22.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/9

(1)

Bolgarija se je med pristopnimi pogajanji leta 2005 strinjala, da bo zaprla enote 1 in 2 ter 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj do 31. decembra 2002 oziroma 2006 in jih naknadno razgradila. Evropska unija je izrazila pripravljenost, da do leta 2009 še naprej zagotavlja finančno pomoč kot podaljšanje predpristopne pomoči, ki je bila v okviru programa Phare predvidena v podporo prizadevanjem Bolgarije za razgradnjo.

(2)

Ob upoštevanju zaveze Bolgarije, da bo zaprla enoti 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj, je bil s členom 30 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu iz leta 2005) oblikovan program pomoči (v nadaljnjem besedilu: Program Kozloduj) s proračunom v višini 210 milijonov EUR za obdobje od 2007 do 2009. Ta program vključuje pomoč za kritje izgube zmogljivosti zaradi zaprtja jedrske elektrarne Kozloduj.

(3)

Mednarodni skladi za razgradnjo, ki jih upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBOR), delujejo že vrsto let. V te sklade največ prispeva Unija.

(4)

Unija priznava prizadevanja Bolgarije in pozitiven napredek, ki ga je dosegla v pripravah na razgradnjo z uporabo sredstev Unije, ki so v okviru Programa Kozloduj dodeljena do leta 2009 in se poleg tega zaveda, da je treba finančno podporo zagotavljati tudi po letu 2009, da bi se dosegel nadaljnji napredek pri dejanskih dejavnostih razgradnje v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2005 in da bi se upoštevali najvišji varnostni standardi.

(5)

Prav tako je pomembno, da se uporabljajo lastna sredstva jedrske elektrarne Kozloduj, saj to prispeva k razpoložljivosti potrebnega strokovnega znanja, krepi znanje in izkušnje ter spretnosti, hkrati pa blaži socialno-ekonomske posledice predčasnega zaprtja, saj bi bilo osebje zaprte jedrske elektrarne še naprej zaposleno. Neprekinjena finančna podpora je zato pomembna za ohranjanje zahtevanih varnostnih, zdravstvenih in okoljskih standardov.

(6)

Glede na obseg izgube zmogljivosti zaradi zaprtja jedrskih enot in vpliv zaprtja na zanesljivo oskrbo v regiji Unija prav tako priznava potrebo po finančni podpori za nadaljnji razvoj blažilnih ukrepov na področju energetike.

(7)

Unija priznava, da je treba ublažiti učinek povečanja okoljske škode in emisij, ki nastanejo zaradi nadomestitve proizvodne zmogljivosti, torej predvsem s povečano uporabo termoelektrarn na lignit.

(8)

Zato bi bilo treba v obdobju od leta 2010 do 2013 iz splošnega proračuna Unije zagotoviti sredstva v višini 300 milijonov EUR za financiranje razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj.

(9)

Dodelitev sredstev iz splošnega proračuna Unije za razgradnjo jedrske elektrarne ne bi smela povzročiti izkrivljanja konkurence pri ponudnikih električne energije na energetskem trgu Unije. Z dodeljenimi sredstvi bi bilo treba v skladu s pravnim redom Unije ter pravili delovanja skupnega evropskega energetskega trga financirati tudi ukrepe za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo.

(10)

Finančna pomoč bi morala biti še naprej na razpolago kot prispevek Unije Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo Kozloduja, ki ga upravlja EBOR.

(11)

Med nalogami EBOR je upravljanje javnih sredstev, namenjenih programom za razgradnjo tistih jedrskih enot, ki so bile predmet s pristopom povezanih sporazumov o zaprtju. EBOR nadzira finančno upravljanje teh programov s ciljem čim bolj optimalne porabe javnih sredstev. Poleg tega EBOR izvaja naloge v zvezi s proračunom, ki mu jih poveri Komisija v skladu z zahtevami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(12)

Da se zagotovi kar najbolj učinkovita razgradnja jedrske elektrarne Kozloduj in da se zmanjšajo možne posledice za okolje, bi bilo treba pri razgradnji enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke posebnosti enot, ki jih je treba zapreti.

(13)

Razgradnja jedrske elektrarne Kozloduj bo opravljena v skladu z okoljsko zakonodajo, zlasti z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (3).

(14)

Z vrednotenjem in revizijo izvedbe prej financiranih programov bi bilo treba zagotoviti, da so dodeljena sredstva porabljena po načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

(15)

Referenčni finančni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4) bi moral biti vključen v to uredbo za celotno trajanje Programa Kozloduj, brez vpliva na pooblastila proračunskega organa, kakor so opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(16)

Komisiji bi moral pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe, pomagati odbor, ustanovljen z Uredbo Sveta (Euratom) št. 549/2007 (5) –

—

ukrepe v zvezi z razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj,

—

ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom Unije in za posodobitev konvencionalnih proizvodnih zmogljivosti, s katerimi naj bi se nadomestile proizvodne zmogljivosti štirih reaktorjev jedrske elektrarne, ter

—

druge ukrepe, ki izhajajo iz odločitve o zaprtju in razgradnji te elektrarne in ki prispevajo k potrebnemu prestrukturiranju, sanaciji okolja in posodobitvi sektorjev proizvodnje, prenosa in distribucije energije v Bolgariji, kakor tudi k večji varnosti oskrbe z energijo in k izboljšanju energetske učinkovitosti v Bolgariji.