4.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/5

(1)

Komisija je 30. junija 2009 prejela pritožbo v zvezi z uvozom suhega natrijevega glukonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje suhega natrijevega glukonata v Uniji.

(2)

Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in znatni škodi, ki jo je povzročil, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(3)

Postopek se je začel 11. avgusta 2009 z objavo obvestila o začetku protidampinškega postopka v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike na Kitajskem, uvoznike, trgovce, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, kitajske organe in proizvajalce Unije, ki so vložili pritožbo. Zainteresirane stranke so imele možnost, da v roku iz obvestila o začetku protidampinškega postopka pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajskim organom poslala obrazce za zahtevek. En proizvajalec izvoznik je zahteval TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, drug proizvajalec izvoznik, vključno z dvema povezanima družbama, pa IO v skladu s členom 9(5) iste uredbe.

(7)

Komisija je glede na očitno veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvoznikov v Uniji v obvestilu o začetku protidampinškega postopka navedla, da bo morda v skladu s členom 17 osnovne uredbe za te stranke uporabila vzorčenje.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali bo vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi kitajski proizvajalci izvozniki in uvozniki v Uniji pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009), kakor je določeno v obvestilu o začetku.

(9)

Glede na omejeno število odgovorov na vzorčenje je bilo odločeno, da vzorčenje za kitajske proizvajalce izvoznike ali uvoznike v Uniji ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem družbam na Kitajskem in uvoznikom v Uniji, ki so se odzvali na vzorčenje, proizvajalcem v Uniji ter vsem poznanim uvoznikom in uporabnikom v Uniji. Odgovore so poslali dva proizvajalca ali skupine proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, dva proizvajalca v Uniji in štirje uvozniki/uporabniki.

(11)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno določitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike na Kitajskem, ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru ZDA, opravljen v prostorih naslednje družbe:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

Zadevni izdelek je suh natrijev glukonat s poreklom iz Kitajske („zadevni izdelek“), številka CUS (Customs union and Statistics) 0023277-9 in registracijska številka Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS) 527-07-1, trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2918 16 00.

(15)

Suh natrijev glukonat se pretežno uporablja v gradbeni industriji kot retarder in plastifikator za beton ter v drugih industrijah kot sredstvo za obdelovanje kovinskih površin (odstranitev rje, oksidov in maščob) ter čiščenje steklenic in industrijske opreme. Izdelek se lahko prav tako uporablja v živilski in farmacevtski industriji.

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo suh natrijev glukonat, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije v Uniji, suh natrijev glukonat, proizveden in prodan na domačem trgu v ZDA, ki so bile izbrane kot primerljiva država, suh natrijev glukonat, proizveden in prodan na domačem trgu na Kitajskem, ter suh natrijev glukonat, proizveden na Kitajskem in prodan v Uniji, v bistvu enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti.

(17)

Zato se začasno šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz Kitajske določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(19)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(20)

Po začetku postopka je en kitajski proizvajalec izvoznik, in sicer družba Shandong Kaison Biochemical Co., Ltd, zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je v danem roku izpolnil obrazec zahtevka za TGO.

(21)

Družba je dokazala, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in ji je bila lahko odobrena TGO.

(22)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato odobri IO.

(23)

Na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja so ta merila določena v nadaljevanju:

(24)

Po začetku postopka je en kitajski proizvajalec izvoznik, in sicer družba Qingdao Kehai Biochemistry Co., Ltd, zahteval IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe in je v danem roku izpolnil obrazec zahtevka za IO.

(25)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalec izvoznik izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(26)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(27)

V obvestilu o začetku postopka so bile kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za Kitajsko predlagane ZDA. Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe o tem predlogu.

(28)

Zainteresirane stranke niso predložile pripomb.

(29)

Zunaj EU se suh natrijev glukonat proizvaja le v nekaterih državah, namreč v ZDA, na Kitajskem in v Južni Koreji. Zato je bila edina mogoča alternativa ZDA Južna Koreja. Komisija je stopila v stik z znanimi družbami, ki proizvajajo suh natrijev glukonat v Južni Koreji, vendar od navedenih proizvajalcev ni bilo odgovora.

(30)

Proizvajalec v ZDA je v celoti sodeloval v preiskavi, tako da je predložil popolnoma izpolnjen vprašalnik in sprejel preveritveni obisk.

(31)

Komisija je ugotovila, da ZDA izpolnjujejo merila za ustrezno primerljivo državo, saj so količine, prodane na tem trgu, dovolj velike, obstaja pa tudi znatna konkurenca na trgu z domačo proizvodnjo in uvozom iz drugih držav, in sicer Kitajske, Italije in Francije. Poleg tega za ZDA ni bila uvedena protidampinška dajatev na zadevni izdelek.

(32)

Glede na navedeno se začasno sklene, da so ZDA ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(33)

Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preverila, ali je bila domača prodaja suhega natrijevega glukonata neodvisnim strankam med OP reprezentativna, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje pomenil vsaj 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(34)

Komisija je nato opredelila, katere vrste izdelka, ki jih je družba z reprezentativno domačo prodajo prodajala na domačem trgu, so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(35)

Za vsako vrsto, ki jo je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto suhega natrijevega glukonata, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave pomenil najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo.

(36)

Komisija je nato preiskala, ali bi se za domačo prodajo suhega natrijevega glukonata, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(37)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od proizvodnih stroškov, pomenil več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste med OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(38)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena zadevne vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(39)

Ker je preiskava pokazala, da je bila domača prodaja reprezentativna in opravljena v običajnem poteku trgovine, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij med obdobjem preiskave.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za Kitajsko določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja podobnega izdelka proizvajalca iz ZDA reprezentativna v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki ga je edini sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik izvozil v Unijo.

(41)

Z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam se je preučilo tudi, ali se domača prodaja lahko šteje za prodajo, opravljeno v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost je zato temeljila na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje med OP.

(42)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so celoten uvoz zadevnega izdelka izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek med OP v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(43)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na podlagi franko tovarna.

(44)

Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Za vse preiskane družbe (sodelujoče proizvajalce izvoznike in proizvajalca v primerljivi državi) so se odobrila nadomestila za razlike v prevoznih stroških, tovornem prevozu in zavarovanju, posrednem obdavčenju, bančnih stroških, stroških pakiranja ter stroških posojil in provizij, kadar je bilo to primerno in upravičeno.

(45)

Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, je bila stopnja dampinga v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene.

(46)

Za družbo, ki ji je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pri izvozu v Unijo, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(47)

Začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, ki so izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(48)

Pri vseh drugih kitajskih izvoznikih je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnim obsegom izvoza, ki so ga sodelujoči proizvajalci izvozniki navedli v odgovorih na vprašalnike, in celotnim obsegom uvoza iz Kitajske, kakor je naveden v uvozni statistiki Eurostata.

(49)

Ker je bila raven sodelovanja nizka, in sicer 56-odstotna, in zaradi pomanjkanja primernih podatkov o ceni Eurostata, saj so ti vključevali druge izdelke z visoko ceno, ki jih ni bilo mogoče pravilno odšteti, se je stopnja dampinga za državo izračunala z uporabo podatkov iz pritožbe, posodobljenih za obdobje preiskave.

(50)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 79,2 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(51)

Sodelujoči industrijski skupini Jungbunzlauer (JBL) in Roquette Frères (RF) sta pomenili 100 % proizvodnje Unije.

(52)

Zato se šteje, da predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(53)

Ker industrijo Unije sestavljata le dva proizvajalca, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(54)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter uvoza v Unijo iz podatkov Eurostata. Ker zadnji podatki vključujejo zadevni izdelek in izdelke, ki niso natrijev glukonat, so bile številke Eurostata primerno prilagojene, da bi ocenili razumni obseg uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(55)

Potrošnja na trgu Unije se je med letoma 2005 in 2007 povečala za 12 %. Potem se je do obdobja preiskave zmanjšala za 21 % pod ravni iz leta 2005. Na splošno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %.

Preglednica 1

(56)

Kitajski obseg uvoza se je znatno povečal s približno 2 300 ton leta 2005 na približno 4 000 ton med OP, tj. za 77 %, vrh pa je s približno 5 300 tonami dosegel v letu 2008. Ustrezni kitajski tržni delež se je z 12,8 % leta 2005 skoraj podvojil na 24,8 % med OP. Ugotovljeno je bilo, da je tržni delež kitajskega uvoza neposredno pred OP leta 2008 dosegel 28,6 %, med OP pa padel na 24,8 %.

Preglednica 2

(57)

Povprečne kitajske uvozne cene so leta 2005 znašale 482 EUR na tono. Enakomerno so se poviševale, dokler niso leta 2008 dosegle 524 EUR na tono, med OP pa padle na 502 EUR na tono. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povišale za 4 %.

Preglednica 3

(58)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene na vrsto proizvoda industrije Unije za nepovezane stranke na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami zadevnega uvoza, določenimi na podlagi CIF z ustrezno prilagoditvijo za carine in stroške po uvozu. Primerjava je bila narejena po odštetju rabatov in popustov.

(59)

Na podlagi navedene metodologije je razlika med navedenimi cenami, izražena kot delež tehtane povprečne cene industrije Unije (franko tovarna), pokazala stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v razponu od 13 % do 29 %, kjer se višja stopnja nanaša na nesodelujoče proizvajalce izvoznike.

(60)

Preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(61)

Proizvodna zmogljivost se je med letoma 2005 in 2007 povečala za 4 % in je na tej ravni ostala do konca obravnavanega obdobja.

(62)

Proizvodnja zadevnega izdelka se je med letoma 2005 in 2007 povečala, nato pa se je v obdobju do OP zmanjšala. Na splošno se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala za 12 %. Celotna proizvodnja med OP je bila med 30 000 in 40 000 tonami.

(63)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %.

Preglednica 4

(64)

Obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije je v letih od 2005 do 2007 ostal na podobnih ravneh, potem pa se je zmanjšal za 13 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje zmanjšal za 21 %.

(65)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 74,9 % leta 2005 na 64,7 % med OP.

(66)

Povprečne prodajne cene nepovezanim strankam na trgu Unije so se v obravnavnem obdobju znižale za 12 %. Od leta 2006 do 2008 so ostale na podobnih ravneh, med OP pa so se znižale za 9 %.

Preglednica 5

(67)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 37 %. Na koncu OP je raven zalog znašala od 1 000 do 5 000 ton.

Preglednica 6

(68)

Prodaja podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna, vendar se je dobičkonosnost od leta 2005 do obdobja preiskave bistveno zmanjšala.

(69)

Čeprav so se naložbe v obdobju med letoma 2005 in 2007 nadaljevale, z zmanjšanjem leta 2006, so se leta 2008 in v OP bistveno zmanjšale. Naložbe so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 76 %.

(70)

Podobno je bila donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka med letoma 2005 in 2007 stabilna, vendar se je leta 2008 in med OP zmanjšala.

(71)

Kot pri drugih finančnih kazalnikih se je denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Unije, v obravnavanem obdobju zmanjšal za 51 %.

Preglednica 7

(72)

Zaposlenost se je med letoma 2005 in 2007 rahlo povečala ter se potem v letu 2008 in med OP zmanjšala. V obravnavanem obdobju so je zaposlenost zmanjšala za 13 %.

(73)

Plače so se leta 2006 znižale za 6 %, vendar so se leta 2007 vrnile na raven iz leta 2005 ter se leta 2008 in med OP povišale. Plače so se v obravnavanem obdobju povišale za 10 %.

(74)

Produktivnost na zaposlenega je v obravnavanem obdobju ostala stabilna in se je od leta 2005 do OP povečala za 1 %.

Preglednica 8

(75)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 21 %. To je povzročilo izgubo tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju za 10 odstotnih točk.

(76)

Stopnje dampinga za Kitajsko, opredeljene zgoraj v oddelku o dampingu, so znatne. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(77)

Večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno. Kazalniki, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, vključno z donosnostjo naložb, denarnim tokom in dobičkonosnostjo, so se v obravnavanem obdobju prav tako razvijali negativno.

(78)

Preiskava je pokazala tudi, da je poceni kitajski uvoz med OP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za do 29 %. Industrija Unije je utrpela upad obsega prodaje in padec tržnega deleža.

(79)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(80)

Evropska komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz suhega natrijevega glukonata s poreklom iz Kitajske povzročil takšno škodo industriji Unije, ki jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi prav tako lahko povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(81)

Obseg poceni dampinškega uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 77 %, zaradi česar se je tržni delež kitajskega uvoza na trgu Unije v istem obdobju povečal za 94 %. Zmanjšanje uvoza iz Kitajske med letom 2008 in OP, vključno z izgubo tržnega deleža, se ni štelo za pomembno v primerjavi s celotnim položajem v obravnavanem obdobju.

(82)

To povečanje uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju je sovpadalo z negativnim gibanjem večine kazalnikov škode industrije Unije. Industrija Unije je utrpela zmanjšanje prodaje v smislu obsega in vrednosti na trgu Unije, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža za 10 odstotnih točk v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 65. Nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske je industriji Unije preprečilo, da bi obdržala svoje ravni cen na trgu Unije. Zaradi tega se je dobičkonosnost znatno zmanjšala pod ravni, ki bi omogočale potrebne naložbe.

(83)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je imel poceni dampinški uvoz iz Kitajske, ki je povzročil znatno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije v obravnavanem obdobju, odločilno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, kar se kaže v njenem slabem finančnem položaju in poslabšanju drugih kazalnikov škode v obravnavanem obdobju ter pri izgubi tržnega deleža.

(84)

Uvoz iz tretjih držav, ki ga ta preiskava ne zajema, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža za 2 odstotni točki v obravnavanem obdobju. Cene tega uvoza so se v obravnavanem obdobju povišale za 102 %.

(85)

Gibanja obsega in cen uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju so naslednja:

Preglednica 9

(86)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, medtem ko so se cene uvoza v istem obdobju podvojile. Cene uvoza iz drugih tretjih držav so bile znatno nad prodajnimi cenami industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Na podlagi tega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med ugotovljenim dampingom in znatno škodo, ki jo je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil industriji Unije.

(87)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %, cene pa so se povišale za 8 %.

(88)

Ob upoštevanju navedenega se šteje, da izvoz industrije Unije v druge tretje države ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki je zaradi tega nastala industriji Unije.

(89)

Lastna poraba industrije Unije se je obravnavanem obdobju povečala za 56 %, kot je prikazano v naslednji preglednici:

Preglednica 10

(90)

Vendar se opozarja, da je industrija Unije še imela neizkoriščeno zmogljivost v obsegu od 10 000 do 20 000 ton. To pomeni, da je mogoče na preobrat k lastni porabi gledati kot na poslovni odziv na dampinški uvoz iz Kitajske, saj se proizvodnja izdelkov na koncu proizvodne verige lahko izkaže za bolj dobičkonosno glede na nizke ravni cen natrijevega glukonata. Dejstvo, da je znatna neizkoriščena zmogljivost za natrijev glukonat še vedno na voljo, kaže, da industrija Unije proizvodnje ne želi dokončno zamenjati za proizvodnjo izdelkov na koncu proizvodne verige in da je mogoče proizvodnjo tovrstnih izdelkov razumeti kot ukrep za zavarovanje pred dampinškim uvozom.

(91)

Zato se šteje, da povečanje neizkoriščene zmogljivosti ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(92)

Ugotovljeno je, da se je potrošnja EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %, kar je mogoče razumeti kot posledico trenutnega upada gospodarske rasti. Zato je bilo preučeno, ali bi zmanjšanje potrošnje lahko vplivalo na škodljiv položaj za industrijo Unije.

(93)

Vendar se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal veliko bolj, tj. za 21 %, medtem ko se je kitajski uvoz v istem obdobju povečal za 77 %. Glede tržnega deleža lahko gre opaziti enaka gibanja. Industrija Unije je izgubila približno 10 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko je kitajski uvoz skorajda podvojil svoje, in sicer z 12,8 % v letu 2005 na 24,9 % med OP.

(94)

Glede na navedeno se začasno sklene, da se zmanjšanje potrošnje EU ne more samo po sebi šteti kot vzrok za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(95)

Zgornja analiza je pokazala znatno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske ter precejšnje nelojalno nižanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju. To povečanje tržnega deleža poceni uvoza iz Kitajske je sovpadalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije, kar je skupaj s pritiskom na zniževanje cen povzročilo poslabšanje položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju. Po drugi strani je preučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, pokazala, da nobeden od njih ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(96)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh drugih znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(97)

Evropska komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali so kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesov industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(98)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je zaradi dampinškega uvoza nastala škoda v obliki znatnega zmanjšanja obsega prodaje in znižanja cen, kar je povzročilo poslabšanje položaja industrije Unije. Pričakuje se, da se bodo po uvedbi protidampinških dajatev obseg in cene suhega natrijevega glukonata, ki ga proda industrija Unije, povečale, to pa bi posledično industriji Unije omogočilo doseči sprejemljivo raven dobičkonosnosti.

(99)

Šteje se, da bi se z uvedbo ukrepov znova vzpostavila poštena konkurenca na trgu. Poudariti je treba, da je upad dobička industrije Unije posledica njenega težkega položaja zaradi konkurence poceni dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske. Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije verjetno omogočila ponovno pridobitev vsaj dela izgubljenega tržnega deleža, kar bi pozitivno vplivalo na dobičkonosnost.

(100)

Če ukrepi ne bodo sprejeti, se bo stanje industrije Unije po vsej verjetnosti še dodatno poslabšalo. Učinek nižanja cen, ki ga ima dampinški uvoz, bi še naprej preprečeval vsa prizadevanja industrije Unije, da znova doseže zadostno dobičkonosno raven. Neukrepanje bi ogrozilo dolgoročno prisotnost industrije Unije.

(101)

Pričakuje se, da bodo ukrepi industriji Unije omogočili, da si opomore po škodljivem dampingu, ugotovljenem med preiskavo.

(102)

Vprašalniki so bili poslani petim uvoznikom. Nobeden od njih v preiskavi ni sodeloval.

(103)

Na podlagi teh okoliščin je bilo začasno sklenjeno, da učinek protidampinških ukrepov na uvoznike/trgovce najverjetneje ne bo imel znatnega vpliva, če sploh kakšnega.

(104)

Vprašalniki so bili poslani 23 uporabnikom. Vendar so v preiskavi sodelovali samo štirje uporabniki, od katerih so samo trije uporabljali in neposredno uvažali zadevni izdelek iz Kitajske. Neposredni uvoz teh treh sodelujočih uporabnikov je predstavljal 10 % celotnega uvoza suhega natrijevega glukonata iz Kitajske med OP. Četrti sodelujoči uporabnik ni uporabljal zadevnega izdelka, uvoženega iz Kitajske.

(105)

Ti štirje uporabniki iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva, so dejavni v kemični industriji in proizvajajo širok spekter izdelkov, nekateri pa kot surovino uporabljajo natrijev glukonat. V povprečju natrijev glukonat ne pomeni znatnega dela vstopnih stroškov. Na splošno je bil največji učinek predlagane protidampinške dajatve ocenjen kot zelo majhen, ob predpostavki, da povišanja cen ni mogoče prenesti na končno stranko. Prav tako je treba omeniti, da je bil promet teh družb za izdelke, ki uporabljajo natrijev glukonat, manjši od 5 % njihovega celotnega prometa.

(106)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi predloženih informacij morebitni učinek protidampinških ukrepov zelo verjetno ne bi znatno vplival na uporabnike.

(107)

Glede na navedeno se začasno sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

(108)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, nastalo škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo industriji Unije povzroča dampinški uvoz.

(109)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, navedena v pritožbi, se je štela za razumno in se je uporabila v ta namen.

(111)

Na tej podlagi se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Unije za podoben izdelek. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela zgoraj navedena stopnja dobička.

(112)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med prilagojeno tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Unije prodaja na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot delež celotne uvozne vrednosti CIF.

(113)

Glede izračuna stopnje odprave škode na ravni države za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je treba opozoriti, da je bila stopnja sodelovanja nizka. Zato je bila ta stopnja škode izračunana z uporabo podatkov iz pritožbe, ki so bili posodobljeni za OP.

(114)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz Kitajske uvesti na stopnji, nižji od stopenj dampinga in škode, kar je v skladu s pravilom nižje dajatve.

(115)

Predlagane protidampinške dajatve so:

(116)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni posebni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni z imenom in naslovom izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti, zanje pa velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(117)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo ter domačo prodajo in izvozom, ki so na primer povezane z zadevno spremembo imena ali zadevno spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo to primerno, bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(118)

Da se zagotovi ustrezno izvajanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki med OP niso izvažali v Unijo.

(119)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ta posebna ukrepa sta:

(120)

predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja taka faktura, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike;

(121)

če se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(122)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev znova preučijo –