VSEBINA

UVOD

UVODNA OPOMBA

NASLOV I

ČLANI IN ORGANI ODBORA

POGLAVJE 1

ORGANI ODBORA

Člen 1 – Organi Odbora

POGLAVJE 2

ČLANI ODBORA

Člen 2 – Status članov in nadomestnih članov

Člen 3 – Trajanje mandata

Člen 4 – Privilegiji in imunitete

Člen 5 – Udeležba članov in nadomestnih članov

Člen 6 – Prenos glasovalne pravice

Člen 7 – Nacionalne delegacije in politične skupine

Člen 8 – Nacionalne delegacije

Člen 9 – Politične skupine in neodvisni člani

Člen 10 – Medregionalne skupine

NASLOV II

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ODBORA

POGLAVJE 1

SKLIC IN KONSTITUIRANJE ODBORA

Člen 11 – Sklic prve seje

Člen 12 – Konstituiranje Odbora in preverjanje veljavnosti mandata članov

POGLAVJE 2

PLENARNA SKUPŠČINA

Člen 13 – Naloge plenarne skupščine

Člen 14 – Sklic plenarne skupščine

Člen 15 – Dnevni red plenarnega zasedanja

Člen 16 – Odprtje plenarnega zasedanja

Člen 17 – Javnost dela, gostje in gostujoči govorniki, čas za aktualna vprašanja

Člen 18 – Čas govora

Člen 19 – Seznam razpravljavcev

Člen 20 – Vprašanja pravilnosti postopka

Člen 21 – Sklepčnost

Člen 22 – Glasovanje

Člen 23 – Vlaganje amandmajev

Člen 24 – Obravnava amandmajev

Člen 25 – Nujna mnenja in poročila

Člen 26 – Poenostavljeni postopki

Člen 27 – Zaključek plenarnega zasedanja

Člen 28 – Simboli

POGLAVJE 3

PREDSEDSTVO IN PREDSEDNIK

Člen 29 – Sestava predsedstva

Člen 30 – Zastopniki članov predsedstva

Člen 31 – Način izvolitve

Člen 32 – Volitve predsednika in prvega podpredsednika

Člen 33 – Volitve članov predsedstva

Člen 34 – Volitve zastopnikov

Člen 35 – Delne volitve za prosti sedež v predsedstvu

Člen 36 – Naloge predsedstva

Člen 37 – Sklic predsedstva, sklepčnost in odločanje

Člen 38 – Predsednik

Mnenja, poročila in resolucije – postopek v predsedstvu

Člen 39 – Mnenja – pravna podlaga

Člen 40 – Mnenja in poročila – določitev pristojne komisije

Člen 41 – Imenovanje glavnega poročevalca

Člen 42 – Mnenja in poročila na lastno pobudo

Člen 43 – Predložitev resolucij

Člen 44 – Promocija mnenj, poročil in resolucij

POGLAVJE 4

KOMISIJE

Člen 45 – Sestava in pristojnosti

Člen 46 – Predsednik in podpredsedniki

Člen 47 – Naloge komisij

Člen 48 – Sklic komisij in dnevni red

Člen 49 – Javnost dela

Člen 50 – Roki za pripravo mnenj in poročil

Člen 51 – Vsebina mnenj in poročil

Člen 52 – Spremljanje mnenj Odbora

Člen 53 – Tožba v primeru kršitve načela subsidiarnosti

Člen 54 – Nespoštovanje obveznosti posvetovanja z Odborom

Člen 55 – Poročilo o učinku mnenj Odbora

Člen 56 – Poročevalci

Člen 57 – Delovne skupine

Člen 58 – Strokovnjaki

Člen 59 – Sklepčnost

Člen 60 – Glasovanje

Člen 61 – Amandmaji

Člen 62 – Opustitev priprave mnenja ali poročila

Člen 63 – Pisni postopek

Člen 64 – Mnenja v obliki pisma

Člen 65 – Določbe, ki veljajo za komisije

POGLAVJE 5

UPRAVA ODBORA

Člen 66 – Generalni sekretariat

Člen 67 – Generalni sekretar

Člen 68 – Zaposlitev generalnega sekretarja

Člen 69 – Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

Člen 70 – Seja za zaprtimi vrati

Člen 71 – Komisija za finančne in upravne zadeve

Člen 72 – Proračun

NASLOV III

DRUGE DOLOČBE

POGLAVJE 1

SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI

Člen 73 – Sporazumi o sodelovanju

Člen 74 – Pošiljanje in objava mnenj, poročil in resolucij

POGLAVJE 2

JAVNOST IN PREGLEDNOST

Člen 75 – Dostop javnosti do dokumentov

POGLAVJE 3

RABA JEZIKOV

Člen 76 – Jezikovna ureditev pri tolmačenju

POGLAVJE 4

DOLOČBE O POSLOVNIKU

Člen 77 – Revizija poslovnika

Člen 78 – Navodila predsedstva

Člen 79 – Začetek veljavnosti poslovnika

*

*           *

UVOD

Odbor regij je ta poslovnik sprejel na podlagi drugega odstavka člena 306 Pogodbe o delovanju Evropske unije dne 3. decembra 2009.

UVODNA OPOMBA

Izrazi, ki se uporabljajo za funkcije in naloge, navedene v tem poslovniku, veljajo za oba spola.

NASLOV I

ČLANI IN ORGANI ODBORA

POGLAVJE 1

ORGANI ODBORA

Člen 1 –   Organi Odbora

Organi Odbora so plenarna skupščina, predsednik, predsedstvo in komisije.

POGLAVJE 2

ČLANI ODBORA

Člen 2 –   Status članov in nadomestnih članov

V skladu s členom 300 Pogodbe o delovanju Evropske unije člani Odbora in njihovi nadomestni člani predstavljajo regionalne in lokalne skupnosti. So bodisi nosilci volilnega mandata v regionalni ali lokalni skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini. Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

Člen 3 –   Trajanje mandata

1.

Mandat člana ali nadomestnega člana se začne z dnem veljavnosti njegovega imenovanja s strani Sveta.

2.

Mandat člana ali nadomestnega člana preneha z odstopom, koncem volilnega mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, ali s smrtjo.

3.

Član ali nadomestni član v odstopu mora predsedniku Odbora poslati pisno obvestilo o svoji nameri, v katerem mora navesti datum začetka veljavnosti odstopa. Predsednik o tem obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave.

4.

Član ali nadomestni član, katerega mandat preneha zaradi konca mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, o tem takoj pisno obvesti predsednika Odbora.

5.

V primerih iz drugega odstavka tega člena Svet imenuje naslednika za preostanek mandata.

Člen 4 –   Privilegiji in imunitete

Člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 5 –   Udeležba članov in nadomestnih članov

1.

Člana, ki se ne more udeležiti plenarnega zasedanja, lahko zastopa nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije, tudi za obdobje, ki je omejeno na določene dneve plenarnega zasedanja. Vsi člani ali pravilno pooblaščeni nadomestni člani se morajo vpisati na seznam prisotnih.

2.

Člana, ki se ne more udeležiti seje komisije ali drugih sej, ki jih je odobrilo predsedstvo, lahko zastopa drug član ali nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije, politične skupine ali medregionalne skupine. Vsi člani ali pravilno pooblaščeni nadomestni člani se morajo vpisati na seznam prisotnih.

3.

Član ali nadomestni član, uvrščen na seznam namestnikov članov delovne skupine, ustanovljene na podlagi členov 36 ali 57, lahko nadomešča kateregakoli člana svoje politične skupine.

4.

Nadomestni član ali član, ki nadomešča drugega člana, lahko sprejme pooblastilo le od enega člana. Na seji ima enake pravice in pristojnosti kot član. O prenosu glasovalne pravice je treba obvestiti generalni sekretariat najpozneje dan pred začetkom seje, pri čemer je treba upoštevati predpisane načine pošiljanja obvestil.

5.

Za vsako plenarno zasedanje se stroški povrnejo le enkrat, članu ali nadomestnemu članu. Predsedstvo to določbo podrobneje opredeli v navodilih o potnih stroških in sejninah.

6.

Nadomestni član, ki je imenovan za poročevalca, lahko sodeluje na plenarnem zasedanju pri tisti točki dnevnega reda, ki obravnava osnutek mnenja ali poročila, za katerega je odgovoren, in ga tudi predstavi, tudi če je član, katerega nadomestni član je, prav tako prisoten na zasedanju. Član lahko prenese glasovalno pravico na nadomestnega člana med razpravo o tem osnutku mnenja ali poročila. O prenosu glasovalne pravice je treba generalnega sekretarja pisno obvestiti pred začetkom seje.

7.

Brez vpliva na člen 23(1) vsako pooblastilo preneha veljati v trenutku, ko članu, ki se seje ne more udeležiti, preneha članstvo v Odboru.

Člen 6 –   Prenos glasovalne pravice

Razen v primerih iz členov 5 in 30 glasovalne pravice ni mogoče prenesti.

Člen 7 –   Nacionalne delegacije in politične skupine

Nacionalne delegacije in politične skupine uravnoteženo prispevajo k organizaciji dela Odbora.

Člen 8 –   Nacionalne delegacije

1.

Člani in nadomestni člani iz posamezne države članice sestavljajo nacionalno delegacijo. Vsaka nacionalna delegacija sama določi svojo notranjo organizacijo in izvoli predsednika, katerega ime uradno sporoči predsedniku Odbora.

2.

Generalni sekretar opredeli obliko pomoči, ki jo uprava Odbora nudi nacionalnim delegacijam in ki omogoča tudi to, da vsak posamezni član prejema informacije in pomoč v svojem uradnem jeziku. Pomoč nudi posebna služba, ki jo sestavljajo uradniki ali drugi uslužbenci Odbora regij, in zagotavlja, da lahko nacionalne delegacije ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora. Generalni sekretar nacionalnim delegacijam predvsem zagotavlja ustrezna sredstva za izvedbo sej tik pred začetkom plenarnega zasedanja ali med njim.

3.

Nacionalnim delegacijam pomagajo tudi nacionalni koordinatorji, ki niso del osebja generalnega sekretariata. Članom Odbora pomagajo pri opravljanju njihovih nalog.

4.

Nacionalnim koordinatorjem generalni sekretar zagotavlja ustrezno podporo, na primer možnost ustrezne uporabe prostorov in opreme Odbora.

Člen 9 –   Politične skupine in neodvisni člani

1.

Člani in nadomestni člani lahko oblikujejo skupine, ki odražajo njihovo politično pripadnost. Merila za članstvo določa poslovnik vsake politične skupine.

2.

Za oblikovanje politične skupine je potrebnih najmanj osemnajst članov ali nadomestnih članov, od katerih mora biti vsaj polovica članov, ki zastopajo vsaj petino držav članic. Član ali nadomestni član lahko pripada le eni politični skupini. Politična skupina se razpusti, kadar je število njenih članov manjše od predpisanega za njeno ustanovitev.

3.

Predsednika Odbora se o oblikovanju, razpustitvi ali drugi spremembi politične skupine obvesti z izjavo. V izjavi o oblikovanju politične skupine so navedeni ime, člani in predsedstvo politične skupine.

4.

Vsaka politična skupina ima tajništvo, katerega uslužbenci so del osebja generalnega sekretariata. Politične skupine lahko organu za imenovanja predložijo predloge za izbor, zaposlitev in napredovanje uslužbencev v teh tajništvih ali za podaljšanje njihovih pogodb. Organ za imenovanja sprejme odločitev po posvetovanju s predsednikom ustrezne politične skupine.

5.

Generalni sekretar političnim skupinam in njihovim organom zagotovi ustrezna sredstva za seje, dejavnosti in publikacije ter za delo njihovih tajništev. Proračun določa sredstva, s katerimi razpolaga vsaka politična skupina. Politične skupine in njihova tajništva lahko ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora.

6.

Politične skupine in njihova predsedstva se lahko sestanejo neposredno pred plenarnim zasedanjem ali med njim. Politične skupine imajo lahko dvakrat letno izredno sejo. Nadomestni član, ki se udeleži teh sej, ima pravico do povračila potnih stroškov in sejnin le, če zastopa člana svoje politične skupine.

7.

Neodvisni člani so upravičeni do strokovno-tehnične pomoči. Oblike te pomoči določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

Člen 10 –   Medregionalne skupine

Člani in nadomestni člani lahko oblikujejo medregionalne skupine. O njihovi ustanovitvi obvestijo predsednika Odbora. Medregionalna skupina je pravilno ustanovljena s sklepom predsedstva.

*

*           *

NASLOV II

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ODBORA

POGLAVJE 1

SKLIC IN KONSTITUIRANJE ODBORA

Člen 11 –   Sklic prve seje

Odbor po njegovi prenovi, ki se izvede vsakih pet let, skliče odhajajoči predsednik ali, če to ni mogoče, odhajajoči prvi podpredsednik, ali, če to ni mogoče, odhajajoči najstarejši podpredsednik, ali, če to ni mogoče, njegov najstarejši član, sestane pa se najpozneje mesec dni potem, ko člane imenuje Svet.

Prvi seji kot začasni predsednik predseduje član, ki v vmesnem obdobju zastopa Odbor v skladu s prvim odstavkom.

Ta skupaj s štirimi najmlajšimi navzočimi člani ter generalnim sekretarjem Odbora sestavlja začasno predsedstvo.

Člen 12 –   Konstituiranje Odbora in preverjanje veljavnosti mandata članov

1.

Na prvi seji začasni predsednik Odbor seznani s sporočilom Sveta o imenovanju članov in poroča o izvajanju naloge zastopanja. Na zahtevo lahko začasni predsednik preveri imenovanje in veljavnost mandata članov, nato pa razglasi, da je Odbor konstituiran za novo mandatno obdobje.

2.

Začasno predsedstvo opravlja svojo funkcijo do razglasitve izida volitev članov predsedstva.

POGLAVJE 2

PLENARNA SKUPŠČINA

Člen 13 –   Naloge plenarne skupščine

Odbor zaseda kot plenarna skupščina. Glavne naloge plenarne skupščine so:

(a)	sprejemanje mnenj, poročil in resolucij;

(b)	sprejetje osnutka načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(c)	sprejetje političnega programa Odbora na začetku vsakega mandata;

(d)	izvolitev predsednika, prvega podpredsednika in ostalih članov predsedstva;

(e)	ustanavljanje komisij;

(f)	sprejetje in revizija poslovnika Odbora;

(g)

sprejetje sklepa o vložitvi tožbe na Sodišču Evropske unije. Sklep se po ugotovitvi sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 21(1) sprejme z večino oddanih glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki ravna v skladu s členoma 53 in 54. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora.

Člen 14 –   Sklic plenarne skupščine

1.

Predsednik Odbora skliče plenarno skupščino najmanj enkrat vsake tri mesece. Predsedstvo določi časovni razpored plenarnih zasedanj v tretjem četrtletju predhodnega leta. Plenarno zasedanje lahko poteka en dan ali več.

2.

Na pisno zahtevo vsaj četrtine članov predsednik skliče izredno plenarno zasedanje najmanj en teden in največ en mesec po datumu zahteve. V pisni zahtevi mora biti navedena vsebina, ki bo obravnavana na izrednem plenarnem zasedanju. Na dnevni red takega zasedanja ne more biti uvrščena nobena druga tema.

Člen 15 –   Dnevni red plenarnega zasedanja

1.

Predsedstvo pripravi predhodni predlog dnevnega reda, ki vsebuje začasni seznam osnutkov mnenj, poročil ali resolucij za obravnavo na drugem naslednjem plenarnem zasedanju in druge dokumente, o katerih naj bi se odločalo (dokumenti za odločanje).

2.

Predsednik najmanj dvajset delovnih dni pred začetkom plenarnega zasedanja članom in nadomestnim članom po elektronski pošti pošlje predlog dnevnega reda, vključno z navedenimi dokumenti za odločanje; gradivo za zasedanje se po elektronski pošti pošlje članom in nadomestnim članom v vseh uradnih jezikih. Obenem se omogoči tudi dostop do dokumentov v elektronski obliki.

3.

Praviloma so osnutki mnenj, poročil in resolucij uvrščeni na dnevni red po vrstnem redu, kot so bili sprejeti v komisijah ali predloženi v skladu s poslovnikom. Ob tem je treba upoštevati tudi vsebinsko povezanost točk dnevnega reda.

4.

V izjemnih in pravilno utemeljenih primerih lahko predsednik, kadar roka iz točke 2 ni mogoče upoštevati, uvrsti dokument za odločanje v predlog dnevnega reda, pod pogojem, da so člani in nadomestni člani ta dokument prejeli v svojih uradnih jezikih najmanj en teden pred začetkom plenarnega zasedanja. Na naslovni strani dokumenta za odločanje mora navesti razlog uporabe tega postopka.

5.

Pisne spremembe predloga dnevnega reda morajo biti generalnemu sekretarju predložene najpozneje tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja.

6.

Predsedstvo na seji, ki jo ima neposredno pred začetkom plenarnega zasedanja, sprejme dokončni predlog dnevnega reda. Na tej seji lahko z dvotretjinsko večino oddanih glasov na dnevni red uvrsti nujna ali aktualna vprašanja, katerih obravnave ni mogoče preložiti na naslednje plenarno zasedanje.

7.

Predsedstvo ali plenarna skupščina lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov sklene: — obravnavo dokumenta za odločanje prestaviti na prihodnje zasedanje ali — dokument za odločanje vrniti pristojni komisiji v ponovno preučitev. Ta določba se ne uporablja, če zaradi roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, odločanja o dokumentu ni mogoče prestaviti. Če je obravnava dokumenta za odločanje prestavljena na prihodnje plenarno zasedanje, se mu dodajo vsi pravilno vloženi amandmaji, ki se nanašajo nanj. Če se dokument vrne pristojni komisiji, amandmaji, ki se nanašajo nanj, postanejo brezpredmetni; poročevalec presodi, v kolikšni meri njihova vsebina: — od njega terja predhodno revizijo besedila ob upoštevanju postavljenih rokov in/ali — lahko od njega zahteva vložitev amandmajev v skladu s postopkom za vlaganje amandmajev v komisiji. Dokument se uvrsti na dnevni red komisije za odločanje.

Člen 16 –   Odprtje plenarnega zasedanja

Predsednik odpre plenarno zasedanje in predloži v potrditev končni predlog dnevnega reda.

Člen 17 –   Javnost dela, gostje in gostujoči govorniki, čas za aktualna vprašanja

1.

Zasedanja plenarne skupščine so odprta za javnost, razen če za celotno zasedanje ali za posamezno točko dnevnega reda plenarna skupščina ne določi drugače.

2.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se lahko udeležujejo plenarnih zasedanj. Lahko so povabljeni k besedi.

3.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsedstva povabi tudi druge osebe, da govorijo pred plenarno skupščino. Njihovim nastopom lahko sledi splošna razprava, pri kateri se uporabljajo splošne določbe glede časa govora.

4.

V skladu s členom 15(1) in (6) lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga splošno razpravo o aktualnih političnih vprašanjih, povezanih z regionalnimi in lokalnimi skupnostmi („čas za aktualna vprašanja“). Pri razpravi se uporabljajo splošne določbe glede časa govora.

Člen 18 –   Čas govora

1.

Plenarna skupščina na začetku plenarnega zasedanja na predlog predsedstva določi čas govora za vsako točko dnevnega reda. Med plenarnim zasedanjem lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo člana sprejme odločitev o omejitvi časa govora.

2.

Predsednik lahko na predlog predsedstva plenarni skupščini predlaga, da se v razpravah o splošnih vprašanjih ali posebnih temah predvideni čas govora razporedi med politične skupine in nacionalne delegacije.

3.

Praviloma se čas govora v razpravah o zapisniku, vprašanjih o pravilnosti postopka in spremembah končnega predloga dnevnega reda ali dnevnega reda omeji na eno minuto.

4.

Če razpravljavec prekorači čas govora, mu lahko predsednik, po opozorilu, vzame besedo.

5.

Član lahko zahteva, da se razprava zaključi, kar dà predsednik na glasovanje.

Člen 19 –   Seznam razpravljavcev

1.

Člani, ki zaprosijo za besedo, se vpišejo na seznam razpravljavcev po vrstnem redu prejema njihovih prošenj. Predsednik jim daje besedo na podlagi tega seznama. V mejah možnosti poskrbi, da izmenoma dobijo besedo razpravljavci različnih političnih prepričanj in iz različnih nacionalnih delegacij.

2.

Prednost imajo lahko poročevalec pristojne komisije, predstavniki političnih skupin in nacionalnih delegacij, ki želijo govoriti v imenu svoje skupine ali delegacije.

3.

Nihče ne more dvakrat govoriti o isti temi brez dovoljenja predsednika. Predsedniki in poročevalci zainteresiranih komisij lahko dobijo besedo, če zanjo zaprosijo, vendar jim predsednik omeji čas govora.

Člen 20 –   Vprašanja pravilnosti postopka

1.

Član dobi besedo, če želi sprožiti vprašanje pravilnosti postopka ali predsednika opozoriti na nespoštovanje poslovnika. Vprašanje se mora nanašati na temo razprave ali na dnevni red.

2.

Prošnje za besedo zaradi vprašanja pravilnosti postopka imajo prednost pred vsemi ostalimi.

3.

O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloča takoj v skladu z določbami poslovnika in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja o pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

Člen 21 –   Sklepčnost

1.

Plenarna skupščina je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj petnajst članov glasuje za zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, so veljavni vsi glasovi, ne glede na število navzočih. Predsednik se pred ugotavljanjem sklepčnosti lahko odloči za prekinitev zasedanja za največ deset minut. Člani, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, štejejo kot navzoči, tudi če jih ni več v dvorani. Če je navzočih manj kakor petnajst članov, lahko predsednik odloči, da je skupščina nesklepčna.

2.

V primeru nesklepčnosti se vse točke dnevnega reda, o katerih je treba glasovati, prenesejo na naslednji dan zasedanja, ko plenarna skupščina lahko o teh točkah veljavno glasuje ne glede na število navzočih članov.

Člen 22 –   Glasovanje

1.

Plenarna skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen če poslovnik ne določa drugače.

2.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ ali „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“ in „proti“. V primeru enakega števila glasov se besedilo ali predlog, o katerem se je glasovalo, zavrne.

3.

Če je rezultat štetja glasov vprašljiv, lahko predsednik ali član, katerega zahtevo za ponovno glasovanje podpre najmanj petnajst članov, zahteva ponovno glasovanje.

4.

Plenarna skupščina se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov, ki je bil predložen pred potrditvijo končnega dnevnega reda, odloči za poimensko glasovanje o eni ali več točkah dnevnega reda, ki se zabeleži v zapisnik plenarnega zasedanja. Poimensko glasovanje se ne uporablja pri glasovanju o amandmajih, razen če plenarna skupščina ne odloči drugače.

5.

O odločitvah, ki se nanašajo na osebe, se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov glasuje tajno.

6.

Predsednik lahko kadar koli odloči, da se glasuje elektronsko.

Člen 23 –   Vlaganje amandmajev

1.

Samo člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, ob upoštevanju pravil o vlaganju amandmajev, izključno k svojemu poročilu pa jih lahko vlaga tudi vsak nepooblaščeni nadomestni član, ki je bil imenovan za poročevalca. Pravico do vlaganja amandmajev za plenarno zasedanje ima izključno član ali njegov pravilno pooblaščeni nadomestni član. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem članstva ali namestništva v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi.

2.

Brez vpliva na določbe člena 26(1) mora amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, vložiti bodisi politična skupina bodisi najmanj šest članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov, z navedbo imen. Nacionalne delegacije z manj kot šestimi člani lahko amandmaje vložijo, če jih vloži toliko članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov, kot jih šteje delegacija, z navedbo imen.

3.

Generalni sekretar mora amandmaje prejeti najmanj devet delovnih dni pred začetkom plenarnega zasedanja. V elektronski obliki morajo biti amandmaji na voljo takoj, ko so prevedeni, vendar vsaj štiri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora svoje amandmaje poslati v generalni sekretariat najmanj dva delovna dneva pred začetkom plenarnega zasedanja. Amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz odstavka 1 in so na voljo šele na začetku plenarnega zasedanja. Predsednik lahko v primerih uporabe člena 15(4) skrajša rok za vlaganje amandmajev na tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Ta rok se tudi ne uporablja za amandmaje, ki se nanašajo na nujne zadeve v smislu člena 15(6).

4.

Vsi amandmaji se članom razdelijo pred začetkom plenarnega zasedanja.

Člen 24 –   Obravnava amandmajev

1.

Če je k istemu delu dokumenta, o katerem se odloča, vložen en amandma ali več, lahko predsednik, poročevalec ali predlagatelji amandmajev med razpravo izjemoma predlagajo kompromisne amandmaje. Če je le mogoče, se kompromisni amandma pošlje predsedniku in generalnemu sekretariatu v pisni obliki še pred obravnavo zadeve.

2.

O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk v besedilu dokumenta v naslednjem vrstnem redu: — amandmaji poročevalca, — kompromisni amandmaji, razen če temu ne nasprotuje kateri od avtorjev prvotnih amandmajev, — drugi amandmaji. Če je amandma poročevalca ali kompromisni amandma sprejet, prvotni amandma postane brezpredmeten. Predsednik lahko odloči, da se o vseh amandmajih s podobno vsebino ali ciljem glasuje skupaj.

3.

Poročevalec lahko izmed amandmajev, vloženih k njegovemu osnutku mnenja ali poročila, sestavi seznam tistih amandmajev, katerih sprejetje priporoča. Če je priporočilo za glasovanje na voljo, lahko predsednik odloči, da se o amandmajih s seznama glasuje skupaj. Vsak član lahko nasprotuje priporočilu za glasovanje, pri čemer mora navesti amandmaje, o katerih bi bilo treba glasovati ločeno.

4.

Amandmaji imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, zato se o njih glasuje pred glasovanjem o besedilu.

5.

Če se na isti del besedila nanašata dva medsebojno izključujoča se amandmaja ali več takih amandmajev, ima prednost tisti, ki se najbolj razlikuje od izvirnika, in se najprej glasuje o njem. Predsednik pred glasovanjem napove, ali bo zaradi sprejetja nekega amandmaja eden ali več drugih amandmajev postal brezpredmeten, bodisi ker se amandmaji nanašajo na isto besedilo in se izključujejo bodisi ker ustvarjajo protislovje. O brezpredmetnem amandmaju se ne glasuje, razen če njegovi avtorji njegovi brezpredmetnosti ne ugovarjajo in če se plenarna skupščina strinja z glasovanjem.

6.

Na koncu se glasuje o celotnem besedilu, kakor je bilo morebiti spremenjeno. Mnenje, ki na končnem glasovanju ne dobi absolutne večine oddanih glasov, se pošlje nazaj pristojni komisiji ali postane brezpredmetno.

Člen 25 –   Nujna mnenja in poročila

V nujnih primerih, kadar roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, po običajnem postopku ni mogoče upoštevati in je pristojna komisija svoj osnutek mnenja ali poročila sprejela soglasno, predsednik posreduje ta osnutek v vednost Svetu, Komisiji ali Evropskemu parlamentu. Osnutek mnenja ali poročila se brez amandmajev predloži plenarni skupščini v sprejetje na naslednjem plenarnem zasedanju. Vsi dokumenti, ki se nanj nanašajo, morajo navajati, da gre za mnenje ali poročilo, ki je bilo predmet nujnega postopka.

Člen 26 –   Poenostavljeni postopki

1.

Osnutki mnenj ali poročil, ki jih je soglasno sprejela (glavna) pristojna komisija, se brez sprememb predložijo v sprejetje plenarni skupščini, razen če najmanj 32 članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov ali politična skupina ne vloži amandmaja v skladu z določbami prvega stavka člena 23(3). V tem primeru plenarna skupščina amandma preuči. Poročevalec na plenarnem zasedanju predstavi osnutek mnenja ali poročila in o njem se lahko razpravlja. Članom se ga posreduje skupaj s predlogom dnevnega reda.

2.

Če (glavna) pristojna komisija meni, da Odbor nima razloga za pripombe ali predlaganje amandmajev k dokumentu, za katerega je bila zadolžena, lahko predlaga, da se dokumentu ne nasprotuje. Predlog se predloži plenarni skupščini v sprejetje brez razprave.

Člen 27 –   Zaključek plenarnega zasedanja

Pred zaključkom plenarnega zasedanja predsednik sporoči kraj in datum naslednjega zasedanja ter že znane točke dnevnega reda.

Člen 28 –   Simboli

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije: (a) zastavo, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi; (b) himno, ki izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna; (c) geslo „Združena v raznolikosti“.

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja.

3.

Zastava je razobešena v vseh stavbah Odbora in ob uradnih dogodkih.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slovesnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

POGLAVJE 3

PREDSEDSTVO IN PREDSEDNIK

Člen 29 –   Sestava predsedstva

Predsedstvo sestavljajo:

(a)	predsednik;

(b)	prvi podpredsednik;

(c)	en podpredsednik iz vsake države članice;

(d)	27 drugih članov;

(e)	predsedniki političnih skupin.

Sedeži v predsedstvu (razen sedežev predsednika, prvega podpredsednika in predsednikov političnih skupin) se razdelijo med nacionalne delegacije tako:

—	tri sedeže imajo Nemčija, Španija, Francija, Italija, Poljska, Združeno kraljestvo,

—	dva sedeža imajo Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Grčija, Irska, Litva, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska, Švedska,

—	en sedež imajo Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Malta, Slovenija.

Člen 30 –   Zastopniki članov predsedstva

1.

Vsaka nacionalna delegacija za svoje člane predsedstva, razen predsednika in prvega podpredsednika, imenuje po enega člana ali enega nadomestnega člana kot zastopnika ad personam.

2.

Vsaka politična skupina za svojega predsednika izmed svojih članov imenuje enega člana ali nadomestnega člana za zastopnika ad personam.

3.

Zastopnik ad personam ima pravico do udeležbe na sejah, pravico do besede in glasovalno pravico samo, kadar zastopa člana predsedstva. O prenosu glasovalne pravice je treba generalnega sekretarja pisno obvestiti pred sejo.

Člen 31 –   Način izvolitve

1.

Plenarna skupščina izvoli predsedstvo za dve leti in pol.

2.

Volitve potekajo pod vodstvom začasnega predsednika v skladu s členoma 11 in 12. Pisne kandidature je treba generalnemu sekretarju predložiti najpozneje uro pred začetkom plenarnega zasedanja. Za izvedbo volitev je potrebna navzočnost najmanj dveh tretjin članov.

Člen 32 –   Volitve predsednika in prvega podpredsednika

1.

Pred volitvami predsednika in prvega podpredsednika lahko kandidati podajo kratko izjavo pred plenarno skupščino. Čas govora je enak za vse kandidate in ga določi začasni predsednik.

2.

Volitve predsednika in podpredsednika potekajo ločeno. Izvoljena sta na tajnih volitvah z večino oddanih glasov.

3.

Veljavni obliki glasovanja sta „za“ in „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“.

4.

Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne dobi večine, se opravi drugi krog, pri katerem za izvoljenega šteje kandidat, ki je dobil največje število oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb.

Člen 33 –   Volitve članov predsedstva

1.

Za kandidate nacionalnih delegacij, ki za vsak dodeljeni sedež v predsedstvu prijavijo samo po enega kandidata, se lahko oblikuje skupni seznam kandidatov. Ta seznam se lahko sprejme z enim samim glasovanjem, če dobi večino oddanih glasov. Če skupni seznam ni bil sprejet ali če število predlaganih kandidatov za sedeže nacionalne delegacije v predsedstvu presega število dodeljenih sedežev, se glasuje za vsak sedež posebej, pri čemer se uporabljajo pravila za volitve predsednika in prvega podpredsednika iz členov 31 in 32(2) do (4).

2.

Za volitve predsednikov političnih skupin za člane predsedstva se plenarni skupščini predloži v sprejetje poimenski seznam kandidatov.

Člen 34 –   Volitve zastopnikov

Ko se izvoli kandidata za sedež v predsedstvu, se hkrati izvoli tudi njegovega zastopnika ad personam.

Člen 35 –   Delne volitve za prosti sedež v predsedstvu

Član predsedstva ali njegov zastopnik ad personam, ki mu preneha članstvo v Odboru ali odstopi iz predsedstva, se za preostanek mandata nadomesti v skladu s členi 29 do 34. Delne volitve za prosti sedež v predsedstvu izvede plenarna skupščina pod predsedstvom predsednika ali enega njegovih zastopnikov v skladu s členom 38(3).

Člen 36 –   Naloge predsedstva

Predsedstvo opravlja naslednje naloge:

(a)	pripravi in plenarni skupščini na začetku mandata predstavi politični program ter nadzira njegovo izvajanje. Ob koncu mandata plenarni skupščini predloži poročilo o izvajanju svojega političnega programa;

(b)	organizira in usklajuje delo plenarne skupščine in komisij;

(c)	na predlog komisij sprejema njihove letne delovne načrte;

(d)	je splošno pristojno za finančne, organizacijske in upravne zadeve, ki se nanašajo na člane in nadomestne člane, za notranjo organiziranost Odbora in njegovega generalnega sekretariata, kar vključuje tudi organizacijski načrt in organe Odbora;

(e)	predsedstvo lahko: — oblikuje delovne skupine, ki jih sestavljajo člani predsedstva ali ostali člani Odbora, da mu svetujejo pri posebnih zadevah; te lahko štejejo do osem članov, — na svoje seje vabi druge člane Odbora ter zunanje osebe zaradi njihovega posebnega znanja ali funkcij;

(f)	zaposluje generalnega sekretarja ter uradnike in druge uslužbence iz člena 69;

(g)	plenarni skupščini v skladu s členom 72 predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(h)	odobri seje zunaj običajnega kraja dela;

(i)	sprejema določbe o sestavi in oblikah delovanja delovnih skupin, skupnih odborov, oblikovanih z državami kandidatkami za pristop, ali drugih političnih teles, v katerih sodelujejo člani Odbora;

(j)

sprejme sklep o vložitvi tožbe na Sodišče Evropske unije, kadar plenarna skupščina ne more sprejeti takega sklepa v roku, po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 37(2) in z večino glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki deluje v skladu s členoma 53 in 54. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora in na prvem naslednjem zasedanju plenarni skupščini predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če plenarna skupščina po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 21(1) z večino, ki jo določa člen 13(g), sprejme odločitev proti tožbi, jo predsednik umakne.

Člen 37 –   Sklic predsedstva, sklepčnost in odločanje

1.

Predsedstvo skliče predsednik, ki v dogovoru s prvim podpredsednikom določi datum in dnevni red seje. Predsedstvo se sestane vsaj enkrat na četrtletje ali v štirinajstih dneh po prejemu pisne zahteve najmanj četrtine svojih članov.

2.

Predsedstvo je sklepčno, če je navzoča najmanj polovica članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da vsaj šest članov glasuje za takšno zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število navzočih. Če se ugotovi nesklepčnost, lahko predsedstvo nadaljuje razpravo, glasovanje pa se prenese na naslednjo sejo.

3.

Predsedstvo odloča z večino oddanih glasov, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Uporabljajo se določbe členov 22(2) in 22(5).

4.

Za pripravo sklepov predsedstva predsednik zadolži generalnega sekretarja, da pripravi gradivo za razpravo in priporočila za sklepe o posameznih obravnavanih točkah; to gradivo in priporočila se priložijo predlogu dnevnega reda.

5.

Člani morajo dokumente prejeti po elektronski pošti najmanj deset dni pred začetkom seje. Amandmaje k dokumentom predsedstva mora generalni sekretar prejeti najpozneje tretji delovni dan pred začetkom seje predsedstva, ob upoštevanju pravil o vlaganju, in morajo biti na voljo v elektronski obliki, takoj ko so prevedeni.

6.

V izjemnih primerih lahko predsednik za sprejetje sklepa, ki se ne nanaša na osebe, uporabi pisni postopek. Predsednik pošlje članom predlog sklepa in jih pozove, da mu pisno v roku petih delovnih dni sporočijo morebitne zadržke. Če zadržkov ni, je sklep sprejet.

Člen 38 –   Predsednik

1.

Predsednik vodi delo Odbora.

2.

Predsednik zastopa Odbor. To pooblastilo lahko prenese na druge.

3.

Če je predsednik odsoten ali se seje ne more udeležiti, ga zastopa prvi podpredsednik; če je tudi ta odsoten ali se seje ne more udeležiti, pa predsednika zastopa eden od ostalih podpredsednikov.

Mnenja, poročila in resolucije – postopek v predsedstvu

Člen 39 –   Mnenja – pravna podlaga

V skladu s členom 307 Pogodbe o delovanju Evropske unije Odbor sprejema mnenja:

(a)	na podlagi zaprosila Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v primerih, predvidenih s Pogodbama, in v vseh drugih primerih, za katere ena od teh institucij meni, da je to primerno, zlasti tistih, ki zadevajo čezmejno sodelovanje.

(b)	na lastno pobudo v tistih primerih, za katere meni, da je to primerno;

(c)	v primeru zaprosila Ekonomsko-socialnemu odboru na podlagi člena 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kadar Odbor oceni, da gre za specifične regionalne interese.

Člen 40 –   Mnenja in poročila – določitev pristojne komisije

1.

Ko predsedstvo od Sveta, Komisije ali Evropskega parlamenta prejme zaprosilo za pripravo mnenja, predsednik določi pristojno komisijo ter na naslednji seji s tem seznani predsedstvo.

2.

Če predmet mnenja ali poročila sodi v pristojnost več kot ene komisije, predsednik določi glavno komisijo in, po potrebi, predsedstvu predlaga ustanovitev delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki sodelujočih komisij.

3.

Komisija, ki se ne strinja z odločitvijo predsednika, sprejeto na podlagi prvega in drugega odstavka, lahko prek svojega predsednika zahteva, da o zadevi odloča predsedstvo.

Člen 41 –   Imenovanje glavnega poročevalca

1.

Če pristojna komisija ne more pripraviti osnutka mnenja ali poročila v roku, ki ga določi Svet, Komisija ali Evropski parlament, lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga imenovanje glavnega poročevalca, ki osnutek mnenja ali poročila predloži neposredno plenarni skupščini.

2.

Kadar rok, ki ga določi Svet, Komisija ali Evropski parlament, plenarni skupščini Odbora ne dopušča dovolj časa za imenovanje glavnega poročevalca, ga predsednik lahko imenuje sam in o tem obvesti skupščino na naslednjem zasedanju.

3.

V obeh primerih se pristojna komisija po možnosti sestane in opravi splošno razpravo o mnenju ali poročilu.

Člen 42 –   Mnenja in poročila na lastno pobudo

1.

Predloge za pripravo mnenj ali poročil na lastno pobudo lahko predsedstvu predložijo trije člani predsedstva, predsednik komisije v njenem imenu ali 32 članov Odbora. Predloge, skupaj z obrazložitvami, mora predsedstvo prejeti hkrati z vsem drugim gradivom za razpravo v skladu s členom 37(4), po možnosti pred sprejetjem letnega delovnega programa.

2.

Predsedstvo o predlogih za pripravo mnenj in poročil na lastno pobudo odloča z večino treh četrtin oddanih glasov. Mnenja ali poročila so dodeljena pristojni komisiji v skladu s členom 40. Predsednik obvesti plenarno skupščino o vseh odločitvah predsedstva glede odobritve in dodelitve mnenj in poročil na lastno pobudo.

3.

Ta člen se smiselno uporablja tudi za mnenja iz člena 39(c).

Člen 43 –   Predložitev resolucij

1.

Resolucija je uvrščena na dnevni red le, če je njena tema povezana s področjem delovanja Evropske unije, če obravnava pomembna vprašanja za regionalne in lokalne skupnosti in če je njena vsebina aktualna.

2.

Predloge resolucij ali zahtevke za pripravo resolucije lahko Odboru predloži najmanj dvaintrideset članov ali politična skupina. Predloge ali zahtevke mora predsedstvo prejeti v pisni obliki, z navedbo imen članov ali političnih skupin, ki jih podpirajo. Generalni sekretar jih mora prejeti najpozneje tri delovne dni pred začetkom seje predsedstva.

3.

Če predsedstvo sklene, da mora Odbor pripraviti osnutek resolucije ali obravnavati zahtevek za pripravo resolucije, lahko: (a) osnutek resolucije uvrsti v predhodni predlog dnevnega reda plenarnega zasedanja v skladu s členom 15(1); (b) ali imenuje pristojno komisijo in določi rok za pripravo osnutka resolucije; pristojna komisija pripravi osnutek resolucije po postopku, ki se uporablja za pripravo osnutka mnenja ali poročila; v takem primeru se določbe člena 51 ne uporabljajo; (c) ali v skladu z drugim stavkom člena 15(6) uvrsti osnutek resolucije na dnevni red naslednjega plenarnega zasedanja. Osnutek resolucije se obravnava drugi dan zasedanja.

4.

Osnutki resolucij, ki se nanašajo na nepričakovan dogodek, ki se je zgodil po izteku roka, določenega v drugem odstavku (nujne resolucije), in so v skladu z določbami prvega odstavka, se lahko predložijo na začetku seje predsedstva. Če predsedstvo ugotovi, da se predlog nanaša na temeljne naloge Odbora, ga obravnava v skladu z odstavkom 3 (c). Na plenarni skupščini lahko vsak član vloži amandmaje k osnutku nujne resolucije.

Člen 44 –   Promocija mnenj, poročil in resolucij

Predsedstvo je zadolženo za promocijo mnenj, poročil in resolucij, ki jih sprejme Odbor.

POGLAVJE 4

KOMISIJE

Člen 45 –   Sestava in pristojnosti

1.

Plenarna skupščina na začetku vsakega petletnega mandata ustanovi komisije, zadolžene za pripravo njenega dela. Na predlog predsedstva plenarna skupščina sprejme sklep o njihovi sestavi in pristojnostih.

2.

Sestava komisij odraža zastopanost držav članic v Odboru.

3.

Člani Odbora morajo pripadati vsaj eni komisiji in največ dvema komisijama. Predsedstvo lahko predvidi izjeme za člane nacionalnih delegacij, ki imajo manj članov, kot je komisij.

Člen 46 –   Predsednik in podpredsedniki

1.

Vsaka komisija na svoji prvi seji izmed svojih članov imenuje predsednika, prvega podpredsednika in po potrebi največ dva podpredsednika.

2.

Kadar je število kandidatov enako številu razpoložljivih mest, se kandidata ali kandidate lahko izvoli s ploskanjem. V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov komisije se za volitve uporabljajo določbe člena 32(2) do (4), ki določa način volitev predsednika in prvega podpredsednika Odbora.

3.

Kadar član preneha z delom v Odboru ali odstopi z mesta predsednika ali podpredsednika komisije, se prosto mesto zapolni po postopku iz tega člena.

Člen 47 –   Naloge komisij

1.

V skladu s pristojnostmi, ki jim jih plenarna skupščina podeljuje na podlagi člena 45, komisije razpravljajo o politikah Evropske unije. Njihova glavna naloga je priprava osnutkov mnenj, poročil in resolucij, ki se nato predložijo v sprejetje plenarni skupščini.

2.

Komisije izdelajo svoj letni delovni načrt v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Odbora in ga predložijo v sprejetje predsedstvu.

Člen 48 –   Sklic komisij in dnevni red

1.

Datum in dnevni red seje komisije določi predsednik komisije v dogovoru s prvim podpredsednikom.

2.

Komisijo skliče njen predsednik. Člani morajo vabilo na redno sejo skupaj z dnevnim redom prejeti najpozneje štiri tedne pred sejo.

3.

Na pisno zahtevo najmanj četrtine njenih članov predsednik skliče izredno sejo komisije, ki mora potekati najpozneje štiri tedne po vložitvi zahteve. Dnevni red izredne seje določijo člani, ki so vložili zahtevo zanjo. Članom se dnevni red pošlje skupaj z vabilom.

4.

Vse osnutke mnenj in drugo gradivo za razpravo, ki ga je treba prevesti in dati na razpolago pred sejo, mora tajništvo komisije prejeti najmanj pet tednov pred sejo. Članom morajo biti poslani po elektronski pošti najmanj deset delovnih dni pred sejo. V izjemnih primerih lahko predsednik spremeni zgoraj navedene roke.

Člen 49 –   Javnost dela

1.

Seje komisij so javne, razen če komisija za posamezno sejo ali za obravnavo posamezne točke dnevnega reda ne odloči drugače.

2.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kakor tudi druge osebnosti, so lahko vabljene, da se udeležijo sej komisij in odgovarjajo na vprašanja članov.

Člen 50 –   Roki za pripravo mnenj in poročil

1.

Komisije pripravijo osnutke mnenj ali poročil v rokih, ki so predvideni v medinstitucionalnem časovnem razporedu. Za preučitev osnutka mnenja ali poročila sta predvideni največ dve seji, v kar ni všteta prva seja, ki je namenjena organizaciji dela.

2.

Predsedstvo lahko izjemoma odobri dodatne seje za obravnavo osnutka mnenja ali poročila ali podaljša rok za njegovo predstavitev.

Člen 51 –   Vsebina mnenj in poročil

1.

Mnenje ali poročilo Odbora predstavlja stališča in priporočila Odbora v zvezi z obravnavano temo, po potrebi pa tudi konkretne predloge za spremembe obravnavanega dokumenta.

2.

Mnenja Odbora vsebujejo izrecno sklicevanje na uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

3.

Mnenja in poročila tudi vedno, kadar je mogoče, navajajo pričakovane posledice za upravljanje ter finance lokalnih in regionalnih skupnosti.

4.

Če je potrebna priprava obrazložitve, je zanjo odgovoren poročevalec. O obrazložitvi se ne glasuje. Vsekakor pa se mora obrazložitev ujemati z besedilom mnenja, o katerem se glasuje.

Člen 52 –   Spremljanje mnenj Odbora

1.

Po sprejetju mnenja predsednik in poročevalec komisije, ki je bila zadolžena za pripravo mnenja, s pomočjo generalnega sekretariata spremljata postopek, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za mnenje.

2.

Če komisija meni, da je to potrebno, lahko predsedstvo prosi za odobritev priprave osnutka revidiranega mnenja o isti temi in ki ga po možnosti pripravi isti poročevalec, da bi upoštevali in se odzvali na potek postopka, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za mnenje.

3.

Komisija se po možnosti sestane, da bi obravnavala in sprejela osnutek revidiranega mnenja, ki se ga predloži na naslednjem plenarnem zasedanju.

4.

Če postopek, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za mnenje, časovno ne dopušča obravnave na seji komisije, predsednik komisije o tem neposredno obvesti predsednika Odbora, da ta lahko odobri uporabo postopka imenovanja glavnega poročevalca iz člena 41.

Člen 53 –   Tožba v primeru kršitve načela subsidiarnosti

1.

Predsednik Odbora ali komisija, zadolžena za pripravo osnutka mnenja, lahko predlaga vložitev tožbe na Sodišču Evropske unije zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki naj bi bil sprejet in za katerega Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu z členom 59(1). Predlog komisije se pošlje v odločanje plenarni skupščini v skladu s členom 13(g) ali predsedstvu v primerih iz člena 36(j). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 36(j).

Člen 54 –   Nespoštovanje obveznosti posvetovanja z Odborom

1.

Če v primerih, ki jih določa Pogodba o delovanju Evropske unije, posvetovanje z Odborom ni bilo opravljeno, lahko predsednik Odbora ali katerakoli komisija predlaga plenarni skupščini (v skladu s členom 13(g)) ali predsedstvu (v skladu s členom 36(j), da vloži tožbo na Sodišču Evropske unije.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu z členom 59(1). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 36(j).

Člen 55 –   Poročilo o učinku mnenj Odbora

Generalni sekretariat najmanj enkrat letno plenarni skupščini predloži poročilo o učinku mnenj Odbora, zlasti na podlagi prispevkov, ki mu jih v ta namen posredujejo pristojne komisije, ter informacij, ki jih zbere pri zadevnih institucijah.

Člen 56 –   Poročevalci

1.

Za pripravo osnutka mnenja ali poročila komisija na predlog predsednika imenuje enega ali, v posebej utemeljenih primerih, dva poročevalca.

2.

Pri imenovanju poročevalcev vsaka komisija skrbi za uravnoteženo porazdelitev mnenj in poročil.

3.

V nujnih primerih lahko predsednik komisije za imenovanje poročevalca uporabi pisni postopek. Predsednik člane komisije povabi, naj mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke glede imenovanja predlaganega poročevalca. V primeru zadržkov predsednik in prvi podpredsednik odločata s skupnim dogovorom.

4.

Kadar je za poročevalca imenovan predsednik ali eden od podpredsednikov, ta med obravnavo njegovega osnutka mnenja ali poročila prepusti vodenje seje drugemu podpredsedniku ali, če tega ni, najstarejšemu navzočemu članu.

5.

Če poročevalec ni več član ali nadomestni član Odbora, komisija imenuje novega poročevalca iz iste politične skupine, pri čemer po potrebi uporabi postopek iz odstavka 3.

Člen 57 –   Delovne skupine

1.

Po potrebi lahko komisije, s soglasjem predsedstva, ustanovijo delovne skupine. Člani delovnih skupin so lahko tudi člani druge komisije.

2.

Člana delovne skupine, ki se seje ne more udeležiti, lahko nadomešča član ali nadomestni član iz iste politične skupine, uvrščen na seznam namestnikov članov te delovne skupine.

3.

Vsaka delovna skupina lahko izmed svojih članov imenuje predsednika in podpredsednika.

Člen 58 –   Strokovnjaki

1.

Članom komisij lahko pomagajo strokovnjaki.

2.

Komisija lahko imenuje strokovnjake za pomoč pri njenem delu ali za pomoč delovnim skupinam, ki jih je ustanovila. Na povabilo predsednika lahko strokovnjaki sodelujejo na sejah komisije ali pri delu ene izmed njenih delovnih skupin.

3.

Povračilo potnih stroškov in dnevnic lahko zahtevajo samo strokovnjaki, ki spremljajo poročevalca, in strokovnjaki, ki jih povabi komisija.

Člen 59 –   Sklepčnost

1.

Komisija je sklepčna, če je navzoča več kakor polovica njenih članov.

2.

Sklepčnost seje se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj deset članov glasuje za tako zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število navzočih. Če se ugotovi nesklepčnost, lahko komisija obravnava točke dnevnega reda, pri katerih glasovanje ni potrebno, ter razpravo in glasovanje o točkah dnevnega reda, o katerih bi morali glasovati, prestavi na naslednjo sejo.

Člen 60 –   Glasovanje

1.

Sklepi se sprejmejo z večino oddanih glasov. Pri glasovanju se uporabljajo določbe člena 22(2).

2.

Če je komisija glasovanje o mnenju prekinila, se lahko z večino oddanih glasov odloči, da bo amandmaje, o katerih se je že glasovalo, ponovno dala na glasovanje, ko bo odločala o celotnem besedilu.

Člen 61 –   Amandmaji

1.

Tajništvo komisije mora amandmaje prejeti najmanj sedem delovnih dni pred začetkom seje. Predsednik lahko ta rok v izjemnih primerih spremeni. Samo člani komisije in v skladu z določbami iz člena 5(2) pravilno pooblaščeni člani ali nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje na sejah komisije, izključno k svojemu poročilu pa jih lahko vlaga tudi vsak nepooblaščeni nadomestni član, ki je bil imenovan za poročevalca. Pravico do vlaganja amandmajev za sejo komisije ima izključno član komisije ali drug pravilno pooblaščeni član ali nadomestni član. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem članstva ali namestništva v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi. Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora svoje amandmaje poslati v generalni sekretariat najmanj dva delovna dneva pred začetkom seje. Amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz prvega odstavka in morajo biti na voljo v elektronski obliki takoj, ko so prevedeni, najpozneje na začetku seje pa morajo biti razdeljeni v pisni obliki. Smiselno se uporabljajo določbe člena 24 od (1) do (5).

2.

O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk osnutka obravnavanega mnenja ali poročila. Nato se glasuje o celotnem besedilu.

3.

Ko komisija mnenje ali poročilo sprejme, ga njen predsednik posreduje predsedniku Odbora.

Člen 62 –   Opustitev priprave mnenja ali poročila

Če komisija, ki je zadolžena za določeno zadevo (glavna komisija), oceni, da besedilo ni v lokalnem ali regionalnem interesu ali ni politično pomembno, lahko sklene, da o zadevi ne bo pripravila mnenja ali poročila.

Člen 63 –   Pisni postopek

1.

V izjemnih primerih lahko predsednik komisije uporabi pisni postopek za sprejetje sklepa o delovanju komisije.

2.

Predsednik članom pošlje predlog sklepa in jih povabi, da naj mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke.

3.

Sklep je sprejet, če mu nihče ne nasprotuje.

Člen 64 –   Mnenja v obliki pisma

1.

Če je v primeru zaprosila zaželen odgovor Odbora, vendar se zaradi prednostne obravnave in/ali zato, ker so bila pred kratkim že sprejeta ustrezna mnenja, priprava novega mnenja ne šteje za potrebno, lahko ustrezna komisija sklene, da mnenja ne pripravi. V tem primeru lahko Odbor institucijam Evropske unije odgovori v obliki pisma, ki ga podpiše predsednik Odbora.

2.

Pismo pripravi predsednik pristojne komisije ob posvetovanju s poročevalci prejšnjih mnenj na isto temo.

3.

Če roki to dopuščajo, se pismo predloži v razpravo na prvi naslednji seji pristojne komisije, preden se ga predloži v podpis predsedniku Odbora.

Člen 65 –   Določbe, ki veljajo za komisije

Smiselno se uporabljajo členi 11, 12(2), 17(1) do (3) in 20.

POGLAVJE 5

UPRAVA ODBORA

Člen 66 –   Generalni sekretariat

1.

Odboru pomaga generalni sekretariat.

2.

Generalni sekretariat vodi generalni sekretar.

3.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja določi tako organizacijo generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja delovanje Odbora in njegovih organov in je v podporo članom Odbora pri izvajanju njihovega mandata. Pri tem opredeli storitve, ki jih mora uprava nuditi članom, nacionalnim delegacijam, političnim skupinam in neodvisnim članom.

4.

Generalni sekretariat pripravlja zapisnike sej organov Odbora.

Člen 67 –   Generalni sekretar

1.

Naloga generalnega sekretarja je zagotoviti izvajanje sklepov, ki jih je sprejelo predsedstvo ali predsednik v skladu s tem poslovnikom in veljavnimi predpisi. Na sejah predsedstva sodeluje v svetovalni vlogi in sestavlja zapisnik.

2.

Generalni sekretar opravlja svoje naloge pod vodstvom predsednika, ki zastopa predsedstvo.

Člen 68 –   Zaposlitev generalnega sekretarja

1.

Predsedstvo zaposli generalnega sekretarja na podlagi sklepa, sprejetega z dvotretjinsko večino oddanih glasov in po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 37(2), na podlagi določb člena 2 in z njim povezanih členov o pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

2.

Generalni sekretar se zaposli za pet let. Natančne pogoje njegove pogodbe o zaposlitvi določi predsedstvo. Mandat generalnega sekretarja se lahko podaljša le enkrat za največ pet let.

3.

V skladu z določbami pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti je organ, pooblaščen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi generalnega sekretarja, predsedstvo.

Člen 69 –   Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

1.

V skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti je organ za imenovanja: — generalni sekretar za uradnike od 5 do 12 razreda funkcionalne skupine AD in za uradnike funkcionalne skupine AST, — za ostale uradnike pa predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

2.

V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi: — generalni sekretar za začasne uslužbence od 5 do 12 razreda funkcionalne skupine AD ter za začasne uslužbence funkcionalne skupine AST, — predsedstvo na predlog generalnega sekretarja za druge začasne uslužbence, — za začasne uslužbence v kabinetu predsednika ali prvega podpredsednika: — generalni sekretar na predlog predsednika za uslužbence 5 do 12 razreda funkcionalne skupine AD in uslužbence funkcionalne skupine AST, — predsedstvo na predlog predsednika za uslužbence ostalih razredov funkcionalne skupine AD. Začasni uslužbenci, zaposleni v kabinetu predsednika ali prvega podpredsednika, se zaposlijo za obdobje do izteka njunega mandata: — generalni sekretar, v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti za pogodbene uslužbence, strokovne svetovalce in lokalne uslužbence.

Člen 70 –   Seja za zaprtimi vrati

Predsedstvo ima sejo za zaprtimi vrati, kadar sprejema sklepe v skladu s členoma 68 in 69.

Člen 71 –   Komisija za finančne in upravne zadeve

1.

Predsedstvo na podlagi člena 36 ustanovi svetovalno komisijo za finančne in upravne zadeve, ki ji predseduje eden od članov predsedstva.

2.

Komisija za finančne in upravne zadeve ima naslednje naloge: (a) obravnava in sprejetje predhodnega osnutka prihodkov in odhodkov, ki ga predloži generalni sekretar v skladu s členom 72; (b) priprava osnutkov navodil in sklepov predsedstva v finančnih, organizacijskih in upravnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na člane in nadomestne člane.

3.

Predsednik komisije za finančne in upravne zadeve zastopa Odbor pri proračunskih organih Unije.

Člen 72 –   Proračun

1.

Komisija za finančne in upravne zadeve predloži predsedstvu predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Predsedstvo predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov v sprejetje plenarni skupščini.

2.

Plenarna skupščina sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora in ga pravočasno posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu, da zagotovi spoštovanje rokov, določenih s proračunskimi predpisi.

3.

Predsednik Odbora, po posvetovanju s komisijo za finančne in upravne zadeve, izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu z notranjimi finančnimi pravili, ki jih sprejme predsedstvo. Predsednik te naloge opravlja v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

*

*           *

NASLOV III

DRUGE DOLOČBE

POGLAVJE 1

SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI

Člen 73 –   Sporazumi o sodelovanju

V okviru pristojnosti Odbora lahko predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sklepa sporazume z drugimi institucijami ali organizacijami.

Člen 74 –   Pošiljanje in objava mnenj, poročil in resolucij

1.

Mnenja in poročila Odbora ter sporočila o uporabi poenostavljenega postopka iz člena 26 ali o opustitvi priprave mnenja ali poročila v skladu s členom 62 se pošljejo Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu. Tako kot resolucije jih pošlje predsednik.

2.

Mnenja, poročila in resolucije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE 2

JAVNOST IN PREGLEDNOST

Člen 75 –   Dostop javnosti do dokumentov

1.

Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije pravico do dostopa do dokumentov Odbora regij, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, ter na način, ki ga določi predsedstvo Odbora. V mejah možnosti se enak dostop do dokumentov Odbora zagotovi tudi drugim fizičnim in pravnim osebam.

2.

Odbor vodi register svojih dokumentov. Predsedstvo zato sprejme notranja pravila o načinu dostopa in določi seznam dokumentov, ki so dostopni neposredno.

POGLAVJE 3

RABA JEZIKOV

Člen 76 –   Jezikovna ureditev pri tolmačenju

Glede jezikovne ureditve pri tolmačenju se, kolikor je le mogoče, zagotovijo sredstva za spoštovanje naslednjih načel:

(a)	razprave Odbora lahko potekajo v vseh uradnih jezikih, razen če predsedstvo ne odloči drugače;

(b)	vsi člani imajo pravico, da na plenarnem zasedanju govorijo v uradnem jeziku, ki so si ga izbrali. Govor v enem od uradnih jezikov se simultano prevaja v druge uradne jezike in v vsak jezik, za katerega predsedstvo oceni, da je to nujno;

(c)	na sejah predsedstva, komisij in delovnih skupin je na voljo tolmačenje iz jezikov in v jezike, ki jih govorijo člani, ki so potrdili udeležbo na seji.

POGLAVJE 4

DOLOČBE O POSLOVNIKU

Člen 77 –   Revizija poslovnika

1.

Plenarna skupščina z večino svojih članov odloči, ali je potrebna celotna ali delna revizija poslovnika.

2.

Ad hoc komisijo zadolži za pripravo poročila in osnutka besedila, na podlagi katerega z večino svojih članov sprejme nove določbe. Nove določbe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 78 –   Navodila predsedstva

V skladu s poslovnikom lahko predsedstvo izda navodila za izvajanje določb tega poslovnika.

Člen 79 –   Začetek veljavnosti poslovnika

Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.