(1)

Za uvrstitev obutve z zgornjim delom iz dveh ali več materialov ob uporabi opombe 4(a) skupaj z dodatno opombo 1 k poglavju 64 kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba drugi stavek dodatne opombe 1 k poglavju 64 pojasniti z navedbo o načinu preverjanja, ali imajo dani materiali značilnosti zgornjega dela.

(2)

Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi C-165/07, Skatteministeriet proti Ecco Sko A/S (2), za tako preverjanje uvedlo „test s hojo“. S testom se preveri, ali materiali zgornjega dela zagotavljajo zadostno oporo stopalu, da lahko uporabnik uporablja obutev za hojo.

(3)

Zato je primerno v dodatni opombi 1 k poglavju 64 določiti, da morajo materiali, da bi imeli značilnosti zgornjega dela, zagotavljati zadostno oporo stopalu, da lahko uporabnik uporablja obutev za hojo.

(4)

Sodišče v sodbi ni določilo, ali se „test s hojo“ opravi s trakovi za pričvrstitev ali brez njih. Sodišče prepušča potrebno ugotovitev nacionalnim predložitvenim sodiščem. Dejstvo, da je od načina odstranitve usnja odvisno, ali trakovi za pričvrstitev ostanejo nameščeni ali ne, lahko privede do različnih razlag sodbe.

(5)

Za enotno razlago sistemov pričvrstitve je treba v dodatni opombi 1 k poglavju 64 določiti, da morajo sistemi pričvrstitve med testom ostati nameščeni. V nasprotnem primeru test s hojo za obutev, ki za nošnjo zahteva sistem pričvrstitve, na primer vezalke, ne bi uspel z nobenimi materiali, saj uporabnik ne bi mogel nikoli hoditi brez sistema pričvrstitve.

(6)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –