PRILOGA

„PRILOGA II

Skupne specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti, ki ga mora izvajati vsaka država članica na področju varovanja civilnega letalstva

1. OPREDELITVE

1.1

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	‚letni obseg prometa‘ pomeni skupno število potnikov, ki pridejo, odidejo ali so v tranzitu (štejejo se samo enkrat);

2.	‚ustrezni organ‘ pomeni nacionalni organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 9 ter je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

3.	‚revizor‘ pomeni katero koli osebo, ki izvaja dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa;

4.	‚izdajanje spričeval‘ pomeni formalno oceno in potrditev ustreznega organa ali formalna ocena in potrditev v imenu ustreznega organa, da je oseba ustrezno usposobljena za opravljanje funkcije revizorja na sprejemljivi ravni, kot jo opredeli ustrezni organ;

5.	‚dejavnosti za spremljanje skladnosti‘ pomenijo kakršen koli postopek ali način, ki se uporablja za ocenjevanje izvajanja te uredbe in nacionalnega programa varovanja v letalstvu;

6.	‚pomanjkljivost‘ pomeni neizpolnjevanje zahtev v zvezi z varovanjem v letalstvu;

7.	‚inšpekcija‘ pomeni preverjanje izvajanja ukrepov in postopkov varovanja zaradi določitve, ali se izvajajo učinkovito in po zahtevanem standardu ter zaradi ugotovitve morebitnih pomanjkljivosti;

8.	‚pogovor‘ pomeni ustno preverjanje, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvajajo posebni ukrepi ali postopki varovanja;

9.	‚opazovanje‘ pomeni vizualni pregled, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvaja ukrep ali postopek varovanja;

10.	‚reprezentativni vzorec‘ pomeni izbor med obstoječimi možnostmi za spremljanje, z zadostnim številom in razponom, da je lahko podlaga za splošne zaključke o izvajanju standardov;

11.	‚revizija varnosti‘ pomeni poglobljeno preučitev ukrepov in postopkov varovanja zaradi ugotovitve, ali se izvajajo kontinuirano in v celoti;

12.	‚preskus‘ pomeni preskus ukrepov varovanja v letalstvu, pri čemer ustrezni organ simulira naklep dejanja nezakonitega vmešavanja z namenom, da se preveri učinkovitost izvajanja obstoječih ukrepov varovanja;

13.	‚preverjanje‘ pomeni ukrepanje revizorja, s katerim ugotovi, ali je poseben ukrep varovanja dejansko vzpostavljen;

14.	‚ranljivo mesto‘ pomeni kakršno koli slabost izvedbenih ukrepov in postopkov, ki bi lahko bila zlorabljena za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja.

2. POOBLASTILA USTREZNEGA ORGANA

2.1

Države članice ustreznemu organu zagotovijo potrebna pooblastila za spremljanje in izvrševanje vseh zahtev te uredbe in izvedbenih aktov Uredbe, vključno s pooblastilom za izrekanje kazni v skladu s členom 21.

2.2

Ustrezni organ opravlja dejavnosti za spremljanje skladnosti in ima pooblastilo, da zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem časovnem obdobju.

2.3

Glede dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti in izvršilnih ukrepov se vzpostavi postopen in sorazmeren pristop. Ta pristop je sestavljen iz postopnih korakov, ki jim je treba slediti, dokler ni dosežena odprava, vključno z:

(a)	nasveti in priporočili;

(b)	uradnim opozorilom;

(c)	obvestilom o izvršbi;

(d)	upravnimi kaznimi in sodnimi postopki.

Ustrezni organ lahko izpusti enega ali več teh korakov, zlasti kadar je pomanjkljivost resna in se ponavlja.

3. CILJI IN VSEBINA NACIONALNEGA PROGRAMA ZA NADZOR KAKOVOSTI

3.1

Cilji nacionalnega programa za nadzor kakovosti so preveriti, ali se ukrepi varovanja v letalstvu učinkovito in pravilno izvajajo, ter z dejavnostmi za spremljanje skladnosti določiti stopnjo skladnosti z določbami te uredbe in nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

3.2

Nacionalni program za nadzor kakovosti vključuje naslednje elemente:

(a)	organizacijsko strukturo, pristojnosti in vire;

(b)	opis nalog in usposobljenosti, ki se zahtevajo za revizorje;

(c)	dejavnosti za spremljanje skladnosti, vključno z obsegom revizij varnosti, inšpekcijami, preskusi, ter, po dejanski ali možni kršitvi s področja varovanja, preiskave, pogostost revizij varnosti in inšpekcijskih pregledov, pa tudi razvrstitev skladnosti;

(d)	študije, če je treba ponovno oceniti potrebe glede varnosti;

(e)	dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti s podrobnostmi glede poročanja o pomanjkljivostih, nadaljnje ukrepe in odpravo pomanjkljivosti z namenom zagotoviti skladnost z zahtevami glede varovanja v letalstvu;

(f)	izvršilne ukrepe in po potrebi kazni, kakor so določene v točkah 2.1 in 2.3 te priloge;

(g)	poročanje o opravljenih dejavnostih za spremljanje skladnosti vključno z, kjer je to potrebno, izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o stopnjah skladnosti;

(h)	proces spremljanja ukrepov za notranji nadzor kakovosti, ki jih izvajajo letališče, operator in subjekt;

(i)	proces za beleženje in analiziranje rezultatov nacionalnega programa za nadzor kakovosti za določitev trendov in usmerjanje prihodnjega razvoja politik.

4. SPREMLJANJE SKLADNOSTI

4.1

Vsa letališča, operatorje in druge subjekte, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu, se redno spremlja, da se zagotovi takojšnje odkrivanje in odprava nepravilnosti.

4.2

Spremljanje poteka v skladu z nacionalnim programom za nadzor kakovosti, pri čemer se upoštevajo stopnja nevarnosti, tip in vrsta operacij, standardi izvajanja, rezultati notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov ter drugi dejavniki in analize, ki bodo vplivali na pogostost spremljanja.

4.3

Spremljanje vključuje izvajanje in učinkovitost ukrepov notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov.

4.4

Spremljanje na vsakem posameznem letališču je sestavljeno iz ustrezne mešanice dejavnosti za spremljanje skladnosti in zagotavlja celovit pregled izvajanja ukrepov varovanja na tem področju.

4.5

Vodenje, določanje prednostnih nalog in organizacija programa za nadzor kakovosti potekajo ločeno od operativnega izvajanja ukrepov v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

4.6

Dejavnosti za spremljanje skladnosti vključujejo revizije varnosti, inšpekcije in preskuse.

5. METODOLOGIJA

5.1

Metodologija za opravljanje dejavnosti spremljanja je v skladu s standardiziranim pristopom, ki vključuje dodeljevanje nalog, načrtovanje, pripravo, dejavnosti na kraju samem, razvrščanje ugotovitev, pripravo poročila in postopek odprave.

5.2

Dejavnosti za spremljanje skladnosti temeljijo na sistematičnem zbiranju informacij z opazovanjem, pogovori, pregledovanjem dokumentacije in preverjanji.

5.3

Spremljanje skladnosti vključuje najavljene, pa tudi nenajavljene dejavnosti.

6. REVIZIJE VARNOSTI

6.1

Revizija varnosti zajema:

(a)	vse ukrepe varovanja na letališču ali

(b)	vse ukrepe varovanja, ki jih izvaja posamezno letališče, terminal letališča, operator ali subjekt, ali

(c)	poseben del nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu.

6.2

Metodologija za izvajanje revizij varnosti upošteva naslednje elemente:

(a)	napoved revizije varnosti in po potrebi posredovanje vprašalnika pred revizijo;

(b)	fazo priprave, ki vključuje pregled vprašalnikov, izpolnjenih pred revizijo, in druge ustrezne dokumentacije;

(c)	vstopni informativni sestanek s predstavniki letališča/operatorja/subjekta pred začetkom dejavnosti spremljanja na kraju samem;

(d)	dejavnost na kraju samem;

(e)	zaključni sestanek in poročanje;

(f)	kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, postopek odprave in spremljanje, povezano s tem postopkom.

6.3

Zaradi potrjevanja, da se ukrepi varovanja izvajajo, izvajanje revizije varnosti temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več izmed naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

6.4

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 10 milijonov potnikov se revizije varnosti, ki zajemajo vse standarde s področja varovanja v letalstvu, izvedejo vsaj vsaka štiri leta. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7. INŠPEKCIJE

7.1

Obseg inšpekcije zajema najmanj en niz neposredno povezanih ukrepov varovanja iz Priloge I k tej uredbi in ustreznih izvedbenih aktov, ki se spremljajo kot ena dejavnost ali v razumnem času, ki običajno ni daljši od treh mesecev. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7.2

Niz neposredno povezanih ukrepov varovanja je niz dveh ali več zahtev iz Priloge I k tej uredbi in ustreznih izvedbenih aktov, ki imajo tako velik medsebojni vpliv, da doseganja ciljev ni mogoče ustrezno oceniti, če se ne obravnavajo skupaj. Vključuje nize, navedene v Dodatku I k tej prilogi.

7.3

Inšpekcije niso napovedane. Kadar ustrezni organ meni, da to ni izvedljivo, so inšpekcije lahko napovedane. Metodologija za izvajanje inšpekcije upošteva naslednje elemente:

(a)	fazo priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in spremljanje postopka.

7.4

Zaradi potrjevanja učinkovitosti ukrepov varovanja izvajanje inšpekcije temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

7.5

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov se vsi nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz poglavij 1 do 6 Priloge I k tej uredbi pregledujejo vsaj vsakih 12 mesecev, razen če je bila v tem času na letališču izvedena revizija. Pogostost inšpekcij vseh ukrepov varovanja, zajetih v poglavjih 7 do 12 Priloge I, določi ustrezni organ na podlagi ocene tveganja.

7.6

Kadar država članica nima letališča z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov, se zahteve iz točke 7.5 uporabljajo za letališče na njenem ozemlju z največjim letnim obsegom prometa.

8. PRESKUSI

8.1

Preskusi se izvajajo, da se preveri učinkovitost izvajanja najmanj naslednjih ukrepov varovanja:

(a)	nadzor dostopa do varnostnega območja omejenega gibanja;

(b)	zaščita zrakoplovov;

(c)	varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage;

(d)	varnostni pregledi osebja in njihovih osebnih predmetov;

(e)	varovanje oddane prtljage;

(f)	varnostni pregledi tovora ali pošte;

(g)	varovanje tovora in pošte.

8.2

Preskusni protokol, vključno z metodologijo, se razvija ob upoštevanju zakonskih, varnostnih in operativnih zahtev. Metodologija določa naslednje elemente:

(a)	fazo priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in z njim povezano spremljanje.

9. ŠTUDIJE

9.1

Študije se izvedejo, če ustrezni organ ugotovi, da je treba operacije ponovno oceniti, da se ugotovijo in obravnavajo kakršna koli ranljiva mesta. Kadar je odkrito ranljivo mesto, pristojni organ zahteva izvajanje zaščitnih ukrepov, ki so sorazmerni z ugotovljeno nevarnostjo.

10. POROČANJE

10.1

O dejavnostih za spremljanje skladnosti je treba poročati ali jih zapisovati v standardizirani obliki, ki omogoča neprestano analizo trendov.

10.2

Vključeni so naslednji elementi:

(a)	vrsta dejavnosti;

(b)	letališče, operator ali subjekt, ki se spremlja;

(c)	datum in čas dejavnosti;

(d)	imena revizorjev, ki opravljajo dejavnost;

(e)	obseg dejavnosti;

(f)	ugotovitve z ustreznimi določbami nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

(g)	razvrstitev skladnosti;

(h)	po potrebi priporočila za odpravo pomanjkljivosti;

(i)	po potrebi časovni okvir za odpravo.

10.3

Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, ustrezni organ ugotovitve sporoči letališču, operatorju ali subjektom, ki so podvrženi spremljanju.

11. SKUPNA RAZVRSTITEV SKLADNOSTI

11.1

Izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se ocenjuje z dejavnostmi za spremljanje skladnosti na podlagi harmoniziranega sistema razvrščanja skladnosti, ki je določen v Dodatku II.

12. ODPRAVA NEPRAVILNOSTI

12.1

Ugotovljene pomanjkljivosti se nemudoma odpravijo. Kadar pomanjkljivosti ni mogoče nemudoma odpraviti, se izvajajo izravnalni ukrepi.

12.2

Ustrezni organ zahteva, da letališča, operatorji ali subjekti, ki so podvrženi dejavnostim za spremljanje skladnosti, v soglasje predložijo akcijski načrt, ki obravnava vse pomanjkljivosti, navedene v poročilih, skupaj s časovnim okvirom za izvedbo odprave pomanjkljivosti, in da izdajo potrdilo, ko je postopek odprave končan.

13. NADALJEVALNE DEJAVNOSTI, POVEZANE S PREVERJANJEM ODPRAVE

13.1

Po potrditvi letališča, operatorja ali subjekta, podvrženega spremljanju, da so bili zahtevani ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sprejeti, ustrezni organ preveri izvajanje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.

13.2

V nadaljevalnih dejavnostih se uporablja najustreznejša metoda spremljanja.

14. RAZPOLOŽLJIVOST REVIZORJEV

14.1

Vsaka država članica zagotovi, da je zadostno število revizorjev neposredno ali pod njenim nadzorom na voljo ustreznemu organu za izvajanje vseh dejavnosti za spremljanje skladnosti.

15. MERILA USPOSOBLJENOSTI ZA REVIZORJE

15.1

Vsaka država članica zagotovi, da revizorji, ki izvajajo naloge v imenu ustreznega organa:

(a)	nimajo pogodbenih ali premoženjskih obveznosti do letališča, operatorja ali subjekta, ki ga je treba spremljati, in

(b)	so ustrezno usposobljeni ter imajo tudi dovolj teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj na zadevnem področju.

Revizorji morajo imeti spričevalo ali drugo enakovredno potrdilo ustreznega organa.

15.2

Revizorji morajo:

(a)

poznati veljavne ukrepe varovanja in načine njihove uporabe pri operacijah, ki jih pregledujejo, vključno s:

—	poznavanjem varnostnih načel,

—	poznavanjem nalog nadzora,

—	poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na človeško delovanje;

(b)	imeti praktično znanje o tehnikah in tehnologijah na področju varnosti;

(c)	poznati načela, postopke in tehnike spremljanja skladnosti;

(d)	imeti praktično znanje o dejavnostih, ki se pregledujejo;

(e)	poznati vlogo in pooblastila revizorja.

15.3

Revizorji opravijo tečaj za obnavljanje znanja tako pogosto, kot je potrebno, da se zagotovi ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih sposobnosti ob upoštevanju najnovejšega razvoja na področju varnosti.

16. POOBLASTILA REVIZORJEV

16.1

Revizorji, ki opravljajo dejavnosti spremljanja, imajo zadostna pooblastila za pridobivanje informacij, ki jih potrebujejo pri izvajanju svojih nalog.

16.2

Revizorji nosijo dokazilo o identiteti, ki jim omogoča izvajanje dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa in dostop do vseh potrebnih območij.

16.3

Revizorji imajo pravico:

(a)	za namene spremljanja dobiti takojšen dostop do vseh ustreznih območij, vključno z zrakoplovom in poslopji, in

(b)	zahtevati pravilno izvajanje ali ponovitev ukrepov varovanja.

16.4

Zaradi pooblastil, dodeljenih revizorjem, ustrezni organ ravna v skladu s točko 2.3 v naslednjih primerih:

(a)	namerno oviranje revizorja;

(b)	nepredložitev ali zavrnitev predložitve informacij, ki jih zahteva revizor;

(c)	če se revizorju predloži napačne ali zavajajoče informacije z namenom prevare; in

(d)	izdajanje za revizorja z namenom prevare.

17. NAJBOLJŠA PRAKSA

17.1

Države članice obveščajo Komisijo o najboljših praksah v zvezi s programi za nadzor kakovosti, načini izvajanja revizij in revizorji. Komisija te informacije posreduje državam članicam.

18. POROČANJE KOMISIJI

18.1

Države članice vsako leto pošljejo Komisiji poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi izpolnile obveznosti po tej uredbi, in o razmerah glede varnosti letalstva na letališčih na njihovem ozemlju. Referenčno obdobje poročila je 1. januar–31. december. Poročilo je treba oddati tri mesece po koncu referenčnega obdobja.

18.2

Vsebina poročila je skladna z Dodatkom III z uporabo modela, ki ga zagotovi Komisija.

18.3

Komisija državam članicam posreduje glavne zaključke, narejene iz teh poročil.

„Dodatek I

Elementi, ki jih je treba vključiti v niz neposredno povezanih ukrepov varovanja

Nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz točke 7.1 Priloge II vključujejo naslednje elemente Priloge I k tej uredbi in ustreznih določb izvedbenih aktov Uredbe.

Za točko 1 – Varovanje letališča:

(i)	točko 1.1; ali

(ii)	točko 1.2 (razen določb o letaliških dovolilnicah in prepustnicah za vozila); ali

(iii)

točko 1.2 (določbe o letaliških dovolilnicah); ali

(iv)	točko 1.2 (določbe o prepustnicah za vozila); ali

(v)	točko 1.3 in ustrezne elemente točke 12; ali

(vi)	točko 1.4; ali

(vii)

točko 1.5.

Za točko 2 – Razmejena območja na letališčih:

celo točko

Za točko 3 – Varovanje zrakoplova:

(i)	točko 3.1; ali

(ii)	točko 3.2.

Za točko 4 – Potniki in ročna prtljaga:

(i)	točko 4.1 in ustrezne elemente točke 12; ali

(ii)	točko 4.2; ali

(iii)

točko 4.3.

Za točko 5 – Oddana prtljaga:

(i)	točko 5.1 in ustrezne elemente točke 12; ali

(ii)	točko 5.2; ali

(iii)

točko 5.3.

Za točko 6 – Tovor in pošta:

(i)	vse določbe o varnostnem pregledu in varnostnem nadzoru, ki jih uporablja regulirani agent, razen kakor je opredeljeno v točkah (ii) do (v) spodaj; ali

(ii)	vse določbe o varnostnem nadzoru, ki jih uporabljajo znani pošiljatelji; ali

(iii)

vse določbe o stalnih pošiljateljih; ali

(iv)	vse določbe o prevozu tovora in pošte; ali

(v)	vse določbe o varovanju tovora in pošte na letališčih.

Za točko 7 – Pošta in material letalskega prevoznika:

celo točko

Za točko 8 – Zaloge za oskrbo med letom

celo točko

Za točko 9 – Zaloge za oskrbo na letališču:

celo točko

Za točko 10 – Ukrepi varovanja med letom:

celo točko

Za točko 11 – Zaposlovanje in usposabljanje osebja:

(i)	vse določbe o zaposlovanju osebja na letališču, pri letalskem prevozniku ali subjektu; ali

(ii)	vse določbe o usposabljanju osebja na letališču, pri letalskem prevozniku ali subjektu.

„Dodatek II

Harmoniziran sistem razvrščanja skladnosti

Za ocenjevanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se uporablja naslednja razvrstitev skladnosti.

Revizija varnosti

Inšpekcija

Preskus

Popolnoma skladno

Skladno, vendar z želenimi popravki

Neskladno

Neskladno, z večjimi pomanjkljivostmi

Se ne uporabi

Nepotrjeno

„Dodatek III

VSEBINA POROČILA KOMISIJI

1. Organizacija, pristojnosti in viri

(a)

Organiziranost nadzora kakovosti, pristojnosti in virov, vključno z načrtovanimi prihodnjimi spremembami (glej točko 3.2(a)).

(b)

Število revizorjev – trenutno in načrtovano (glej točko 14).

(c)

Usposabljanje, ki so ga zaključili revizorji (glej točko 15.2).

2. Dejavnosti operativnega spremljanja

Vse opravljene dejavnosti operativnega spremljanja z opredelitvijo:

(a)	vrste (revizija varnosti, začetna inšpekcija, kontrolna inšpekcija, preskus, drugo);

(b)	letališč, operatorjev in subjektov, ki se spremljajo;

(c)	področja uporabe;

(d)	pogostosti in

(e)	skupnega števila delovnih dni na osebo na terenu.

3. Dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti

(a)

Status izvedbe dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti.

(b)

Glavne izvedene ali načrtovane dejavnosti (npr. novo ustvarjena delovna mesta, nabavljena oprema, gradbena dela) in napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti.

(c)

Uporabljeni izvršilni ukrepi (glej točko 3.2(f)).

4. Splošni podatki in trendi

(a)

Skupni nacionalni letni potniški in tovorni promet in število premikov zrakoplovov.

(b)

Seznam letališč po kategorijah.

(c)

Število letalskih prevoznikov, ki delujejo na ozemlju, po kategorijah (nacionalni, iz EU, tretje države).

(d)

Število reguliranih agentov.

(e)

Število podjetij za oskrbo s hrano.

(f)

Število čistilnih servisov.

(g)

Približno število drugih subjektov, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu (znani pošiljatelji, podjetja za zemeljsko oskrbo).

5. Razmere glede varovanja letalstva na letališčih

Splošno stanje v zvezi z varnostjo letalstva na letališčih v državi članici.

“