natrijev klorid v vodi): 5,0 % vol.
|
|
1.3.
|
prahu v skladu z značilnostmi iz odstavkov od 1.3.1. do 1.3.2.6: 2,5 % vol.
|
1.3.1. Značilnosti analize preskusnega prahu
|
1.3.1.1.
|
68 ± 1 % SiO2 masnega deleža
|
|
1.3.1.2.
|
4 ± 1 % Fe2O3 masnega deleža
|
|
1.3.1.3.
|
16 ± 1 % Al2O3 masnega deleža
|
|
1.3.1.4.
|
3 ± 1 % CaO masnega deleža
|
|
1.3.1.5.
|
1,0 ± 0,5 % MgO masnega deleža
|
|
1.3.1.6.
|
4 ± 1 % masnega deleža alkalijske kovine
|
|
1.3.1.7.
|
2,5 ± 0,5 % masnega deleža izgube pri gorenju
|
1.3.2. Značilnosti porazdelitve velikosti delcev po zrnavosti
|
1.3.2.1.
|
12 ± 2 % of 0 to 5 μm velikosti delcev
|
|
1.3.2.2.
|
12 ± 3 % of 5 to 10 μm velikosti delcev
|
|
1.3.2.3.
|
14 ± 3 % of 10 to 20 μm velikosti delcev
|
|
1.3.2.4.
|
23 ± 3 % of 20 to 40 μm velikosti delcev
|
|
1.3.2.5.
|
30 ± 3 % of 40 to 80 μm velikosti delcev
|
|
1.3.2.6.
|
9 ± 3 % of 80 to 200 μm velikosti delcev
|