16.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/24

(1)

Svet je 22. januarja 2001 z Uredbo (ES) št. 132/2001 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev („obstoječi ukrepi“) v znesku 33,25 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata („AN“), uvrščenega pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom, med drugim, iz Ukrajine. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, se bo imenovala „prvotna preiskava“.

(2)

Po delnem vmesnem pregledu je Svet 17. maja 2004 z Uredbo (ES) št. 993/2004 (4) uvoz AN v Unijo, ki ga proizvajajo družbe, od katerih bi Komisija sprejela zaveze, oprostil protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 132/2001. Z Uredbo Komisije (ES) št. 1001/2004 (5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1996/2004 (6), je Komisija sprejela zaveze za obdobje do 20. maja 2005. Namen teh zavez je bil upoštevati nekatere posledice širitve Evropske unije na 25 držav članic.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 945/2005 (7) na podlagi opravljenega vmesnega pregleda, po obsegu omejenega na opredelitev zadevnega izdelka, odločil, da je treba opredelitev zadevnega izdelka razjasniti in da se obstoječi ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom uporabljajo, kadar je ta vključen v druga gnojila, sorazmerno njihovemu deležu amonijevega nitrata in drugih nepomembnih snovi in hranil.

(4)

Z Uredbo (ES) št. 442/2007 (8) se je na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov Svet odločil za podaljšanje obstoječih ukrepov, kakor je pojasnjeno v Uredbi (ES) št. 945/2005, za obdobje dveh let.

(5)

Z Uredbo (ES) št. 661/2008 (9) je Svet na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov uvedel dokončne protidampinške ukrepe za uvoz AN s poreklom iz Rusije.

(6)

Z Uredbo (ES) št. 662/2008 (10) je Svet spremenil Uredbo (ES) št. 442/2007, tako da je sprejel cenovno zavezo, ki jo je ponudil en proizvajalec izvoznik.

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov dne 17. oktobra 2008 (11) je bil 22. januarja 2009 v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe vložen zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov. Zahtevek je vložilo Združenje evropskih proizvajalcev gnojil (EFMA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje AN v Uniji.

(8)

Vložnik je trdil in predložil zadostne prima facie dokaze, da obstaja verjetnost ponovnega pojava dampinga in škode industriji Unije v zvezi z uvozom AN s poreklom iz Ukrajine („zadevna država“).

(9)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in zato 23. aprila 2009 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (12), napovedala pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(10)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajelo obdobje od leta 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(11)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter njihova združenja, predstavnike države izvoznice, vložnika in proizvajalce Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo obravnavo v roku iz obvestila o začetku.

(12)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Zaradi velikega števila proizvajalcev in uvoznikov Unije se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje dejansko potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so se morale zadevne strani v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe javiti Komisiji v 15 dneh od začetka preiskave in ji predložiti informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(14)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju, da je dvanajst proizvajalcev Unije izrazilo svojo pripravljenost za sodelovanje, je bilo odločeno, da je vzorčenje v zvezi s proizvajalci Unije potrebno. Informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, ni predložil noben uvoznik.

(15)

Dvanajst proizvajalcev Unije, katerih proizvodnja je v OPP predstavljala približno 80 % celotne proizvodnje Unije, je v roku pravilno izpolnilo obrazec za vzorčenje in se je uradno strinjalo, da bodo še naprej sodelovali v preiskavi. Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala reprezentativni vzorec, ki je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje in prodaje AN v Uniji, ki ga je možno v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Za vzorec je bilo izbranih pet proizvajalcev Unije, katerih proizvodnja je predstavljala 57 % celotne proizvodnje industrije Unije v OPP.

(16)

Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe o izbranem vzorcu posvetovala z zadevnimi stranmi, ki pa niso imele pripomb.

(17)

Vprašalniki so bili poslani petim vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi.

(18)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet vzorčenih proizvajalcev Unije in trije proizvajalci izvozniki v zadevni državi.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Zadevni izdelek so trdna gnojila s poreklom iz Ukrajine, ki vsebujejo več kot 80 mas. % amonijevega nitrata, trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91. AN je trdno dušikovo gnojilo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu. Pridobiva se iz amoniaka in dušikove kisline, delež dušika pa presega 28 mas. % v obliki kristalov in granul.

(21)

Poudariti je treba, da je bil obseg zadevnega izdelka opredeljen v Uredbi (ES) št. 945/2005.

(22)

Kot je pokazala prvotna preiskava, je ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da je AN čist osnovni izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Za zadevni izdelek, izdelke, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci izvozniki na domačem trgu in v tretjih državah, prav tako pa tudi za izdelke, ki jih proizvajalci Unije proizvedejo in prodajo na trgu Unije, je bilo tako ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enako uporabo in se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(23)

Sodelovali so trije ukrajinski proizvajalci izvozniki. Četrti znani proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi.

(24)

Primerjava obsega izvoza treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s celotnim obsegom izvoza iz Ukrajine v Unijo je pokazala, da je v OPP uvoz treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 90 % celotnega uvoza Unije iz Ukrajine. Zato se je stopnja sodelovanja štela za visoko.

(25)

Skupne količine uvoza zadevnega izdelka iz Ukrajine so bile majhne, v primerjavi s trgom Unije kot celoto so v OPP predstavljale tržni delež 1,1 %.

(26)

Spomniti je treba, da pri prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov Ukrajina še ni štela za državo tržnega gospodarstva in je zaradi tega normalna vrednost temeljila na podatkih, dobljenih od sodelujočega proizvajalca v ZDA kot primerljive države.

(27)

V tem pregledu je normalna vrednost temeljila na podatkih, pridobljenih in preverjenih v prostorih treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini. Komisija je proučila, ali se lahko njihova domača prodaja šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. V ta namen so bili proučeni proizvodni stroški izdelka, ki ga sodelujoči proizvajalci izvozniki proizvedejo in prodajo na domačem trgu.

(28)

V zvezi s stroški plina je bilo ugotovljeno, da Ukrajina večino plina, porabljenega pri proizvodnji AN, uvozi iz Rusije. Vsi podatki, ki so bili na voljo in preverjeni med preiskavo so pokazali, da je Ukrajina uvažala naravni plin iz Rusije po ceni, ki je bila v OPP okoli 40 % nižja od cene naravnega plina, izvoženega iz Rusije v Unijo. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile v zadnjem četrtletju OPP cene podobne.

(29)

Ugotovljeno je bilo, da je bila z izjemo ene vrste izdelka, ki ga je izvažal en proizvajalec, prodaja na domačem trgu del poteka običajne trgovine v OPP. Normalna vrednost je zato bila določena na podlagi cene, ki so jo na domačem trgu v Ukrajini plačevale ali jo plačujejo nepovezane strani v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe ali na podlagi konstruirane normalne vrednosti za vrsto izdelka, ki se ne prodaja v okviru običajnega poteka trgovine. V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvožene vrste izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter razumna stopnja dobička. Ti zneski za PSA-stroške in za dobičke temeljijo na dejanskih podatkih o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka zadevnega proizvajalca pri običajnem poteku trgovine.

(30)

Poudariti je treba, da je bila normalna vrednost določena brez prilagoditve za stroške plina ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Kakor je navedeno v nadaljevanju v uvodnih izjavah od (32) do (34), je razlog za to že uporaba neprilagojenih domačih stroškov in cen ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov kljub očitno izkrivljenim cenam plina, ki jasno kaže, da je v OPP prišlo do dampinga. Zaradi tega in ob upoštevanju dejstva, da je namen pregleda zaradi izteka ukrepov ugotoviti, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali znova pojavil, če bi se ukrepi razveljavili, da bi lahko ugotovili, ali je treba trenutno veljavne ukrepe ohraniti ali razveljaviti, se je menilo, da ni treba preiskati, ali je prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe v tem primeru utemeljena.

(31)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena glede na ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek pri izvozu v Skupnost. Vsa prodaja treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izvedena neposredno neodvisnim stranem v Uniji.

(32)

Opravljena je bila primerjava normalne vrednosti in izvozne cene na podlagi cen franko tovarna. Zaradi poštene primerjave so bile narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to potrebno ter podprto s preverjenimi dokazi, so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških zavarovanja, provizij in pakiranja.

(33)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(34)

Na ravni države je bila za tri zadevne sodelujoče proizvajalce izvoznike ugotovljena tehtana povprečna stopnja dampinga 6–7 %.

(35)

V OPP je domača prodaja treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljala povprečno 46 % njihove proizvodne zmogljivosti.

(36)

Čeprav so trije sodelujoči proizvajalci izvozniki prodali velik delež svoje proizvodnje na notranjem trgu, so bili prav tako odvisni od izvoza v tretje države. V OPP so imeli prosto zmogljivost, ki je ustrezala okoli 6 % potrošnje Unije.

(37)

Na podlagi informacij v zahtevku za pregled, ki se nanašajo na četrtega znanega ukrajinskega proizvajalca, ki ni sodeloval v preiskavi, je bila celotna prosta zmogljivost v Ukrajini v OPP ocenjena na okoli 9 % potrošnje Unije.

(38)

Nekateri ukrajinski sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da čedalje bolj izgubljajo tržni delež na domačem trgu v korist ruskih proizvajalcev, ki lahko ponudijo zelo nizke cene zaradi mnogo nižjih stroškov plina v Rusiji. Zato se ni zdelo verjetno, da bi ukrajinski domači trg lahko absorbiral prosto proizvodno zmogljivost, zato se bo vsa povečana proizvodnja verjetno izvozila.

(39)

Navedene tri sodelujoče družbe so v OPP izvažale AN v številne druge tretje države na več kontinentih. Vendar pa je treba upoštevati, da so nekateri tradicionalni trgi tretjih držav zaprti za ukrajinski izvoz zaradi veljavnih protidampinških ukrepov (npr. ZDA s protidampinškimi ukrepi več kakor 100 %) in/ali zaradi varnostnih omejitev (npr. Ljudska republika Kitajska, Avstralija). Vsekakor je Unija največji, najbolj privlačen in hkrati geografsko najbližji izvozni trg. Njegovo privlačnost dodatno povečujejo logistične prednosti, ki izhajajo iz nizkih železniških tarif v Ukrajini.

(40)

Glede na navedeno ni možno izključiti, da bi se lahko velik del proste zmogljivosti, ki je na voljo v Ukrajini, ob odsotnosti protidampinških ukrepov uporabil za povečanje izvoza v Unijo.

(41)

Analiza izvoza treh sodelujočih ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov v tretje države je pokazala, da so bile v OPP izvozne cene v tretje države, kadar so bile določene na ravni CIF ob uporabi mednarodnih prevoznih stroškov, navedenih v zahtevku za pregled, do 25 % nižje od prevladujoče tržne cene v Uniji.

(42)

Na podlagi tega se je zato zdelo, da bi obstajala spodbuda, da se ukrajinski izvoz v tretje države preseli v Unijo, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Višje cene na trgu Unije bi ukrajinskim izvoznikom omogočile doseganje večje stopnje dobička.

(43)

Na podlagi številk, ki so jih predložili trije sodelujoči proizvajalci izvozniki, se je prav tako lahko ugotovilo, da se je v OPP na državni ravni izvoz iz Ukrajine v tretje države izvajal po dampinških cenah.

(44)

Glede na opisane ugotovitve se lahko sklepa, da je izvoz iz Ukrajine še vedno dampinški in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga na trgu Unije, če bi bili sedanji protidampinški ukrepi odpravljeni. Ob upoštevanju sedanje proste zmogljivosti v Ukrajini in privlačnosti trga Unije se dejansko zdi, da obstaja spodbuda za ukrajinske proizvajalce izvoznike, da i) povečajo svoj izvoz na trg Unije in ii) preselijo izvoz AN z drugih trgov tretjih držav na trg Unije po dampinških cenah, vsaj kar zadeva dva proizvajalca izvoznika.

(45)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so tehtane povprečne izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trge tretjih držav znatno nižje od prevladujoče ravni cene v Uniji. To povečuje verjetnost povečanega izvoza iz Ukrajine v Unijo po dampinških cenah, če bi dovolili iztek ukrepov.

(46)

V Uniji podobni izdelek izdeluje 16 proizvajalcev ali skupin družb, katerih obseg proizvodnje predstavlja celotno proizvodnjo podobnega izdelka Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(47)

Pri preiskavi je sodelovalo dvanajst proizvajalcev Unije.

(48)

Ker je teh 12 proizvajalcev Unije predstavljalo okoli 80 % celotne proizvodnje Unije v OPP, se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v pomenu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne Uredbe. V nadaljevanju se navajajo kot „industrija Unije“.

(49)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah (14) in (15), je bil vzorec petih proizvajalcev Unije izbran na podlagi teh 12 proizvajalcev. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije so sodelovali in poslali izpolnjene vprašalnike v rokih. Poleg tega je ostalih sedem sodelujočih proizvajalcev pravočasno predložilo nekatere splošne podatke za analizo škode.

(50)

Očitna potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, obsega prodaje drugih proizvajalcev Unije na trgu Unije, podatkov Eurostata za ves uvoz Unije in informacij iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih družb, kar zadeva uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine. Glede na širitev Unije v letu 2007 na 27 držav članic so bili vsi kazalniki škode zaradi jasnosti in doslednosti analize določeni na podlagi trga EU-27 v celotnem obravnavanem obdobju.

(51)

Med letom 2005 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za 10 %.

(52)

Obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza iz Ukrajine so se spreminjali, kot je navedeno v tabeli. Količina in cenovna gibanja so temeljili na informacijah, dobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, uvozne statistike (Eurostat) in ukrajinske izvozne statistike.

(53)

Obseg uvoza iz Ukrajine se je nenehno zmanjševal do leta 2007, vendar je v OPP dosegel skoraj enako raven kot v letu 2005. Ukrajinski tržni delež se je nekoliko povečal z 1 % v letu 2005 na 1,1 % v OPP. Cene na enoto so se med obravnavanim obdobjem povečale s 123 na 230 EUR/tono. To povečanje v OPP je skladno s svetovnim razvojem cene in prav tako cene glavne surovine.

(54)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP so se cene industrije Unije franko tovarna za nepovezane stranke primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Unije sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Na podlagi tega je primerjava pokazala, da je uvoz iz Ukrajine med OPP nelojalno nižal cene industrije Unije za povprečno 22,5 %. Ugotovljeno je bilo, da pri ukrajinskih izvoznikih po prištetju protidampinške dajatve k njihovim cenam za uvoz v Unijo še vedno obstaja stopnja nelojalnega nižanja, in sicer 11 %.

(55)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem je prikazan v spodnji tabeli. Naslednja količinska in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

(56)

V letu 2008 in OPP je prišlo do znatnega povišanja cen na trgu Unije pri uvozu iz vseh tretjih držav. Zdelo se je, da so med obravnavanim obdobjem vse države, navedene v zgornji tabeli, razen Rusije, povečale obseg svojega izvoza v Unijo. Za ruski uvoz velja protidampinška fiksna dajatev v višini EUR 47,07 na tono, uvoz pa je, kakor ukrajinski uvoz, potekal po najnižji ceni v primerjavi z vsemi drugimi izvoznimi državami.

(57)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(58)

Ker se je za preiskavo škode uporabilo vzorčenje, so bili za industrijo Unije kot celoto analizirani nekateri kazalniki škode, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, prodaja, tržni delež, produktivnost in zaposlenost (v preglednicah: „Unija“). Drugi kazalniki škode v zvezi z uspešnostjo posameznih družb, kot so cene, zaloge, proizvodni stroški, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok, sposobnost zbiranja kapitala so bili proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije (v preglednicah: „VP“).

(59)

Proizvodnja industrije Unije se je med letom 2005 in OPP zmanjšala za 18 %, tj. s približno 7 milijonov ton leta 2005 na približno 5,8 milijonov ton v OPP. Kar zadeva proizvodnjo za lastno uporabo, je med obravnavanim obdobjem ostala na skromni ravni in zlasti med OPP ni vplivala na položaj industrije Unije.

(60)

Proizvodna zmogljivost je bila v celotnem obravnavanem obdobju v glavnem stabilna. V skladu z zmanjševanjem proizvodnje se je iz tega izhajajoča izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 55 % leta 2005 na 45 % v OPP. Kot je bilo že ugotovljeno v prvotni preiskavi, lahko proizvodnja drugih izdelkov, ki jih je mogoče izdelati z isto proizvodno opremo, vpliva na izkoriščenost zmogljivosti za AN. Zaradi tega je gibanje izkoriščenosti zmogljivosti manj pomembno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(61)

Prodaja industrije Unije na trgu Unije se je med letom 2005 in OPP zmanjšala za 14 %. Pri tem je treba upoštevati, da se je v istem obdobju potrošnja na trgu Unije zmanjšala.

(62)

Tržne delež industrije Unije je ostal stabilen od leta 2005 do 2008, vendar se je med 2008 in OPP zmanjšal za tri odstotne točke.

(63)

Raven zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2005 in OPP zmanjšala za 8 %.

(64)

Med obravnavanim obdobjem se je povprečna proizvodnja na zaposlenega v industriji Unije zmanjšala za 11 %. Razlaga za to je dejstvo, da je relativno zmanjšanje proizvodnje zaobšlo relativno zmanjšanje zaposlenosti.

(65)

Za vpliv višine dejanske stopnje dampinga se glede na trenuten majhen obseg uvoza iz Ukrajine šteje, da ni znaten in zato ni pomemben kot kazalnik za analizo škode.

(66)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Unije so se znatno zvišale leta 2008 in v OPP, kar kaže na ugodne pogoje na mednarodnem trgu AN v tem obdobju.

(67)

Raven končnih zalog v industriji Unije se je od leta 2005 do OPP zmanjšala za 26 %. Močno povečanje, zabeleženo v letu 2006, je bilo posledica strmega upada obsega prodaje med letoma 2005 in 2006.

(68)

Med letom 2005 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 6 %, kot kaže spodnja tabela. Z vidika stopnje inflacije in celotnega zmanjšanja zaposlenosti se to povišanje plač šteje kot zmerno.

(69)

Letne naložbe v podobni izdelek, ki ga je ustvarilo pet vzorčenih proizvajalcev, so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno in so se povečale za 70 %. Te naložbe so bile v glavnem usmerjene v modernizacijo nekaterih strojev. To kaže, da je industrija Unije nenehno pripravljena izboljševati svojo konkurenčnost.

(70)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je znatno izboljšala zlasti po letu 2006, saj je v OPP dosegla stopnjo 28,1 % na promet. Donosnost posamezne naložbe (ROI), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila pozitivnemu gibanju dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju.

(71)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju znatno povečal in je v skladu z razvojem celotne dobičkonosnosti v navedenem obdobju.

(72)

Preiskava je pokazala, da vzorčeni proizvajalci Unije pri zbiranju kapitala niso imeli težav. V zvezi s tem je treba poudariti, da nekatere družbe financirajo svoje delovanje znotraj skupine, h kateri spadajo, bodisi preko shem gotovinskega združevanja bodisi preko posojil znotraj skupine, ki jih zagotovijo matične družbe, saj je nekaj izmed teh družb del velikih skupin.

(73)

Med letom 2005 in OPP se je pozitivno razvijala večina kazalnikov škode: prodajne cene na enoto in dobičkonosnost so se znatno izboljšale, slednje so med OPP dosegle 28,1 %. Naložbe, donosnost naložb in denarni tok sta se prav tako razvijala pozitivno.

(74)

Čeprav sta se proizvodnja in obseg prodaje med obravnavanim obdobjem znatno zmanjšali, je treba to presojati v kontekstu manjšajočega se trga Unije reda minus 10 %.

(75)

Na splošno se je položaj industrije Unije znatno izboljšal v primerjavi s položajem pred uvedbo protidampinških ukrepov leta 2001 na uvoz AN iz zadevne države.

(76)

V zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode sta bila analizirana dva glavna dejavnika: (i) verjetni obseg izvoza in cene zadevne države ter (ii) verjetni učinek predvidenega obsega in cen iz zadevne države na industrijo Unije.

(77)

Obstaja znana prosta zmogljivost približno 650 tisoč ton, ki je na voljo za sodelujoče ukrajinske proizvajalce, kar predstavlja 9 % trga Unije, kakor je navedeno v uvodni izjavi (37). Ta presežek zmogljivosti kaže, da bi ukrajinski proizvajalci lahko hitro povečali svojo trenutno proizvodnjo in torej svoj izvoz AN.

(78)

Glede na sorazmerno majhnost domačega trga pa so ukrajinski proizvajalci tudi zelo odvisni od izvoza v tretje države. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (41), je ta izvoz potekal po cenah, ki so bistveno nižje od prevladujoče tržne cene v Uniji.

(79)

Na podlagi navedenih dejstev in razmislekov se zdi, da je trg Unije privlačen za ukrajinske proizvajalce izvoznike v smislu cen v primerjavi z vsemi drugimi izvoznimi trgi. Tako se lahko utemeljeno pričakuje, da bi se znaten del obsega izvoza v tretje države preusmeril na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. Drugi razlog za večjo privlačnost trga Unije v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi in za preusmeritve sedanjega izvoza ukrajinskih proizvajalcev s trga tretjih držav je geografska bližina Unije in Ukrajine v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi.

(80)

Glede na trenutno šibek tržni položaj ukrajinskih izdelkov v Uniji bi morali ukrajinski izvozniki pridobiti tržni delež ali razširiti krog strani, in to bodo, kot je bilo ugotovljeno v OPP, verjetno dosegli tako, da bodo AN ponudili po dampinških cenah.

(81)

Na podlagi navedenega se zdi verjetno, da bi bile znatne količine AN, proizvedene v Ukrajini, preusmerjene na trg Unije po dampinških cenah, ki bi v primeru izteka ukrepov znatno nelojalno znižale cene industrije v Uniji.

(82)

Preiskava je pokazala, da je AN osnovni izdelek, na katerega ceno lahko bistveno vpliva prisotnost nizkocenovnega uvoza, ki nelojalno niža cene industrije Unije. Z drugimi besedami je trg Unije za AN relativno nestabilen trg. Ugodni svetovni tržni pogoji za AN, ki so prevladovali v obravnavanem obdobju, so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju cen na visoki ravni, veljavni protidampinški ukrepi pa so zmanjšali možnost izkrivljanja cen na trgu Unije. V tem obdobju je obstajalo tesno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, kar je imelo za posledico višje cene za vsa dušikova gnojila, ki so osnovni izdelki. AN je tudi osnovni izdelek, čigar oblikovanje cen je odvisno od številnih dejavnikov, kot so cena plina, ki ima kot najpomembnejši stroškovni element precejšen učinek na ponudbo, vremenske razmere, pridelki in zaloge žita, ki na splošno povzročajo zmanjšano ali povečano povpraševanje po gnojilih.

(83)

Zlasti glede trga Unije se lahko pričakuje, da se bo povpraševanje po AN nekoliko povečalo z ravni, ugotovljene v OPP. Ker so cene, ki so jih računali Ukrajinski proizvajalci izvozniki, bistveno nelojalno zniževale cene industrije Unije, bo verjetno povečanje obsega uvoza iz Ukrajine prisililo industrijo Unije, da bodisi znatno zniža svoje cene in s tem svoje dobičke bodisi izgubi bistven tržni delež in s tem prihodek ali oboje. Uspešen postopek prestrukturiranja industrije Unije bi verjetno lahko le delno izravnal tak možen padec cen in celotno okrevanje bi bilo ogroženo. Zato bi se v primeru razveljavitve ukrepov celotni gospodarski položaj industrije Unije verjetno poslabšal.

(84)

Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da bi izvoz iz zadevne države zelo verjetno potekal v velikem obsegu in po dampinških cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, če bi dovolili, da se sedanjim ukrepom izteče veljavnost. To bi po vsej verjetnosti imelo za posledico uvajanje pritiska na cene na trgu s pričakovanim negativnim učinkom na gospodarski položaj industrije Unije. To bi še zlasti oviralo finančno okrevanje, ki se je doseglo v obravnavanem obdobju, in bi vodilo do ponovnega nastanka škode.

(85)

Proučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi kazali, da obnovitev veljavnih protidampinških ukrepov ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 21 osnovne uredbe so bili na podlagi predloženih dokazov upoštevani vpliv obnovitve ukrepov na vse zadevne strani, vključene v ta postopek, in posledice izteka ukrepov.

(86)

Za ocenitev vpliva morebitne ohranitve ukrepov je bilo vsem zainteresiranim stranem omogočeno, da izrazijo svoje mnenje v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(87)

Treba je opozoriti, da v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni veljajo za nasprotujoče interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, torej analiza dejanskega stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno vseh morebitnih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(88)

Industrija Unije dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2001. Zlasti je industrija Unije znatno povečala svoj dobiček med letom 2005 in OPP ter se uspešno prestrukturirala.

(89)

Upravičeno se lahko torej pričakuje, da bo industrija Unije imela koristi od trenutno veljavnih ukrepov tudi v prihodnosti in bo z ohranitvijo in stabilizacijo svoje dobičkonosnosti še naprej okrevala. V primeru razveljavitve ukrepov je verjetno, da se bo uvoz po dampinških cenah iz zadevne države povečal in s tem industriji Unije povzročil škodo z izvajanjem pritiska na nižanje prodajnih cen, kar bo negativno vplivalo na njeno trenutno pozitivno finančno stanje.

(90)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (14), noben uvoznik ni navedel svoje pripravljenosti za vključitev v vzorec in za predložitev osnovnih informacij, zahtevanih v obrazcu za vzorčenje. Opozoriti je treba, da je bilo v prvotnih preiskavah ugotovljeno, da bo vpliv uvedbe ukrepov do določene mere neučinkovit, saj uvozniki praviloma ne trgujejo le z AN, ampak v veliki meri tudi z drugimi gnojili. Odprava protidampinških ukrepov na druga gnojila lahko samo okrepi prej navedeno. V tem smislu so se avgusta 2007 odpravili protidampinški ukrepi na uvoz sečnine s poreklom iz Rusije ter marca 2008 na uvoz sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine (13). Ker pa uvozniki niso sodelovali in torej ni bilo prepričljivih dokazov, ki bi omogočili oceno znatnega negativnega vpliva, je bilo sklenjeno, da proti ohranitvi trenutnih protidampinških ukrepov ni tehtnih razlogov.

(91)

Ni zanesljivih informacij, ki bi pokazale, da bo ohranitev ukrepov znatno negativno vplivala na uvoznike ali trgovce.

(92)

Uporabniki AN v Uniji so kmetje. V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da glede na majhen vpliv AN na dejavnost kmetov ni verjetno, da bi kakršno koli povečanje teh stroškov zanje imelo znatne škodljive posledice.

(93)

V tej preiskavi sta dve združenji kmetov predložili pripombe, v katerih sta zagovarjali ukinitev ukrepov. V glavnem sta trdili, da je reforma Skupne kmetijske politike iz leta 2003 zmanjšala uporabo mehanizma tržne intervencije in pretrgala povezavo med podporo Unije in proizvodnjo. Posledično je ta proces liberalizacije prisilil kmete Unije, da opravljajo dejavnost po svetovnih tržnih pogojih. Samo prosta izbira dobaviteljev AN bi lahko preprečila znatno naraščanje cen kmetijskih proizvodov.

(94)

Vendar pa morebitno nadaljevanje sedanjih protidampinških ukrepov ne bo preprečilo uporabnikom, da prosto izberejo svoje dobavitelje AN, ohranjalo pa bo enake konkurenčne pogoje na trgu Unije, kjer bo se bo okrepila učinkovita konkurenca. Zaradi tega se lahko na podlagi navedenega sklene, da nadaljevanje protidampinških ukrepov proti Ukrajini ne bo imelo bistvenih negativnih učinkov na uporabnike zadevnega izdelka.

(95)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(96)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Pripombe so bile ustrezno upoštevane, kadar je bilo to upravičeno.

(97)

Kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, je treba zato protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz AN s poreklom iz Ukrajine, ohraniti. Opozoriti je treba, da te ukrepe predstavljajo posebne dajatve.

(98)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (28), so ukrajinske uvozne cene za naravni plin pokazale konvergenco s cenami plina na trgu Unije v zadnjem četrtletju OPP. Zato lahko na morebitne škodljive učinke dampinga vpliva učinek povečanja proizvodnih stroškov na izvozne cene zaradi razvoja domačih cen plina, če bi se slednje izkazalo za trajno. Zato je smiselno, da se ohranjanje ukrepov omeji na dve leti.

(99)

Zaveze sprejete s Sklepom Komisije 2008/577/ES (14) ostanejo v veljavi –

—

ga proizvede, odpremi in zaračuna neposredno omenjeno podjetje prvi neodvisni stranki v Uniji, ter

—

to blago spremlja račun na podlagi zaveze, ki je trgovinski račun, vsaj s podatki in izjavo, predvideno v Prilogi II te Uredbe, ter

—

blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

—

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 2, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz navedenega odstavka, ali

—

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) osnovne uredbe v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.