13.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 269/8

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 915/2010

z dne 12. oktobra 2010

o usklajenem večletnem programu nadzoru Unije za leta 2011, 2012 in 2013 v zvezi z zagotavljanjem skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v in na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 29 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1213/2008 (2) je bil uveden prvi usklajeni večletni program Skupnosti za leta 2009, 2010 in 2011. Navedeni program se je nadaljeval v okviru Uredbe Komisije (ES) št. 901/2009 z dne 28. septembra 2009 o usklajenem večletnem programu nadzora Skupnosti za leta 2010, 2011 in 2012 v zvezi z zagotavljanjem skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v in na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (3).

(2)

V prehrani prebivalcev Unije je ključnih trideset do štirideset živil. Ker se znatne spremembe zaradi uporabe pesticidov pokažejo šele v treh letih, je treba v navedenih živilih pesticide spremljati v zaporednih triletnih ciklih, da se omogoči ocena izpostavljenosti potrošnikov in izvajanja zakonodaje Evropske unije.

(3)

Na podlagi binomske verjetnostne porazdelitve se lahko izračuna, da je mogoče s pregledom 642 vzorcev z več kot 99-odstotno gotovostjo odkriti vzorec, ki vsebuje ostanke pesticidov nad mejo določitve, če vsaj 1 % proizvodov vsebuje ostanke pesticidov nad navedeno mejo. Zbiranje teh vzorcev se mora porazdeliti med države članice v skladu s številom prebivalcev, pri čemer mora biti za vsak proizvod in vsako leto zbranih najmanj 12 vzorcev.

(4)

Kadar opredelitev ostanka pesticida vključuje druge aktivne snovi, metabolite ali razgradne produkte, je treba o navedenih metabolitih po potrebi poročati ločeno.

(5)

Navodila za validacijo metod ter postopke za nadzor kakovosti v analizi ostankov pesticidov v hrani in krmi so objavljena na spletni strani Komisije (4). Državam članicam je treba pod določenimi pogoji dovoliti uporabo kvalitativnih presejalnih metod.

(6)

V zvezi s postopki vzorčenja je treba upoštevati Direktivo Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (5), ki vključuje metode in postopke vzorčenja, ki jih predlaga Komisija za Codex Alimentarius.

(7)

Oceniti je treba, ali se upoštevajo mejne vrednosti ostankov za otroško hrano iz člena 10 Direktive Komisije 2006/141/ES z dne 22. decembra 2006 o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke in o spremembi Direktive 1999/21/ES (6) ter člena 7 Direktive Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (7), pri čemer se upoštevajo samo opredelitve ostanka iz Uredbe (ES) št. 396/2005.

(8)

Prav tako je treba oceniti možne združene, kumulativne in sinergijske učinke pesticidov. To oceno je treba najprej izvesti za nekatere organofosfate, karbamate, triazole in piretroide, kakor je določeno v Prilogi I.

(9)

Države članice morajo do 31. avgusta vsako leto predložiti informacije za preteklo koledarsko leto.

(10)

V izogib vsakršni zmedi zaradi prekrivanja zaporednih večletnih programov je treba zaradi pravne varnosti Uredbo (ES) št. 901/2009 razveljaviti. Vendar jo je treba še naprej uporabljati za vzorce, preskušene leta 2010.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice leta 2011, 2012 in 2013 odvzamejo in analizirajo vzorce za kombinacije proizvod/ostanek pesticida, kakor je določeno v Prilogi I.

Število vzorcev vsakega proizvoda je določeno v Prilogi II.

Člen 2

1.   Vsi vzorci se izberejo naključno.

Postopek vzorčenja, vključno s številom enot, je v skladu z Direktivo 2002/63/ES.

2.   Vzorci se analizirajo v skladu z opredelitvami ostanka iz Uredbe (ES) št. 396/2005.

Člen 3

1.   Države članice predložijo rezultate analize leta 2011 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2012, rezultate analize leta 2012 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2013 in rezultate analize leta 2013 preskušenih vzorcev do 31. avgusta 2014.

Poleg navedenih rezultatov države članice predložijo naslednje informacije:

(a)

uporabljene analitične metode in dosežene ravni poročanja v skladu z Navodili za validacijo metod ter postopke za nadzor kakovosti v analizi ostankov pesticidov v hrani in krmi; kadar se uporabi kvalitativno presejanje, se za rezultate pod ravnjo poročanja o presejanju navede, da niso bili odkriti;

(b)

mejo določitve, ki se uporablja v nacionalnih programih nadzora in programih nadzora Unije;

(c)

kadar dovoljuje nacionalna zakonodaja, podrobnosti o izvršilnih ukrepih;

(d)

pri prekoračitvi mejnih vrednosti ostankov navedbo možnih razlogov za to prekoračitev, vključno z ustreznimi ugotovitvami o možnostih obvladovanja tveganja.

2.   Kadar opredelitev ostanka pesticida vključuje aktivne snovi, metabolite in/ali razgradne ali reakcijske produkte, države članice poročajo o rezultatih analize v skladu s pravno opredelitvijo ostanka. Po potrebi se rezultati za vsakega od glavnih izomerov ali metabolitov iz opredelitve ostanka predložijo ločeno.

Člen 4

Uredba (ES) št. 901/2009 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporablja za vzorce, preskušene leta 2010.

Člen 5

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. oktobra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)   UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(2)   UL L 328, 6.12.2008, str. 9.

(3)   UL L 256, 29.9.2009, str. 14.

(4)  Dokument št. SANCO/10684/2009, ki se je izvajal do 1.1.2010. http://ec.europa.eu/food/plant/protection/resources/qualcontrol_en.pdf

(5)   UL L 187, 16.7.2002, str. 30.

(6)   UL L 401, 30.12.2006, str. 1.

(7)   UL L 339, 6.12.2006, str. 16.

PRILOGA I

Kombinacije ostanek pesticida/proizvod, ki jih je treba spremljati

 

2011

2012

2013

2,4-D (vsota 2,4-D in njegovih estrov, izraženih kot 2,4-D) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

4,4'-metoksiklor

 (6)

 (4)

 (5)

abamektin (vsota avermektina B1a, avermektina B1b in delta-8,9 izomera avermektina B1a)

 (1)

 (2), (4)

 (3)

acefat

 (1)

 (2)

 (3)

acetamiprid

 (1)

 (2)

 (3)

akrinatrin

 (1)

 (2)

 (3)

aldikarb (vsota aldikarba, njegovega sulfoksida in sulfona, izražena kot aldikarb)

 (1)

 (2)

 (3)

amitraz (amitraz, vključno z metaboliti, ki vsebujejo delež 2,4-dimetilamilina, izraženega kot amitraz) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

amitrol (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

azinfos-etil (*3)

 (6)

 (4)

 (5)

azinfos-metil

 (1)

 (2)

 (3)

azoksistrobin

 (1)

 (2)

 (3)

benfurakarb

 (1)

 (2)

 (3)

bifentrin

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

bitertanol

 (1)

 (2)

 (3)

boskalid

 (1)

 (2)

 (3)

bromidov ion (*3) (glej opombo spodaj)

 (1)

 (2)

 (3)

brompropilat

 (1)

 (2)

 (3)

bromukonazol (vsota diasteroizomerov)

 (1)

 (2)

 (3)

bupirimat

 (1)

 (2)

 (3)

buprofezin

 (1)

 (2)

 (3)

kaptan

 (1)

 (2)

 (3)

karbaril

 (1)

 (2)

 (3)

karbendazim (vsota benomila in karbendazima, izražena kot karbendazim)

 (1)

 (2)

 (3)

karbofuran (vsota karbofurana in 3-hidroksikarbofurana, izražena kot karbofuran)

 (1)

 (2)

 (3)

karbosulfan

 (1)

 (2)

 (3)

klordan (vsota cis- in trans-izomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan)

 (6)

 (2)

 (3)

klorfenapir

 (1)

 (2)

 (3)

klorfenvinfos

 (1)

 (2)

 (3)

klormekvat (*1)

 (1)

 (2)

 (3)

klorobenzilat (*3)

 (6)

 (4)

 (5)

klorotalonil

 (1)

 (2)

 (3)

klorprofam (klorprofam in 3-kloroanilin, izražen kot klorprofam) (glej opombo spodaj)

 (1)

 (2)

 (3)

klorpirifos

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

klorpirifos-metil

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

klofentezin (vsota vseh spojin, ki vsebujejo delež 2-klorbenzoila, izražena kot klofentezin) (po opredelitvi ostanka je samo izhodna spojina za vse proizvode, razen za žita)

 (1)

 (2)

 (3)

klotianidin

 (1)

 (2)

 (3)

ciflutrin (ciflutrin, vključno z drugimi zmesmi izomerov (vsota izomerov))

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

cipermetrin (cipermetrin, vključno z drugimi zmesmi izomerov (vsota izomerov))

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

ciprokonazol

 (1)

 (2)

 (3)

ciprodinil

 (1)

 (2)

 (3)

DDT (vsota p,p′-DDT, o,p′-DDT, p,p′-DDE in p,p′-DDD (TDE), izražena kot DDT)

 (6)

 (4)

 (5)

deltametrin (cis-deltametrin)

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

diazinon

 (1), (6)

 (2)

 (3), (5)

diklofluanid

 (1)

 (2)

 (3)

diklorvos

 (1)

 (2)

 (3)

dikloran

 (1)

 (2)

 (3)

dikofol (vsota p,p′- in o,p′-izomerov)

 (1)

 (2)

 (3)

dikrotofos (po opredelitvi ostanka je samo izhodna spojina)

fižol

 (2)

 (3)

dieldrin (aldrin in dieldrin skupaj, izražena kot dieldrin)

 (6)

 (4)

 (5)

difenokonazol

 (1)

 (2)

 (3)

dimetoat (vsota dimetoata in ometoata, izražena kot dimetoat)

 (1)

 (2)

 (3)

dimetoat

 (1)

 (2)

 (3)

ometoat

 (1)

 (2)

 (3)

dimetomorf

 (1)

 (2)

 (3)

dinokap (vsota izomerov dinokapa in pripadajočih fenolov, izražena kot dinokap) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

difenilamin

 (1)

 (2)

 (3)

endosulfan (vsota alfa- in beta-izomerov ter endosulfan sulfata, izražena kot endosulfan)

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

endrin

 (6)

 (4)

 (5)

EPN

 (1)

 (2)

 (3)

epoksikonazol

 (1)

 (2)

 (3)

etefon (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

etion

 (1)

 (2)

 (3)

etofenproks (F) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

etoprofos (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

fenamifos (vsota fenamifosa, njegovih sulfoksidov in sulfonov, izražena kot fenamifos)

 (1)

 (2)

 (3)

fenarimol

 (1)

 (2)

 (3)

fenazakvin

 (1)

 (2)

 (3)

fenbutatin oksid (F) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

fenbukonazol

 (1)

 (2)

 (3)

fenheksamid

 (1)

 (2)

 (3)

fenitrotion

 (1)

 (2)

 (3)

fenoksikarb

 (1)

 (2)

 (3)

fenpropatrin

 (1)

 (2)

 (3)

fenpropimorf

 (1)

 (2)

 (3)

fention (vsota fentiona in njegovega analognega oksida, njunih sulfoksidov in sulfona, izražena kot izhodna spojina)

 (1), (6)

 (4)

 (3), (5)

fenvalerat/esfenvalerat (vsota) (vsota RS/SR in RR/SS izomerov)

 (1), (6)

 (4)

 (3), (5)

fipronil (vsota fipronila in metabolita sulfona (MB46136), izražena kot fipronil)

 (1)

 (2)

 (3)

fluazifop (fluazifop-P-butil (fluazifopova kislina (prosta in vezana))) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

fludioksonil

 (1)

 (2)

 (3)

flufenoksuron

 (1)

 (2)

 (3)

flukvinkonazol

 (1)

 (2)

 (3)

flusilazol

 (1)

 (2)

 (3)

flutriafol

 (1)

 (2)

 (3)

folpet

 (1)

 (2)

 (3)

formetanat (vsota formetanata in njegovih soli, izražena kot formetanat hidroklorid)

 (1)

 (2)

 (3)

fostiazat

 (1)

 (2)

 (3)

glifosat (*2)

 (1)

 (2)

 (3)

haloksifop, vključno s haloksifop-R (haloksifop-R metil ester, haloksifop-R in konjugati haloksifop-R, izraženi kot haloksifop-R) (F) (R) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

HCB

 (6)

 (4)

 (5)

heptaklor (vsota heptaklora in heptaklor epoksida, izražena kot heptaklor)

 (6)

 (4)

 (5)

heksaklorcikloheksan (HCH), alfa-izomer

 (6)

 (4)

 (5)

heksaklorcikloheksan (HCH), beta-izomer

 (6)

 (4)

 (5)

heksaklorcikloheksan (HCH) (gama-izomer) (lindan)

 (6)

 (4)

 (5)

heksakonazol

 (1)

 (2)

 (3)

heksitiazoks

 (1)

 (2)

 (3)

imazalil

 (1)

 (2)

 (3)

imidakloprid

 (1)

 (2)

 (3)

indoksakarb (indoksakarb kot vsota izomerov S in R)

 (1)

 (2)

 (3)

iprodion

 (1)

 (2)

 (3)

iprovalikarb

 (1)

 (2)

 (3)

kresoksim-metil

 (1)

 (2)

 (3)

lambda-cihalotrin (lambda-cihalotrin, vključno z drugimi sestavinami izomerov (vsota izomerov)

 (1)

 (2)

 (3)

linuron

 (1)

 (2)

 (3)

lufenuron

 (1)

 (2)

 (3)

malation (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation)

 (1)

 (2)

 (3)

maneb skupina (vsota, izražena kot CS2: maneb, mankozeb, metiram, propineb, tiram, ziram)

 (1)

 (2)

 (3)

mepanipirim in njegov metabolit (2-anilino-4-(2-hidroksipropil)-6-metilpirimidin), izražen kot mepanipirim)

 (1)

 (2)

 (3)

mepikvat (*1)

 (1)

 (2)

 (3)

metalaksil (metalaksil, vključno z zmesmi sestavnih izomerov, vključno z metalaksil-M (vsota izomerov))

 (1)

 (2)

 (3)

metkonazol

 (1)

 (2)

 (3)

metamidofos

 (1)

 (2)

 (3)

metidation

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

metiokarb (vsota metiokarba ter njegovega sulfoksida in sulfona, izražena kot metiokarb)

 (1)

 (2)

 (3)

metomil (vsota metomila in tiodikarba, izražena kot metomil)

 (1)

 (2)

 (3)

metoksifenozid

 (1)

 (2)

 (3)

monokrotofos

 (1)

 (2)

 (3)

miklobutanil

 (1)

 (2)

 (3)

nitempiram (*3)

fižol

 (2)

 (3)

oksadiksil

 (1)

 (2)

 (3)

oksamil

 (1)

 (2)

 (3)

oksidemeton-metil (vsota oksidemeton-metila in demeton-S-metilsulfona, izražena kot oksidemeton-metil)

 (1)

 (2)

 (3)

paklobutrazol

 (1)

 (2)

 (3)

paration

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

paration-metil (vsota paration-metila in paraokson-metila, izražena kot paration-metil)

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

pencikuron

 (1)

 (2)

 (3)

penkonazol

 (1)

 (2)

 (3)

pendimetalin

 (1)

 (2)

 (3)

permetrin (vsota cis- in trans-permetrina)

 (6)

 (4)

 (5)

fentoat

 (1)

 (2)

 (3)

fosalon

 (1)

 (2)

 (3)

fosmet (fosmet in fosmet okson, izražena kot fosmet)

 (1)

 (2)

 (3)

foksim

 (1)

 (2)

 (3)

piraklostrobin (F)

 (1)

 (2)

 (3)

pirimikarb (vsota pirimikarba in desmetilpirimikarba, izražena kot pirimikarb)

 (1)

 (2)

 (3)

pirimifos-metil

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

prokloraz (vsota prokloraza in njegovih metabolitov, ki vsebujejo delež 2,4,6-triklorofenola, izražena kot prokloraz) (*4)

 (1)

 (2)

 (3)

procimidon

 (1)

 (2)

 (3)

profenofos

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

propamokarb (vsota propamokarba in njegove soli, izražena kot propamokarb) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

propargit

 (1)

 (2)

 (3)

propikonazol

 (1)

 (2)

 (3)

propizamid

 (1)

 (2)

 (3)

protiokonazol (protiokonazol-destio) (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

pirazofos

 (6)

 (4)

 (5)

piretrini

 (1)

 (2)

 (3)

piridaben

 (1)

 (2)

 (3)

pirimetanil

 (1)

 (2)

 (3)

piriproksifen

 (1)

 (2)

 (3)

kvinoksifen

 (1)

 (2)

 (3)

kvintozen (vsota kvintozena in pentakloranilina, izražena kot kvintozen)

 (6)

 (5)

 (5)

resmetrin (vsota izomerov) (*3)

 (6)

 (4)

 (5)

spinosad (vsota spinosina A in spinosina D, izražena kot spinosad)

 (1)

 (2)

 (3)

spiroksamin

 (1)

 (2)

 (3)

taufluvalinat

 (1)

 (2)

 (3)

tebukonazol

 (1)

 (2)

 (3)

tebufenozid

 (1)

 (2)

 (3)

tebufenpirad

 (1)

 (2)

 (3)

teknazen

 (6)

 (4)

 (5)

teflubenzuron

 (1)

 (2)

 (3)

teflutrin

 (1)

 (2)

 (3)

tetrakonazol

 (1)

 (2)

 (3)

tetradifon

 (1)

 (2)

 (3)

tiabendazol

 (1)

 (2)

 (3)

tiametoksam (vsota tiametoskama in klotianidina, izražena kot tiametoksam)

 (1)

 (2)

 (3)

tiakloprid

 (1)

 (2)

 (3)

tiodikarb

 (1)

 (2)

 (3)

tiofanat-metil

 (1)

 (2)

 (3)

tolkloflos-metil

 (1)

 (2)

 (3)

tolilfluanid (vsota tolilfluanida in dimetilaminosulfotoluidida, izražena kot tolilfluanid)

 (1)

 (2)

 (3)

triadimefon in triadimenol (vsota triadimefona in triadimenola)

 (1)

 (2)

 (3)

triadimenol

 (1)

 (2)

 (3)

triadimefon

 (1)

 (2)

 (3)

triazol ocetna kislina (*3) razen za trajnice

 (1)

 (2)

 (3)

triazol mlečna kislina (*3) razen za trajnice

 (1)

 (2)

 (3)

triazol alanin (*3)

 (1)

 (2)

 (3)

triazofos

 (1), (6)

 (2), (4)

 (3), (5)

triklorfon

 (1)

 (2)

 (3)

trifloksistrobin

 (1)

 (2)

 (3)

triflumuron (F)

 (1)

 (2)

 (3)

trifluralin

 (1)

 (2)

 (3)

tritikonazol

 (1)

 (2)

 (3)

vinklozolin (vsota vinklozolina in vseh metabolitov, ki vsebujejo delež 3,5-dikloranilina, izražena kot vinklozolin) (*4)

 (1)

 (2)

 (3)

zoksamid

 (1)

 (2)

 (3)

(1)  Stročji fižol (svež ali zamrznjen), korenje, kumare, pomaranče ali mandarine, hruške, krompir, riž, špinača (sveža ali zamrznjena) in pšenična moka.

(2)  Jajčevci, banane, cvetača, namizno grozdje, pomarančni sok (države članice navedejo vir pomarančnega soka (koncentrat ali sveže sadje)), grah brez strokov (svež ali zamrznjen), sladke paprike, pšenica in oljčno olje.

(3)  Jabolka, glavnato zelje, por, zelena solata, paradižnik, breskve, vključno z nektarinami in podobnimi hibridi; rž ali oves, jagode in grozdje za vino (rdeče ali belo).

(4)  Maslo, kokošja jajca.

(5)  Kravje mleko, prašičje meso.

(6)  Meso perutnine, jetra (goveja in od drugih prežvekovalcev, svinjska in perutninska).

(*1)  Klormekvat in mepikvat se analizirata v žitih (razen riža), namiznem grozdju in hruškah.

(*2)  Samo žita.

(*3)  Za prostovoljno analizo leta 2011. Odločitev, da se analiza snovi ne opravi, se utemelji z oceno tveganja/koristi države članice.

Opomba za bromidov ion. Analiza bromidovega iona je leta 2010 obvezna za zeleno solato in paradižnike, leta 2011 za riž in špinačo ter leta 2012 za sladko papriko; za druge proizvode, predvidene za posamezno leto, pa je analiza prostovoljna. Odločitev, da se analiza snovi v katerem koli od predvidenih proizvodov ne opravi, se utemelji z oceno tveganja/koristi države članice.

Opredelitev ostanka klorprofama za krompir (samo klorprofam) je treba upoštevati leta 2011.

(*4)  Metabolite samo prostovoljno.

PRILOGA II

Število vzorcev iz člena 1

1.

 Število vzorcev, ki jih odvzame in analizira vsaka država članica, je določeno v preglednici v točki 5.

2.

 Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu s preglednico v točki 5, vsaka država članica leta 2011 odvzame in analizira deset vzorcev žitnih kašic za dojenčke.

Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu z navedeno preglednico, vsaka država članica leta 2012 odvzame in analizira skupaj deset vzorcev hrane za dojenčke in majhne otroke.

Poleg vzorcev, ki so zahtevani v skladu z navedeno preglednico, vsaka država članica leta 2013 odvzame in analizira skupaj deset vzorcev začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke.

3.

 Kadar je na voljo, se v skladu s preglednico v točki 5 odvzame in analizira po en vzorec na proizvod, ki je ekološko pridelan.

4.

 Države članice, ki uporabljajo metode za več ostankov snovi, lahko pri največ 15 % vzorcev za odvzem in analizo v skladu s preglednico v točki 5 uporabijo kvalitativne presejalne metode. Kadar država članica uporabi kvalitativne presejalne metode, preostalo število vzorcev analizira z metodami za več ostankov snovi.

Kadar so rezultati kvalitativnega presejanja pozitivni, države članice uporabijo običajno metodo za kvantitativno opredelitev rezultatov.

5.

 Število vzorcev na državo članico

Država članica

Vzorci

BE

12 (*1)

15 (*2)

BG

12 (*1)

15 (*2)

CZ

12 (*1)

15 (*2)

DK

12 (*1)

15 (*2)

DE

93

EE

12 (*1)

15 (*2)

EL

12 (*1)

15 (*2)

ES

45

FR

66

IE

12 (*1)

15 (*2)

IT

65

CY

12 (*1)

15 (*2)

LV

12 (*1)

15 (*2)

LT

12 (*1)

15 (*2)

LU

12 (*1)

15 (*2)

HU

12 (*1)

15 (*2)

MT

12 (*1)

15 (*2)

NL

17

AT

12 (*1)

15 (*2)

PL

45

PT

12 (*1)

15 (*2)

RO

17

SI

12 (*1)

15 (*2)

SK

12 (*1)

15 (*2)

FI

12 (*1)

15 (*2)

SE

12 (*1)

15 (*2)

UK

66

NAJMANJŠE SKUPNO ŠTEVILO VZORCEV: 642

(*1)  Najmanjše število vzorcev za vsako uporabljeno metodo za posamezen ostanek.

(*2)  Najmanjše število vzorcev za vsako uporabljeno metodo za več ostankov snovi.