10.7.2010

Uradni list Evropske unije

L 176/42

DIREKTIVA KOMISIJE št. 2010/43/EU

z dne 1. julija 2010

o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (1) ter zlasti členov 12(3), 14(2), 23(6), 33(6) in 51(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pravila in terminologijo v zvezi z organizacijskimi zahtevami, navzkrižji interesov in poslovanjem je treba čim bolj uskladiti s standardi, ki so bili na področju finančnih storitev uvedeni z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (2) in Direktivo Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (3). S tako uskladitvijo, ki upošteva posebnosti upravljanja skupnega premoženja, bi se lahko med različnimi sektorji finančnih storitev in pri upravljanju premoženja na splošno, kjer so nekatere države članice že razširile določene zahteve Direktive 2006/73/ES na družbe za upravljanje KNPVP, dosegli enaki standardi.

(2)	Ta pravila je treba sprejeti v obliki direktive, da se lahko izvedbene določbe prilagodijo posebnostim določenega trga in pravnega sistema posamezne države članice. Direktiva bo tudi omogočila najvišjo možno raven usklajenosti z ureditvijo, vzpostavljeno z Direktivo 2006/73/ES.

(3)

Čeprav načela iz te direktive zadevajo na splošno vse družbe za upravljanje, so dovolj prožna, da sta njihova uporaba in nadzor te uporabe s strani pristojnih organov sorazmerna ter upoštevata naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje, raznolikost družb, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/65/ES, in raznolikost različnih KNPVP, ki jih lahko upravlja družba za upravljanje.

(4)

Če nacionalno pravo dopušča, morajo imeti družbe za upravljanje možnost prenesti nekaj svojih dejavnosti na tretje osebe. Izvedbena pravila je treba brati temu ustrezno. Pri odločanju o tem, ali se lahko tretja oseba, na katero naj bi se prenesle določene naloge, šteje za usposobljeno in sposobno prevzeti zadevne naloge, mora družba za upravljanje delovati zlasti s potrebno skrbnostjo, pri čemer upošteva naravo nalog, ki jih bo opravljala tretja oseba. Tretja oseba mora zato v zvezi z dejavnostjo, ki jo bo opravljala, izpolnjevati vse organizacijske zahteve in zahteve glede navzkrižij interesov. Družba za upravljanje mora torej preveriti, ali je tretja oseba sprejela vse ustrezne ukrepe za izpolnitev teh zahtev, in učinkovito spremljati izpolnjevanje teh zahtev s strani tretje osebe. Kadar je za uporabo pravil, ki urejajo prenesene dejavnosti, odgovorna tretja oseba, na katero so prenesene naloge, veljajo za spremljanje prenesenih dejavnosti enakovredne organizacijske zahteve in zahteve glede navzkrižja interesov. Družba za upravljanje mora pri skrbnem preverjanju usposobljenosti in sposobnosti upoštevati dejstvo, da bo za tretjo osebo, na katero se prenesejo dejavnosti, v veliko primerih veljala Direktiva 2004/39/ES.

(5)

Da se za družbe za upravljanje in investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na nobeno družbo za upravljanje, ne bi uporabljali različni standardi, morajo za slednje veljati enaka pravila ravnanja ter določbe glede navzkrižja interesov in obvladovanja tveganj kot za družbe za upravljanje. Zato morajo določbe iz te direktive o upravnih postopkih in mehanizmih notranjega nadzora, kot dobra praksa, veljati za družbe za upravljanje in investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na nobeno družbo za upravljanje, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti.

(6)

V skladu z Direktivo 2009/65/ES morajo imeti družbe za upravljanje vzpostavljene zanesljive upravne postopke. Za izpolnitev te zahteve morajo družbe za upravljanje uvesti dobro dokumentirano organizacijsko strukturo, v kateri so jasno razdeljene naloge in ki zagotavlja dober pretok informacij med vsemi zadevnimi stranmi. Družbe za upravljanje morajo uvesti tudi zadostne sisteme za varovanje informacij in zagotavljanje poslovne kontinuitete, ki jim omogočajo, da lahko izpolnijo svoje obveznosti, kadar njihove dejavnosti opravljajo tretje osebe.

(7)	Družbe za upravljanje morajo tudi vzdrževati potrebne vire ter zlasti zaposlovati osebje s potrebnimi spretnostmi, znanji in izkušnjami, da bodo lahko izpolnile svoje obveznosti.

(8)	Kar zadeva varne postopke za obdelavo podatkov in obveznost rekonstruirati vse transakcije, ki zadevajo KNPVP, mora imeti družba za upravljanje vzpostavljene mehanizme, ki omogočajo pravočasno in pravilno evidentiranje vseh transakcij, izvedenih v imenu KNPVP.

(9)

Računovodstvo je eno od najpomembnejših področij upravljanja KNPVP. Zato je zelo pomembno, da so računovodski postopki podrobneje določeni v izvedbeni zakonodaji. Ta direktiva mora zato podpirati načelo, da je mogoče vso premoženje in obveznosti KNPVP ali njegovih naložbenih razdelkov neposredno ugotoviti, in načelo vodenja ločenih računov. Poleg tega, kadar obstajajo različni razredi delnic, na primer glede na raven pristojbine za upravljanje, mora biti možno, da se čista vrednost premoženja teh različnih razredov izpelje neposredno iz računovodskih evidenc.

(10)

Jasna razdelitev pristojnosti med višje vodstvo in nadzorno funkcijo je bistvena za izvajanje ustreznih mehanizmov notranjega nadzora, kot jih zahteva Direktiva 2009/65/ES. To pomeni, da mora biti višje vodstvo odgovorno za izvajanje splošne naložbene politike, kakor je določena v Uredbi Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (4). Višje vodstvo mora biti tudi še naprej odgovorno za naložbene strategije, ki so splošni kazalci strateške razporeditve premoženja KNPVP, in naložbene tehnike, ki so potrebne za ustrezno in učinkovito izvajanje naložbene politike. Jasna razdelitev nalog mora tudi zagotoviti, da obstaja ustrezen nadzor, ki zagotavlja, da je premoženje KNPVP naloženo v skladu s pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami in veljavnimi pravnimi določbami ter da niso presežene omejitve tveganja posameznega KNPVP. Razdelitev nalog mora biti skladna z vlogo in nalogami višjega vodstva in nadzorne funkcije, kot so določene v veljavnem nacionalnem pravu in kodeksih upravljanja javnih delniških družb. Možno je, da višje vodstvo vključuje več ali vse člane upravnega odbora.

(11)

Za zagotovitev, da ima družba za upravljanje ustrezne mehanizme nadzora, sta potrebni trajna funkcija spremljanja skladnosti in funkcija notranje revizije. Funkcija spremljanja skladnosti mora biti zasnovana tako, da lahko odkrije vsako tveganje, da družba za upravljanje ne bo izpolnila svojih obveznosti na podlagi Direktive 2009/65/ES. Funkcija notranje revizije mora biti usmerjena v preverjanje in ocenjevanje različnih postopkov nadzora in upravnih ureditev, ki jih je uvedla družba za upravljanje.

(12)

Družbam za upravljanje je treba dovoliti nekaj prožnosti pri organiziranju njihove funkcije obvladovanja tveganj. Kadar ločena funkcija obvladovanja tveganj ni primerna ali sorazmerna, mora družba za upravljanje vseeno dokazati, da določeni ukrepi za zaščito pred navzkrižji interesov omogočajo neodvisno izvajanje dejavnosti obvladovanja tveganj.

(13)

Direktiva 2009/65/ES zavezuje družbe za upravljanje, da določijo pravila za osebne transakcije. V skladu z Direktivo 2006/73/ES družbe za upravljanje svojim zaposlenim, pri katerih obstaja navzkrižje interesov ali ki imajo notranje informacije v smislu Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (5), ne smejo dovoliti osebnih transakcij, ki so posledica zlorabe informacij, ki so jih pridobili med opravljanjem svoje poklicne dejavnosti.

(14)

V skladu z Direktivo 2009/65/ES morajo družbe za upravljanje zagotoviti, da se lahko vsaka premoženjska transakcija, ki zadeva KNPVP, rekonstruira glede na njen izvor, stranke, naravo ter čas in kraj izvedbe. Zato je treba določiti zahteve za evidentiranje premoženjskih transakcij ter naročil vpisov in odkupov.

(15)

V skladu z Direktivo 2009/65/ES morajo imeti družbe za upravljanje KNPVP vzpostavljene ustrezne mehanizme, da se zagotovi poštena obravnava KNPVP v primerih neizogibnih navzkrižij interesov. Družbe za upravljanje morajo zato zagotoviti, da se o teh primerih takoj obvesti višje vodstvo ali kateri drugi pristojni notranji organ družbe za upravljanje, da lahko ta sprejme potrebne odločitve za zagotovitev poštene obravnave KNPVP in imetnikov enot premoženja.

(16)

Družbe za upravljanje morajo sprejeti, uporabljati in vzdrževati učinkovito in ustrezno strategijo za uveljavljanje glasovalnih pravic, ki izhajajo iz finančnih instrumentov, ki jih imajo KNPVP, ki jih upravljajo, in tako zagotoviti, da se te pravice uveljavljajo izključno v korist KNPVP. Informacije o strategiji in njeni uporabi morajo biti prosto na voljo vlagateljem, tudi na spletni strani. Odločitev o neuveljavljanju glasovalnih pravic bi se lahko v določenih okoliščinah, odvisno od naložbene strategije KNPVP, štela kot v izključno korist KNPVP. Vendar možnost, da investicijska družba sama glasuje ali da da svoji družbi za upravljanje posebna navodila za glasovanje, ne sme biti izključena.

(17)

Obveznost, da je treba obvestiti višje vodstvo ali kateri drugi pristojni notranji organ družbe za upravljanje, da lahko ta sprejme potrebne odločitve, ne sme omejiti obveznosti družb za upravljanje in KNPVP, da na primer v svojih rednih poročilih navedejo primere, v katerih organizacijski ali upravni ukrepi za obvladovanje navzkrižij interesov niso bili dovolj, da bi s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. V teh poročilih je treba ob upoštevanju notranjih politik in postopkov, ki so bili sprejeti za ugotavljanje, preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov, pojasniti in obrazložiti odločitve družbe za upravljanje, četudi gre za odločitve o neukrepanju.

(18)

Direktiva 2009/65/ES družbe za upravljanje zavezuje, da delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, in integritete trga. Nekatere prakse, kot na primer tržno časovno kalkuliranje in pozno trgovanje, lahko škodujejo imetnikom enot premoženja in oslabijo delovanje trga. Zato morajo imeti družbe za upravljanje vzpostavljene ustrezne postopke za preprečevanje nedopustnih praks. Poleg tega morajo družbe za upravljanje ob upoštevanju naložbenih ciljev in politike KNPVP vzpostaviti ustrezne postopke za zaščito pred neupravičenimi stroški in dejavnostmi, kot je prekomerno trgovanje.

(19)

Družbe za upravljanje morajo delovati v najboljšem interesu KNPVP tudi takrat, ko neposredno izvajajo naročila za trgovanje v imenu KNPVP, ki ga upravljajo, ali jih posredujejo tretjim osebam. Kadar družbe za upravljanje izvajajo naročila v imenu KNPVP, morajo ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in naravo naročila ter vseh drugih vidikov, ki so pomembni za izvedbo naročila, sprejeti vse ustrezne ukrepe za dosledno doseganje najboljših možnih rezultatov za KNPVP.

(20)	Da bi zagotovili, da družbe za upravljanje ravnajo z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, kot zahteva Direktiva 2009/65/ES, je treba določiti pravila za obravnavanje naročil.

(21)

Določene pristojbine, provizije ali nedenarne ugodnosti, ki se lahko plačajo družbi za upravljanje ali jih lahko družba za upravljanje plača, ne smejo biti dovoljene, saj bi lahko vplivale na spoštovanje zahtev iz Direktive 2009/65/ES, da mora družba za upravljanje ravnati pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi KNPVP. Zato je treba določiti jasna pravila o tem, kdaj se plačila pristojbin, provizij in nedenarnih ugodnosti ne štejejo za kršitev teh načel.

(22)

Čezmejne dejavnosti družbe za upravljanje prinašajo nove izzive za razmerje med družbo za upravljanje in depozitarjem KNPVP. Za zagotovitev potrebne pravne varnosti je treba v tej direktivi določiti glavne točke, ki jih mora vsebovati sporazum med depozitarjem KNPVP in družbo za upravljanje, kadar ima družba za upravljanje sedež v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP. Ker je treba zagotoviti, da ta sporazum izpolnjuje svoj namen, je treba predvideti kolizijska pravila, ki odstopajo od členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (6), tako da je pravo, ki se mora uporabljati za ta sporazum, pravo matične države članice KNPVP.

(23)

V skladu z Direktivo 2009/65/ES je treba določiti merila za ocenjevanje ustreznosti postopka družbe za upravljanje za obvladovanje tveganj. Ta merila se nanašajo predvsem na določitev ustrezne in dokumentirane politike obvladovanja tveganj, ki jo morajo uporabljati družbe za upravljanje. Ta politika mora družbam za upravljanje omogočiti, da ocenijo tveganja pozicij, povezanih s portfelji, ki jih upravljajo, in kako velik je delež posameznih tveganj v celotnemu profilu tveganja portfelja. Organizacija politike obvladovanja tveganj mora ustrezati vrsti, obsegu in kompleksnosti dejavnosti družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja, ter mora biti sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja.

(24)

Redno ocenjevanje, spremljanje in pregledovanje politike obvladovanja tveganj s strani družb za upravljanje so tudi merilo za ocenjevanje ustreznosti postopka obvladovanja tveganj. To merilo vključuje tudi pregled učinkovitosti ukrepov, sprejetih za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v delovanju postopka obvladovanja tveganj.

(25)

Kot bistven element meril za ocenjevanje ustreznosti postopka obvladovanja tveganj morajo družbe za upravljanje sprejeti sorazmerne in učinkovite tehnike merjenja tveganja, da lahko kadar koli izmerijo tveganja, ki so jim izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni KNPVP, ki jih upravljajo. Te zahteve temeljijo na skupnih praksah, o katerih so se dogovorili pristojni organi držav članic. Zajemajo kvantitativna merila (za izmerljiva tveganja) in kvalitativne metode. Sisteme in orodja elektronske obdelave podatkov, s katerimi se izračunajo kvantitativna merila, je treba povezati med seboj ali z aplikacijami sprejemne pisarne in računovodstva. Tehnike merjenja tveganja morajo omogočati ustrezno merjenje tveganj v obdobjih povečanih pretresov na trgu ter jih je treba pregledati, kadar je to potrebno v interesu imetnikov enot premoženja. Omogočati morajo tudi ustrezno oceno koncentracije in medsebojnega vpliva zadevnih tveganj na ravni portfelja.

(26)

Delujoči sistem obvladovanja tveganj mora zagotoviti, da družbe za upravljanje spoštujejo naložbene omejitve iz Direktive 2009/65/ES, kot sta omejitev celotne izpostavljenosti in omejitev izpostavljenosti tveganju nasprotne stranke. Zato je treba določiti merila za izračun celotne izpostavljenosti in tveganja nasprotne stranke.

(27)

Pri določanju teh meril je treba v tej direktivi pojasniti, kako se lahko izračuna celotna izpostavljenost, na primer s pristopno zavezo, modelom tvegane vrednosti ali naprednimi metodami merjenja tveganja. V njej je treba tudi določiti glavne elemente metode, v skladu s katero mora družba za upravljanje izračunati tveganje nasprotne stranke. Pri uporabi teh pravil je treba upoštevati pogoje, pod katerimi se uporabljajo te metode, vključno z načeli, ki se uporabljajo za tiste dogovore o zavarovanju s premoženjem, ki zmanjšujejo izpostavljenost KNPVP tveganju nasprotne stranke, ter uporabo dogovorov o varovanju pred tveganji in o pobotu, ki so jih razvili pristojni organi, ki delujejo v Odboru evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje.

(28)

V skladu z Direktivo 2009/65/ES morajo družbe za upravljanje uporabljati postopek, ki omogoča natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu. Ta direktiva torej za ta postopek določa podrobna pravila v skladu z Direktivo Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (7). Družbe za upravljanje morajo – kot dobra praksa – uporabljati te zahteve pri instrumentih, ki izpostavljajo KNPVP enakim tveganjem v zvezi z vrednotenjem kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, to so tveganja, povezana z nelikvidnostjo produktov in/ali kompleksnostjo strukture izplačil. Družbe za upravljanje morajo torej sprejeti ukrepe in postopke, ki so v skladu z zahtevami, določenimi v členu 44 za vrednotenje manj likvidnih ali kompleksnih prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki zahtevajo uporabo metod vrednotenja na podlagi modela.

(29)

Direktiva 2009/65/ES družbo za upravljanje zavezuje, da zadevne pristojne organe obvesti o vrstah izvedenih instrumentov, v katere je bil vložen KNPVP, povezanih osnovnih tveganjih, veljavnih količinskih omejitvah in izbranih metodah za oceno tveganj, povezanih s temi transakcijami. Vsebino in postopek, ki ju mora družba za upravljanje upoštevati pri izpolnjevanju te obveznosti, je treba podrobneje določiti.

(30)	Pri strokovnih vprašanjih se je posvetovalo z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2009/77/ES (8).

(31)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa pravila o izvajanju Direktive 2009/65/ES:

1.	ki opredeljujejo postopke in ureditve iz točke (a) drugega pododstavka člena 12(1) ter strukture in organizacijske zahteve za zmanjšanje navzkrižij interesov iz točke (b) drugega pododstavka člena 12(1);

ki postavljajo merila za pošteno in pravično delovanje ter delovanje z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo v najboljšo korist KNPVP ter merila za določanje vrst navzkrižij interesov, načel, ki so potrebna za zagotovitev učinkovite uporabe virov, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti za ugotavljanje, preprečevanje, upravljanje ali razkrivanje navzkrižij interesov iz člena 14(1) in (2);

3.	v zvezi z informacijami, ki jih je treba vključiti v sporazume med depozitarjem in družbo za upravljanje v skladu s členoma 23(5) in 33(5), in

v zvezi s postopkom obvladovanja tveganj iz člena 51(1), zlasti pa merili za ocenjevanje ustreznosti postopka obvladovanja tveganj, ki ga uporablja družba za upravljanje, politiko in postopkom obvladovanja tveganj ter ukrepi, postopki in tehnikami za merjenje in obvladovanje tveganj v zvezi s temi merili.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za družbe za upravljanje, ki upravljajo kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je določeno v členu 6(2) Direktive 2009/65/ES.

Poglavje V te direktive se uporablja tudi za depozitarje, ki opravljajo svoje naloge v skladu z določbami Poglavja IV in oddelka 3 Poglavja V Direktive 2009/65/ES.

2. Določbe tega poglavja, člena 12 Poglavja II ter poglavij III, IV in VI se smiselno uporabljajo za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

V takih primerih pomeni „družba za upravljanje“„investicijsko družbo“.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/65/ES uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„stranka“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali katero koli drugo podjetje, vključno s KNPVP, za katero družba za upravljanje opravlja storitev upravljanja skupnega premoženja ali storitve v skladu s členom 6(3) Direktive 2009/65/EC;

2.	„imetnik enote premoženja“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo z eno ali več enotami premoženja v KNPVP;

„zadevna oseba“ v zvezi z družbo za upravljanje pomeni katero koli od naslednji oseb:

(a)	direktor, partner ali enakovredna oseba ali član vodstva družbe za upravljanje;

(b)	zaposlena oseba v družbi za upravljanje in katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo družbi za upravljanje in ki jih družba za upravljanje nadzoruje ter ki je vključena v storitev upravljanja skupnega premoženja, ki jo zagotavlja družba za upravljanje;

(c)	fizična oseba, ki je neposredno vključena v izvajanje storitev za družbo za upravljanje na podlagi dogovora o prenosu pooblastil na tretje osebe za namen upravljanja skupnega premoženja s strani družbe za upravljanje;

4.	„višje vodstvo“ pomeni osebo ali osebe, ki dejansko vodijo posle družbe za upravljanje v skladu s členom 7(1)(b) Direktive 2009/65/ES;

5.	„upravni odbor“ pomeni upravni odbor družbe za upravljanje;

„nadzorna funkcija“ pomeni zadevne osebe ali organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor višjega vodstva ter za ocenjevanje in redno pregledovanje ustreznosti in učinkovitosti postopka obvladovanja tveganj ter politik, ukrepov in postopkov, vzpostavljenih zaradi izpolnjevanja obveznosti iz Direktive 2009/65/ES;

7.	„tveganje nasprotne stranke“ pomeni tveganje izgube za KNPVP, ki izhaja iz dejstva, da nasprotna stranka v poslu morda ne bo izpolnila svojih obveznosti pred končno poravnavo s poslom povezanih denarnih tokov;

8.	„likvidnostno tveganje“ pomeni tveganje, da pozicije v portfelju KNPVP ni mogoče prodati, unovčiti ali zapreti z omejenimi stroški v dovolj kratkem času in da je s tem zmanjšana sposobnost KNPVP, da vedno izpolnjuje zahteve iz člena 84(1) Direktive 2009/65/ES;

9.	„tržno tveganje“ pomeni tveganje izgube za KNPVP, ki je posledica nihanja tržne vrednosti pozicij v portfelju KNPVP, ki se lahko pripiše spremembam tržnih spremenljivk, kot so obrestna mera, devizni tečaji, cene lastniškega kapitala in surovin ali kreditna sposobnost izdajatelja;

10.

„operativno tveganje“ pomeni tveganje izgube za KNPVP, ki je posledica neustreznih notranjih postopkov ter napak ljudi in sistemov v družbi za upravljanje ali zunanjih dogodkov, vključuje pa pravno in dokumentacijsko tveganje ter tveganje, ki izhaja iz postopkov trgovanja, poravnave in vrednotenja, izvedenih v imenu KNPVP.

Pojem „upravni odbor“, opredeljen v točki 5 prvega odstavka, pri družbi za upravljanje z dualno strukturo, sestavljeno iz upravnega odbora in nadzornega odbora, ne vključuje nadzornega odbora.

POGLAVJE II

UPRAVNI POSTOPKI IN NADZORNI MEHANIZEM

(Člen 12(1)(a) in člen 14(1)(c) Direktive 2009/65/ES)

ODDELEK 1

Splošna načela

Člen 4

Splošne zahteve glede postopkov in organizacije

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izpolnijo naslednje zahteve:

(a)	uvedejo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa, kaj mora biti navedeno v poročilu, ter razporeja funkcije in naloge;

(b)	zagotovijo, da so njihove zadevne osebe seznanjene s postopki, ki jih morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih nalog;

(c)	uvedejo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne mehanizme notranjega nadzora, katerih namen je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh ravneh družbe za upravljanje;

(d)	uvedejo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje ter sporočanje informacij na vseh zadevnih ravneh družbe za upravljanje in učinkovite pretoke informacij z vsemi zadevnimi tretjimi osebami;

(e)	vzdržujejo ustrezne in urejene evidence svojih poslov in notranje organizacije.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo sisteme in postopke, ki so primerni za ohranjanje varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, pri čemer upoštevajo naravo zadevnih informacij.

3. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno politiko poslovne kontinuitete, katere cilj je zagotoviti, da se v primeru izpada njihovih sistemov in postopkov ohranijo ključni podatki in funkcije ter nadaljujejo storitve in dejavnosti ali, kadar to ni mogoče, da se ti podatki in funkcije pravočasno obnovijo, njihove storitve in dejavnosti pa se začnejo hitro ponovno izvajati.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in vzdržujejo računovodske politike in postopke, ki jim omogočajo, da pristojnemu organu na njegovo zahtevo pravočasno pošljejo finančna poročila, ki prikazujejo resnično in pošteno sliko njihovega finančnega stanja ter so skladna z vsemi veljavnimi računovodskimi standardi in pravili.

5. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje spremljajo in redno ocenjujejo ustreznost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov, uvedenih v skladu z odstavki 1 do 4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti.

Člen 5

Viri

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zaposlujejo osebje s spretnostmi, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene.

2. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje zagotovijo vire in strokovnost, ki so potrebni za učinkovito spremljanje dejavnosti, ki jih izvajajo tretje osebe na podlagi dogovora z družbo za upravljanje, kar velja zlasti za obvladovanje tveganja, povezanega s temi dogovori.

3. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

4. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje za namene odstavkov 1, 2 in 3 upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje ter vrsto in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

ODDELEK 2

Upravni in računovodski postopki

Člen 6

Reševanje pritožb

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite in pregledne postopke za razumno in hitro reševanje pritožb, ki jih prejmejo od vlagateljev.

2. Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da evidentirajo vse pritožbe in ukrepe, sprejete za njihovo reševanje.

3. Vlagatelji imajo možnost vložiti pritožbe brezplačno. Informacije o postopkih iz odstavka 1 so vlagateljem na voljo brezplačno.

Člen 7

Elektronska obdelava podatkov

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uredijo vse potrebno za ustrezne elektronske sisteme, da se omogoči pravočasno in pravilno evidentiranje vsake premoženjske transakcije in naročila vpisa ali odkupa ter s tem izpolnitev zahtev iz členov 14 in 15.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo visoko raven varstva pri elektronski obdelavi podatkov ter ustrezen obseg celovitosti in zaupnosti evidentiranih informacij.

Člen 8

Računovodski postopki

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo uporabo računovodskih politik in postopkov iz člena 4(4) ter s tem zaščito imetnikov enot premoženja.

Računi KNPVP se vodijo tako, da se lahko premoženje in obveznosti KNPVP kadar koli neposredno ugotovijo.

Če ima KNPVP različne naložbene razdelke, se za vsakega od njih vodijo ločeni računi.

2. Države članice zahtevajo, da imajo družbe za upravljanje vzpostavljene računovodske politike in postopke ter da jih izvajajo in vzdržujejo v skladu z računovodskimi pravili matične države članice KNPVP, in tako zagotovijo, da se čista vrednost premoženja vsakega KNPVP točno izračuna na podlagi računovodskih politik in postopkov ter da se naročila vpisov in odkupov pravilno izvedejo pri tej čisti vrednosti premoženja.

3. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo ustrezne postopke za pravilno in natančno vrednotenje premoženja in obveznosti KNPVP v skladu z veljavnimi pravili, določenimi v členu 85 Direktive 2009/65/ES.

ODDELEK 3

Mehanizmi notranjega nadzora

Člen 9

Nadzor s strani višjega vodstva in nadzorne funkcije

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri notranjem razporejanju funkcij zagotovijo, da sta višje vodstvo in po potrebi nadzorna funkcija odgovorna za to, da družba za upravljanje izpolnjuje svoje obveznosti iz Direktive 2009/65/ES.

2. Družba za upravljanje zagotovi, da njeno višje vodstvo:

(a)	nosi odgovornost za izvajanje splošne naložbene politike pri vsakem upravljanem KNPVP, kot je določeno v prospektu, pravilih upravljanja sklada oziroma ustanovnih listinah investicijske družbe;

(b)	nadzoruje odobritev naložbenih strategij za vsak upravljani KNPVP;

(c)	nosi odgovornost za to, da družba za upravljanje razpolaga s trajno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti iz člena 10, tudi če to funkcijo opravlja tretja oseba;

(d)	zagotovi in redno preverja, da se splošna naložbena politika, naložbene strategije in omejitve tveganja vsakega upravljanega KNPVP pravilno in učinkovito izvajajo in upoštevajo, tudi če funkcijo upravljanja tveganja opravljajo tretje osebe;

(e)	odobri in redno preučuje ustreznost notranjih postopkov, po katerih se sprejemajo naložbene odločitve za vsak upravljani KNPVP, ter tako zagotovi, da so take odločitve v skladu z odobrenimi naložbenimi strategijami;

(f)	odobri in redno pregleduje politiko obvladovanja tveganja ter ukrepe, postopke in tehnike za izvajanje te politike iz člena 38, vključno s sistemom omejitve tveganja za vsak upravljani KNPVP.

3. Družba za upravljanje tudi zagotovi, da njeno višje vodstvo in po potrebi njena nadzorna funkcija:

(a)	ocenita in redno preučujeta učinkovitost politik, ukrepov in postopkov, vzpostavljenih za namene izpolnitve obveznosti iz Direktive 2009/65/ES;

(b)	sprejmeta ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno in vsaj enkrat na leto prejme pisna poročila o izpolnjevanju obveznosti, notranji reviziji in obvladovanju tveganj, v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi.

5. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da njihovo višje vodstvo redno prejema poročila o izvajanju naložbenih strategij in notranjih postopkov za sprejemanje naložbenih odločitev iz točk (b) do (e) odstavka 2.

6. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da morebitna nadzorna funkcija redno prejema pisna poročila o zadevah iz odstavka 4.

Člen 10

Trajna funkcija spremljanja skladnosti

1. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne politike in postopke, katerih cilj je odkriti vsako tveganje, da družba za upravljanje ne bi izpolnila obveznosti iz Direktive 2009/65/ES, ter s tem povezana tveganja, ter da sprejmejo ustrezne ukrepe in postopke, katerih cilj je čim bolj zmanjšati to tveganje in omogočiti pristojnim organom, da učinkovito izvajajo svoja pooblastila na podlagi navedene direktive.

Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslov družbe ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri teh poslih.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo spremljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima naslednje naloge:

(a)	spremljanje in redno ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, politik in postopkov, uvedenih v skladu z odstavkom 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti družbe za upravljanje pri izpolnjevanju njenih obveznosti;

(b)	svetovanje in pomoč zadevnim osebam, pristojnim za opravljanje storitev in dejavnosti za namen izpolnitve obveznosti družbe za upravljanje na podlagi Direktive 2009/65/ES.

3. Da lahko funkcija spremljanja skladnosti iz odstavka 2 pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, družba za upravljanje zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	funkcija spremljanja skladnosti mora imeti potrebno pristojnost, vire, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij;

(b)

imenovati je treba uradnika za spremljanje skladnosti, ki mora biti odgovoren za funkcijo spremljanja skladnosti in pripravo poročil o izpolnjevanju skladnosti, ki jih redno, vsaj enkrat na leto predloži višjemu vodstvu in v katerih je zlasti navedeno, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;

(c)	zadevne osebe, vključene v funkcijo spremljanja skladnosti, se ne smejo ukvarjati z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(d)	metoda določanja plačila zadevnih oseb, vključenih v funkcijo spremljanja skladnosti, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da bi vplivala nanjo.

Od družbe za upravljanje pa se ne zahteva, da izpolni obveznost iz točke (c) ali točke (d) prvega pododstavka, kadar lahko dokaže, da ta obveznost ni sorazmerna glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov ter vrsto in obseg njenih storitev in dejavnosti in da je njena funkcija spremljanja skladnosti še naprej učinkovita.

Člen 11

Trajna funkcija notranje revizije

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, če je primerno in sorazmerno glede na vrsto, obseg in kompleksnost njihovih poslov ter naravo in obseg dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravljajo pri teh poslih, uvedejo in vzdržujejo funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od drugih funkcij in dejavnosti družbe za upravljanje.

2. Funkcija notranje revizije iz odstavka 1 ima naslednje naloge:

(a)	izdelava, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranjega nadzora in ukrepov družbe za upravljanje;

(b)	izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a);

(c)	preverjanje spoštovanja priporočil iz točke (b);

(d)	poročanje v zvezi z notranjo revizijo v skladu s členom 9(4).

Člen 12

Trajna funkcija obvladovanja tveganj

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in vzdržujejo trajno funkcijo obvladovanja tveganj.

2. Trajna funkcija obvladovanja tveganj iz odstavka 1 je hierarhično in funkcionalno neodvisna od operativnih enot.

Države članice pa lahko družbam za upravljanje dovolijo, da odstopajo od te zahteve, kadar je odstopanje primerno in sorazmerno glede na naravo, obseg in kompleksnost poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravlja.

Družba za upravljanje je zmožna dokazati, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito pred navzkrižji interesov, da se omogoči neodvisno opravljanje dejavnosti obvladovanja tveganj, in da njen postopek obvladovanja tveganj izpolnjuje zahteve člena 51 Direktive 2009/65/ES.

3. Trajna funkcija obvladovanja tveganj:

(a)	izvaja politiko in postopke obvladovanja tveganj;

(b)	zagotavlja upoštevanje sistema omejitve tveganja za KNPVP, vključno z zakonskimi omejitvami za celotno izpostavljenost in tveganje nasprotne stranke v skladu s členi 41, 42 in 43;

(c)	svetuje upravnemu odboru glede ugotavljanja profila tveganja vsakega upravljanega KNPVP;

(d)

redno pripravlja poročila za upravni odbor in, kadar obstaja, nadzorno funkcijo o:

(i)	usklajenosti trenutnih ravni tveganja vsakega upravljanega KNPVP in profila tveganja, dogovorjenega za ta KNPVP;

(ii)	tem, kako je pri vsakem upravljanem KNPVP upoštevan zadevni sistem omejitve tveganja;

(iii)

ustreznosti in učinkovitosti postopka upravljanja tveganja, pri čemer zlasti navede, ali so bili za odpravo morebitnih pomanjkljivosti sprejeti ustrezni ukrepi;

(e)	višjemu vodstvu redno poroča o trenutni ravni tveganja pri vsakem upravljanem KNPVP in vseh dejanskih ali predvidljivih kršitvah njegovih omejitev tveganja, da se lahko hitro sprejmejo ustrezni ukrepi;

(f)	pregleda ter po potrebi okrepi ukrepe in postopke za vrednotenje izvedenih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, iz člena 44.

4. Trajna funkcija obvladovanja tveganj ima potrebna pooblastila in dostop do vseh pomembnih informacij, ki jih potrebuje za izpolnitev nalog iz odstavka 3.

Člen 13

Osebne transakcije

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezne ukrepe, katerih cilj je vsaki zadevni osebi, ki se ukvarja z dejavnostmi, ki lahko povzročijo navzkrižje interesov, ali ima zaradi dejavnosti, ki jo opravlja v imenu družbe za upravljanje, dostop do notranjih informacij v smislu člena 1(1) Direktive 2003/6/ES ali drugih zaupnih informacij v zvezi s KNPVP ali transakcijami s KNPVP ali zanj, preprečiti naslednje dejavnosti:

(a)

sklenitev osebne transakcije, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih meril:

(i)	oseba osebne transakcije ne sme skleniti na podlagi Direktive 2003/6/ES;

(ii)	gre za zlorabo ali nepravilno razkritje zaupnih informacij;

(iii)

je v navzkrižju ali bi lahko prišla v navzkrižje z obveznostjo družbe za upravljanje na podlagi Direktive 2009/65/ES ali Direktive 2004/39/ES;

(b)

svetovanje ali naročanje, razen v okviru njene zaposlitve ali pogodbe o storitvah, kateri koli drugi osebi, naj sklene transakcijo s finančnimi instrumenti, ki bi, če bi bila to osebna transakcija zadevne osebe, spadala pod točko (a) tega odstavka ali pod točko (a) ali (b) člena 25(2) Direktive 2006/73/ES ali bi kako drugače pomenila zlorabo informacij v zvezi s tekočimi naročili;

(c)

razkritje, razen v okviru njene zaposlitve ali pogodbe o storitvah in ne glede na člen 3(a) Direktive 2003/6/ES, kakršnih koli informacij ali mnenj kateri koli drugi osebi, če zadevna oseba ve ali od katere je razumno pričakovati, da bi morala vedeti, da bo ali bi lahko zaradi takega razkritja druga oseba storila naslednje:

(i)	sklenila transakcijo s finančnimi instrumenti, ki bi, če bi bila to osebna transakcija zadevne osebe, spadala pod točko (a) tega odstavka ali pod točko (a) ali (b) člena 25(2) Direktive 2006/73/ES ali bi kako drugače pomenila zlorabo informacij v zvezi s tekočimi naročili;

(ii)	svetovala ali naročila drugi osebi sklenitev take transakcije.

2. Ukrepi, zahtevani v odstavku 1, morajo zlasti zagotoviti, da se:

(a)	vsaka zadevna oseba iz odstavka 1 zaveda omejitev osebnih transakcij in ukrepov, ki jih družba za upravljanje sprejme v zvezi z osebnimi transakcijami in razkritjem v skladu z odstavkom 1;

(b)	družba za upravljanje takoj obvesti o vsaki osebni transakciji, ki jo sklene zadevna oseba, z uradnim obvestilom o taki transakciji ali z drugimi postopki, ki družbi za upravljanje omogočajo identifikacijo takih transakcij;

(c)	vodi evidenca osebne transakcije, o kateri je družba za upravljanje obveščena ali jo je identificirala, vključno z vsemi dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s tako transakcijo.

Kadar določene dejavnosti opravljajo tretje osebe, družba za upravljanje za namene točke (b) prvega pododstavka zagotovi, da subjekt, ki opravlja dejavnost, vodi evidenco osebnih transakcij, ki jih je sklenila katera koli zadevna oseba, in te informacije na zahtevo takoj posreduje družbi za upravljanje.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za naslednje vrste osebnih transakcij:

(a)	osebne transakcije, opravljene na podlagi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja, pri katerih ni predhodne komunikacije v zvezi s transakcijo med upravljavcem portfelja in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izvedena transakcija;

(b)

osebne transakcije s KNPVP ali enotami v kolektivnih podjemih, ki so v skladu s pravom države članice, ki za njihovo premoženje zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, predmet nadzora, kadar zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvedejo transakcije, ne sodelujeta v upravi tega podjema.

4. Za namene odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ima pojem „osebna transakcija“ enak pomen kot v členu 11 Direktive 2006/73/ES.

Člen 14

Evidentiranje premoženjskih transakcij

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za vsako premoženjsko transakcijo v zvezi s KNPVP izdela evidenca, ki vsebuje dovolj informacij za takojšnjo podrobno rekonstrukcijo naročila in izvedene transakcije.

2. Evidenca iz odstavka 1 vključuje:

(a)	ime ali drugo poimenovanje KNPVP ali osebe, ki deluje v imenu KNPVP;

(b)	podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega instrumenta;

(c)

količino;

(d)	vrsto naročila ali transakcije;

(e)

ceno;

(f)	pri naročilih datum in točen čas prenosa naročila in ime ali drugo poimenovanje osebe, ki ji je bilo naročilo posredovano, pri transakcijah pa datum in točen čas odločitve o trgovanju in izvedbe transakcije;

(g)	ime osebe, ki posreduje naročilo ali izvaja transakcijo;

(h)	po potrebi razloge za preklic naročila;

(i)	nasprotno stranko in izvedbeno mesto za izvedene transakcije.

Za namene točke (i) prvega pododstavka pomeni „izvedbeno mesto“ reguliran trg v smislu člena 4(14) Direktive 2004/39/ES, večstranski sistem trgovanja v smislu člena 4(15) navedene direktive, sistematični internalizer v smislu člena 4(7) navedene direktive ali ustvarjalec trga ali zagotovitelj likvidnosti ali subjekt, ki v tretji državi opravlja podobno funkcijo.

Člen 15

Evidentiranje naročil za vpis in odkup

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se prejeta naročila KNPVP za vpis in odkup takoj po prejemu centralizirajo in evidentirajo.

2. Evidentirajo se naslednje informacije:

(a)	zadevni KNPVP;

(b)	oseba, ki daje ali posreduje naročilo;

(c)	oseba, ki prejme naročilo;

(d)	datum in čas naročila;

(e)	pogoji in način plačila;

(f)	vrsta naročila;

(g)	datum izvedbe naročila;

(h)	število vpisanih ali odkupljenih enot;

(i)	vpisna ali odkupna cena za vsako enoto;

(j)	skupna vpisna ali odkupna vrednost enot;

(k)	bruto vrednost naročila, vključno s provizijo za vpis, ali neto znesek brez provizije za odkup.

Člen 16

Zahteve v zvezi z vodenjem evidenc

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se evidence iz členov 14 in 15 hranijo vsaj pet let.

Pristojni organi pa lahko v izjemnih okoliščinah od družbe za upravljanje zahtevajo, da hrani katero koli ali vse te evidence daljše obdobje, določeno z naravo instrumenta ali premoženjske transakcije, če je to potrebno za izvajanje njegovih nadzornih nalog na podlagi Direktive 2009/65/ES.

2. V primeru prenehanja dovoljenja družbe za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da družba za upravljanje hrani evidence iz odstavka 1 do konca petletnega obdobja.

Kadar družba za upravljanje prenese svoje naloge v zvezi k KNPVP na drugo družbo za upravljanje, lahko države članice ali pristojni organi zahtevajo, da stori vse potrebno, da so evidence za zadnjih pet let na voljo tej družbi za upravljanje.

3. Evidence se shranijo na nosilcu podatkov, na katerem se lahko informacije shranijo tako, da ima pristojni organ v prihodnosti dostop do njih, ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pristojni organ lahko hitro dostopi do njih in rekonstruira vsako ključno fazo obdelave vsake premoženjske transakcije;

(b)	vsi popravki ali druge spremembe ter vsebina evidenc pred takimi popravki ali spremembami se lahko enostavno ugotovijo;

(c)	drugačno ravnanje z evidencami ali njihovo spreminjanje ne sme biti možno.

POGLAVJE III

NAVZKRIŽJE INTERESOV

(Člen 12(1)(b) ter člen 14(1)(d) in (2)(c) Direktive 2009/65/ES)

Člen 17

Merila za ugotavljanje navzkrižij interesov

1. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje pri ugotavljanju vrst navzkrižij interesov, ki nastajajo med opravljanjem storitev in dejavnosti ter ki lahko škodujejo interesom KNPVP, kot minimalno merilo upoštevajo vsaj vprašanje, ali se družba za upravljanje ali zadevna oseba ali oseba, ki je z družbo za upravljanje neposredno ali posredno povezana prek nadzora, zaradi opravljanja dejavnosti upravljanja skupnega premoženja ali kako drugače nahaja v kateri od naslednjih okoliščin:

(a)	družba za upravljanje ali zadevna oseba bo verjetno na račun KNPVP ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi;

(b)	družba za upravljanje ali zadevna oseba ima interes v rezultatih storitve ali dejavnosti, ki se opravlja za KNPVP ali drugo stranko, ali v transakciji, ki se opravi v imenu KNPVP ali druge stranke, ki je drugačen od interesa KNPVP v teh rezultatih;

(c)	družba za upravljanje ali zadevna oseba ima finančno ali drugo spodbudo, da interes druge stranke ali skupine strank postavi pred interes KNPVP;

(d)	družba za upravljanje ali zadevna oseba opravlja enake dejavnosti za KNPVP in za drugo stranko ali stranke, ki niso KNPVP;

(e)	družba za upravljanje ali zadevna oseba prejme ali bo prejela od osebe, ki ni KNPVP, spodbudo v zvezi z dejavnostmi upravljanja skupnega premoženja, ki se opravljajo za KNPVP, v obliki denarnih sredstev, blaga ali storitev, ki niso standardna provizija ali pristojbina za to storitev.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri ugotavljanju vrst navzkrižij interesov, upoštevajo:

(a)	interese družbe za upravljanje, vključno s tistimi, ki izhajajo iz pripadnosti družbe za upravljanje skupini ali iz opravljanja storitev in dejavnosti, interese strank in dolžnost družbe za upravljanje nasproti KNPVP;

(b)	interese dveh ali več upravljanih KNPVP.

Člen 18

Politika obvladovanja navzkrižij interesov

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo učinkovito politiko obvladovanja navzkrižij interesov. Ta politika se pisno določi ter je sorazmerna z velikostjo in organizacijo družbe za upravljanje ter naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov.

Kadar je družba za upravljanje članica skupine, politika upošteva tudi okoliščine, s katerimi je družba seznanjena ali bi morala biti seznanjena ter ki lahko zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članic skupine povzročijo navzkrižje interesov.

2. Politika obvladovanja navzkrižja interesov, določena v skladu z odstavkom 1, obsega naslednje:

(a)	glede na dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravlja družba za upravljanje ali se opravljajo v njenem imenu, opredelitev okoliščin, ki predstavljajo ali zaradi katerih lahko nastane navzkrižje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom KNPVP ali ene ali več strank;

(b)	postopke, ki jih je treba upoštevati, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh navzkrižij.

Člen 19

Neodvisnost pri obvladovanju navzkrižij

1. Države članice zagotovijo, da so postopki in ukrepi iz člena 18(2)(b) oblikovani tako, da zagotavljajo, da zadevne osebe, ki opravljajo različne poslovne dejavnosti, pri katerih obstaja navzkrižje interesov, opravljajo te dejavnosti s stopnjo neodvisnosti, ki ustreza velikosti in dejavnostim družbe za upravljanje in skupine, kateri pripada, ter pomembnosti tveganja škodovanja interesom strank.

2. Postopki, ki jih je treba upoštevati, in ukrepi, ki jih je treba v skladu s členom 18(2)(b) sprejeti, vključujejo – kadar je to potrebno in ustrezno, da družba za upravljanje zagotovi zahtevano stopnjo neodvisnosti, – naslednje:

(a)	učinkovite postopke za preprečevanje ali nadzor izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, pri katerih obstaja tveganje nastanka navzkrižja interesov, kadar bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;

(b)

ločeni nadzor zadevnih oseb, katerih glavne naloge zajemajo opravljanje dejavnosti upravljanja skupnega premoženja v imenu strank ali vlagateljev ali opravljanje storitev za stranke ali vlagatelje, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju ali ki kako drugače zastopajo različne interese, ki bi lahko bili v navzkrižju, vključno z interesi družbe za upravljanje;

(c)	odstranitev vsake neposredne povezave med plačilom zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z eno dejavnostjo, in plačilom ali ustvarjenimi prihodki različnih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo v glavnem z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi nastalo navzkrižje interesov;

(d)	ukrepi, ki vsaki osebi preprečujejo, da bi neustrezno vplivala na način, kako zadevna oseba opravlja dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ali jo omejujejo pri tem;

(e)	ukrepi za preprečevanje ali nadzor hkratne ali naknadne vključitve zadevne osebe v ločene dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, kadar lahko takšna vključitev škoduje ustreznemu obvladovanju navzkrižij interesov.

Kadar sprejem ali izvajanje enega ali več teh ukrepov in postopkov ne zagotavlja zahtevane stopnje neodvisnosti, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo alternativne ali dodatne ukrepe in postopke, ki so potrebni in primerni za te namene.

Člen 20

Upravljanje dejavnosti, ki povzročajo škodljiva navzkrižja interesov

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vodijo in redno posodabljajo evidenco vseh vrst dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, ki jih opravlja družba za upravljanje ali se opravljajo v njenem imenu, pri katerih je nastalo ali, v primeru tekoče dejavnosti upravljanja skupnega premoženja, bi lahko nastalo navzkrižje interesov z bistvenim tveganjem povzročitve škode interesom enega ali več KNPVP ali drugih strank.

2. Kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih je družba za upravljanje sprejela za obvladovanje navzkrižij interesov, niso dovolj, da bi s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bodo tveganja za škodo interesom KNPVP ali imetnikov enot njegovega premoženja preprečena, države članice zahtevajo, da se višje vodstvo ali kateri drugi pristojni notranji organ družbe za upravljanje takoj obvesti o tem, da lahko sprejme potrebno odločitev za zagotovitev, da družba za upravljanje v vsakem primeru deluje v najboljšem interesu KNPVP ali imetnikov enot njegovega premoženja.

3. Družba za upravljanje sporoči vlagateljem primere iz odstavka 2 s katerim koli ustreznim trajnim nosilcem podatkov in poda razloge za svojo odločitev.

Člen 21

Strategije za uveljavljanje glasovalnih pravic

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izdelajo ustrezne in učinkovite strategije za odločanje o tem, kdaj in kako se glasovalne pravice, ki izhajajo iz instrumentov v upravljanih portfeljih, uveljavljajo izključno v korist zadevnega KNPVP.

2. V strategiji iz odstavka 1 se določijo ukrepi in postopki za:

(a)	spremljanje zadevnih dogodkov v zvezi s podjetjem;

(b)	zagotovitev, da se glasovalne pravice uveljavljajo v skladu z naložbenimi cilji in politiko zadevnega KNPVP;

(c)	preprečevanje ali obvladovanje vseh navzkrižij interesov, ki izhajajo iz uveljavljanja glasovalnih pravic.

3. Povzetek strategij iz odstavka 1 je na voljo vlagateljem.

Podrobnosti ukrepov, sprejetih na podlagi teh strategij, so imetnikom enot premoženja na voljo brezplačno na njihovo zahtevo.

POGLAVJE IV

PRAVILA RAVNANJA

(Člen 14(1)(a), (b) in (2)(a), (b) Direktive 2009/65/ES)

ODDELEK 1

Splošna načela

Člen 22

Dolžnost ravnanja v najboljšem interesu KNPVP in njegovih imetnikov enot premoženja

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo pošteno obravnavo imetnikov enot premoženja upravljanega KNPVP.

Družbe za upravljanje se vzdržijo dajanja prednosti interesom katere koli skupine imetnikov enot premoženja pred interesi katere koli druge skupine imetnikov enot premoženja.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezne politike in postopke za preprečevanje nedopustnih praks, pri katerih se upravičeno pričakuje, da vplivajo na stabilnost in integriteto trga.

3. Ne glede na zahteve na podlagi nacionalnega prava države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se za KNPVP, ki ga upravljajo, uporabijo pošteni, pravilni in pregledni modeli in sistemi vrednotenja, ter tako izpolnijo dolžnost ravnanja v najboljšem interesu imetnikov enot premoženja. Družbe za upravljanje morajo biti zmožne dokazati, da so bili portfelji KNPVP pravilno ovrednoteni.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo tako, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja.

Člen 23

Zahteve glede skrbnega pregleda

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri izbiri in stalnem spremljanju naložb v najboljšem interesu KNPVP in integritete trga zagotovijo visoko stopnjo potrebne skrbnosti.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da razpolagajo z zadostnim znanjem in razumevanjem sredstev, v katere se vlagajo KNPVP.

3. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izdelajo pisne politike in postopke o skrbnem pregledu ter izvajajo učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se naložbene odločitve, sprejete v imenu KNPVP, izvedejo v skladu s cilji, naložbeno strategijo in omejitvami tveganja KNPVP.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje, ko izvajajo svojo politiko obvladovanja tveganj in po potrebi potem, ko so upoštevale naravo predvidene naložbe, izdelajo napovedi in opravijo analizo v zvezi s prispevkom naložbe k sestavi, likvidnosti in tveganju portfelja KNPVP, preden izvedejo naložbo. Analizo lahko opravijo samo na podlagi zanesljivih in najnovejših informacij v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.

Družbe za upravljanje ravnajo z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo, ko sklepajo, upravljajo ali prekinejo dogovore s tretjimi osebami o opravljanju dejavnosti obvladovanja tveganj. Preden sklenejo takšne dogovore, družbe za upravljanje sprejmejo potrebne ukrepe, da preverijo, da je tretja oseba sposobna in zmožna zanesljivo, strokovno in učinkovito opravljati dejavnosti obvladovanja tveganj. Družba za upravljanje določi metode za stalno ocenjevanje standardne uspešnosti tretjih oseb.

ODDELEK 2

Ravnanje z naročili za vpis in odkup

Člen 24

Obveznosti poročanja v zvezi z izvajanjem naročil za vpis in odkup

1. Države članice zagotovijo, da morajo družbe za upravljanje imetniku enot premoženja, čigar naročilo za vpis ali odkup so izvedle, na trajnem nosilcu podatkov poslati obvestilo o potrditvi izvedbe naročila čim prej in najpozneje prvi poslovni dan po izvedbi ali, kadar družba za upravljanje prejme potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

Prvi odstavek pa se ne uporablja, kadar bi obvestilo vsebovalo iste informacije kot potrdilo, ki ga mora imetniku enot premoženja takoj poslati druga oseba.

2. Obvestilo iz odstavka 1 vključuje, kjer je primerno, naslednje informacije:

(a)	ime družbe za upravljanje;

(b)	ime ali drugo poimenovanje imetnika enot premoženja;

(c)	datum in čas prejema naročila ter način plačila;

(d)	datum izvedbe;

(e)	ime KNPVP;

(f)	narava naročila (vpis ali odkup);

(g)	število zadevnih enot;

(h)	vrednost enote, pri kateri so bile enote vpisane ali odkupljene;

(i)	referenčni datum valute;

(j)	bruto vrednost naročila, vključno s provizijo za vpis, ali neto znesek brez provizije za odkup;

(k)	skupna vsota zaračunanih provizij in stroškov ter, kadar vlagatelj zahteva, razčlemba po postavkah.

3. Kadar se naročila imetnika enot premoženja redno izvajajo, družba za upravljanje sprejme ukrep iz odstavka 1 ali pa imetniku enot premoženja vsaj enkrat na šest mesecev pošlje informacije iz odstavka 2 v zvezi z zadevnimi transakcijami.

4. Družbe za upravljanje imetniku enot premoženja na njegovo zahtevo pošljejo informacije o statusu njegovega naročila.

ODDELEK 3

Najboljša izvedba

Člen 25

Izvajanje odločitev za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, ko pri upravljanju portfeljev izvajajo odločitve za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP.

2. Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi z naslednjimi merili:

(a)	cilji, naložbena politika in tveganja, značilna za KNPVP, kot so navedeni v prospektu oziroma v pravilih upravljanja sklada ali v statutu KNPVP;

(b)	značilnosti naročila;

(c)	značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet zadevnega naročila;

(d)	značilnosti izvedbenih mest, na katera se lahko usmeri zadevno naročilo.

3. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in uporabljajo učinkovite ukrepe za izpolnitev obveznosti iz odstavka 2. Družbe za upravljanje zlasti določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča, da pri naročilih KNPVP dosežejo najboljši možni rezultat v skladu z odstavkom 2.

Družbe za upravljanje pridobijo za politiko izvajanja naročil predhodno soglasje investicijske družbe. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem členom, in o vseh bistvenih spremembah svoje politike.

4. Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost svojih ukrepov in politike izvajanja naročil, da odkrijejo in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko izvajanja naročil. Pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za upravljani KNPVP.

5. Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP izvedle v skladu s svojo politiko izvajanja naročil.

Člen 26

Dajanje naročil za trgovanje v imenu KNPVP v izvedbo drugim subjektom

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje delujejo v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravljajo, kadar pri upravljanju portfeljev dajejo naročila za trgovanje v imenu upravljanega KNPVP v izvedbo drugim subjektom.

2. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvedbe in poravnave, velikosti in narave naročila ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvajanjem naročila sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi dosegle najboljši možni rezultat za KNPVP. Relativni pomen teh dejavnikov se določi na podlagi člena 25(2).

Za te namene družbe za upravljanje določijo in izvajajo politiko, ki jim omogoča izpolnitev obveznosti iz prvega pododstavka. Politika za vsak razred instrumentov navaja subjekte, katerim se lahko dajo naročila. Družba za upravljanje sklene dogovore za izvajanje naročil samo, kadar so ti dogovori skladni z obveznostmi iz tega člena. Družba za upravljanje da imetnikom enot premoženja na voljo ustrezne informacije o politiki, določeni v skladu s tem odstavkom, in o vseh bistvenih spremembah te politike.

3. Družbe za upravljanje redno spremljajo učinkovitost politike, določene v skladu z odstavkom 2, zlasti pa kakovost izvedbe pri subjektih, ki so navedeni v tej politiki, in po potrebi odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

Poleg tega družbe za upravljanje vsako leto pregledajo politiko. Tak pregled se opravi tudi, kadar nastopi bistvena sprememba, ki vpliva na zmožnost družbe za upravljanje, da še naprej dosega najboljši možni rezultat za KNPVP, ki ga upravlja.

4. Družbe za upravljanje so zmožne dokazati, da so naročila za trgovanje v imenu KNPVP dala v izvajanje drugemu subjektu v skladu s politiko, določeno v skladu z odstavkom 2.

ODDELEK 4

Ravnanje z naročili

Člen 27

Splošna načela

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uvedejo in izvajajo postopke in ukrepe, ki zagotavljajo takojšnje, pošteno in hitro izvajanje premoženjskih transakcij v imenu KNPVP.

Postopki in ukrepi, ki jih izvajajo družbe za upravljanje, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	zagotavljajo, da se naročila, ki se izvajajo v imenu KNPVP, takoj in točno evidentirajo in dodelijo;

(b)	sicer primerljiva naročila KNPVP se izvajajo v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi vrste naročila ali prevladujočih tržnih pogojev neizvedljivo, ali če interesi KNPVP zahtevajo drugače.

Finančni instrumenti ali denarni zneski, prejeti pri obračunu izvedenih naročil, se takoj in pravilno prenesejo na račun ustreznega KNPVP.

2. Družba za upravljanje ne zlorabi informacij v zvezi s tekočimi naročili KNPVP in sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi katera koli njena zadevna oseba zlorabila take informacije.

Člen 28

Združevanje in razdeljevanje naročil za trgovanje

1. Države članice družbam za upravljanje ne dovolijo, da izvedejo naročilo KNPVP skupaj z naročilom drugega KNPVP ali druge stranke ali z naročilom za lasten račun, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	obstajati mora velika verjetnost, da združevanje naročil v splošnem ne bo imelo negativnih posledic za KNPVP ali stranke, katerih naročilo bo združeno z drugimi;

(b)	politika razdeljevanja naročil, ki dovolj natančno ureja pravično razdeljevanje združenih naročil, vključno s tem, kako na razdeljevanje in obravnavo delnih izvedb vplivata obseg in cena naročil, mora biti določena in se izvajati.

2. Države članice zagotovijo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP z enim ali več naročili drugih KNPVP ali strank in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti v skladu s svojo politiko razdeljevanja naročil.

3. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje, ki so transakcije za lasten račun združile z enim ali več naročili KNPVP ali drugih strank, ne razdelijo s tem povezanih dejavnosti na način, ki bi škodoval KNPVP ali drugi stranki.

4. Države članice zahtevajo, da kadar družba za upravljanje združi naročilo KNPVP ali druge stranke s transakcijo za lasten račun in delno izvede združeno naročilo, razdeli s tem povezane dejavnosti tako, da ima KNPVP ali druga stranka prednost pred družbo.

Če pa lahko družba za upravljanje KNPVP ali drugi stranki utemeljeno dokaže, da brez združitve ne bi mogla izvesti naročila tako ugodno, ali pa ga sploh ne bi mogla izvesti, lahko razdeli transakcijo za lasten račun sorazmerno v skladu s svojo politiko iz odstavka 1(b).

ODDELEK 5

Spodbude

Člen 29

Varovanje najboljših interesov KNPVP

1. Države članice zagotovijo, da se ne šteje, da družbe za upravljanje ravnajo pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi KNPVP, če v zvezi z upravljanjem naložb in opravljanjem upravnih nalog za KNPVP plačajo ali prejmejo kakršno koli pristojbino ali provizijo, ali dajejo ali prejmejo nedenarno ugodnost, razen naslednjih:

(a)	pristojbina, provizija ali nedenarna ugodnost, ki se plača ali zagotovi KNPVP ali osebi, ki deluje v imenu KNPVP, oziroma jo plača ali zagotovi KNPVP ali oseba, ki delujejo v imenu KNPVP;

(b)

pristojbina, provizija ali nedenarna ugodnost, ki se plača ali zagotovi tretji osebi ali osebi, ki deluje v imenu tretje osebe, oziroma jo plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki deluje v imenu tretje osebe, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)	obstoj, narava in znesek pristojbine, provizije ali ugodnosti ali, kadar zneska ni mogoče določiti, način izračuna tega zneska morajo biti pred začetkom opravljanja zadevne storitve na izčrpen, natančen in razumljiv način jasno razkriti KNPVP;

(ii)	plačilo pristojbine ali provizije ali zagotovitev nedenarne ugodnosti mora biti oblikovano tako, da izboljšuje kakovost zadevne storitve in ne ovira družbe za upravljanje pri izpolnjevanju dolžnosti, da ravna v najboljšem interesu KNPVP;

(c)

ustrezne pristojbine, ki omogočajo opravljanje zadevnih storitev ali so za to potrebne, kot so za stroške hrambe, poravnave in menjave, zakonske dajatve ali pravni stroški, in ki po svoji naravi ne morejo povzročiti navzkrižij z dolžnostmi družbe za upravljanje, da ravnajo pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi KNPVP.

2. Države članice družbi za upravljanje za namene odstavka 1(b)(i) dovolijo, da v obliki povzetka razkrije bistvene pogoje dogovorov o provizijah, pristojbinah in nedenarnih ugodnostih, pod pogojem da se zaveže, da bo na zahtevo imetnika enot premoženja razkrila nadaljnje podrobnosti, in pod pogojem, da spoštuje to zavezo.

POGLAVJE V

INFORMACIJE V STANDARDNEM SPORAZUMU MED DEPOZITARJEM IN DRUŽBO ZA UPRAVLJANJE

(Člena 23(5) in člen 33(5) Direktive 2009/65/ES)

Člen 30

Elementi v zvezi s postopkom, ki ga morata upoštevati stranki sporazuma

Države članice zahtevajo, da depozitar in družba za upravljanje (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: stranki sporazuma) v pisni sporazum iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES vključita vsaj naslednje informacije v zvezi s storitvami in postopki, ki jih stranki sporazuma opravljata oziroma morata upoštevati:

(a)	opis postopkov, vključno s tistimi v zvezi s hrambo, ki jih je treba sprejeti za vsako vrsto sredstev, ki jih KNPVP zaupa depozitarju;

(b)	opis postopkov, ki jih je treba upoštevati, kadar družba za upravljanje namerava spremeniti pravila upravljanja sklada ali prospekt KNPVP, in ki določajo, kdaj je treba obvestiti depozitarja ali kdaj sprememba zahteva predhodno soglasje depozitarja;

(c)

opis sredstev in postopkov, s katerimi bo depozitar posredoval družbi za upravljanje vse zadevne informacije, ki jih družba za upravljanje potrebuje za opravljanje svojih nalog, vključno z opisom sredstev in postopkov v zvezi z uveljavljanjem morebitnih pravic, povezanih s finančnimi instrumenti, ter sredstev in postopkov, ki se uporabljajo, da imata družba za upravljanje in KNPVP dostop do pravočasnih in točnih informacij v zvezi z računi KNPVP;

(d)	opis sredstev in postopkov, s katerimi bo imel depozitar dostop do vseh zadevnih informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(e)	opis postopkov, s katerimi ima depozitar možnost poizvesti o ravnanju družbe za upravljanje in oceniti kakovost posredovanih informacij, vključno z obiski na kraju samem;

(f)	opis postopkov, s katerimi lahko družba za upravljanje preuči uspešnost depozitarja pri izpolnjevanju njegovih pogodbenih obveznosti.

Člen 31

Elementi v zvezi z izmenjavo informacij ter obveznostmi glede zaupnosti in pranja denarja

1. Države članice zahtevajo, da stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES v sporazum vključita vsaj naslednje informacije v zvezi z izmenjavo informacij ter obveznostmi glede zaupnosti in pranja denarja:

(a)	seznam vseh informacij v zvezi z vpisom, odkupom, izdajo, umikom in ponovnim odkupom enot premoženja KNPVP, ki si jih morajo izmenjati KNPVP, njegova družba za upravljanje in depozitar;

(b)	obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki veljajo za stranki sporazuma;

(c)	informacije o nalogah in pristojnostih strank sporazuma glede obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, kjer je to primerno.

2. Obveznosti iz točke (b) odstavka 1 so oblikovane tako, da ne zmanjšujejo možnosti pristojnih organov matične države članice družbe za upravljanje ali pristojnih organov matične države članice KNPVP za dostop do zadevnih dokumentov in informacij.

Člen 32

Elementi v zvezi z imenovanjem tretjih oseb

Kadar depozitar ali družba za upravljanje nameravata imenovati tretje osebe za opravljanje njunih zadevnih nalog, države članice zahtevajo, da obe stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES v sporazum vključita vsaj naslednje informacije:

(a)	zaveza obeh strank sporazuma, da bosta redno posredovali podatke o morebitnih tretjih osebah, ki jih je depozitar ali družba za upravljanje imenoval za opravljanje svojih zadevnih nalog;

(b)	zaveza, da bo na zahtevo ene stranke druga stranka posredovala informacije o merilih, na podlagi katerih je bila izbrana tretja oseba, in ukrepih, sprejetih za spremljanje dejavnosti, ki jih opravlja izbrana tretja oseba;

(c)	izjava, da dejstvo, da je depozitar zaupal tretji osebi vsa ali del premoženja v svoji hrambi, ne vpliva na depozitarjevo odgovornost iz člena 24 ali 34 Direktive 2009/65/ES.

Člen 33

Elementi v zvezi z možnimi spremembami in odpovedjo sporazuma

Države članice zahtevajo, da stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES v sporazum vključita vsaj naslednje informacije v zvezi s spremembami in odpovedjo sporazuma:

(a)	obdobje veljavnosti sporazuma;

(b)	pogoji, pod katerimi se lahko sporazum spremeni ali odpove;

(c)	pogoji, ki so potrebni za olajšanje prehoda k drugemu depozitarju, in postopek, v skladu s katerim depozitar v primeru takega prehoda pošlje vse zadevne informacije drugemu depozitarju.

Člen 34

Pravo, ki se uporablja

Države članice zahtevajo, da stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES določita, da se za sporazum uporablja pravo matične države članice KNPVP.

Člen 35

Elektronski prenos informacij

Kadar se stranki sporazuma iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES dogovorita o elektronskem prenosu dela ali vseh informacij, ki si jih izmenjujeta, države članice zahtevajo, da sporazum vsebuje določbe, ki zagotavljajo vodenje evidence teh informacij.

Člen 36

Področje uporabe sporazuma

Države članice lahko dovolijo, da sporazum iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES velja za več kot en KNPVP, ki jih upravlja družba za upravljanje. V takem primeru se v sporazumu navedejo KNPVP, za katere sporazum velja.

Člen 37

Dogovor o ravni storitev

Države članice strankama sporazuma dovolijo, da podrobnosti o sredstvih in postopkih iz člena 30(c) in (d) vključita v sporazum iz člena 23(5) ali člena 33(5) Direktive 2009/65/ES ali v ločen pisni dogovor.

POGLAVJE VI

OBVLADOVANJE TVEGANJ

(Člen 51(1) Direktive 2009/65/ES)

ODDELEK 1

Politika obvladovanja tveganj in merjenje tveganj

Člen 38

Politika obvladovanja tveganj

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje določijo, izvajajo in ohranjajo ustrezno in dokumentirano politiko obvladovanja tveganj, v kateri so določena tveganja, katerim so KNPVP, ki jih upravljajo, izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni.

Politika obvladovanja tveganj zajema vse postopke, ki so potrebni, da lahko družba za upravljanje pri vsakem KNPVP, ki ga upravlja, oceni njegovo izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju ter tveganju nasprotne stranke in izpostavljenost vsem drugim tveganjem, vključno z operativnim, ki so lahko bistveni za posamezne KNPVP, ki jih upravlja.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje v politiki obvladovanja tveganj določijo vsaj naslednje:

(a)	tehnike, orodja in ukrepe, ki jim omogočajo izpolnjevanje obveznosti iz členov 40 in 41;

(b)	razdelitev pristojnosti v družbi za upravljanje v zvezi z obvladovanjem tveganj.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da so v politiki obvladovanja tveganj iz odstavka 1 določeni pogoji, vsebina in pogostost poročanja funkcije obvladovanja tveganj iz člena 12 upravnemu odboru in višjemu vodstvu ter po potrebi nadzorni funkciji.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost svojih poslov in poslov KNPVP, ki ga upravljajo.

Člen 39

Ocenjevanje, spremljanje in pregled politike obvladovanja tveganj

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje ocenjujejo, spremljajo in redno pregledujejo:

(a)	ustreznost in učinkovitost politike upravljanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz členov 40 in 41;

(b)	stopnjo upoštevanja politike upravljanja tveganja ter ukrepov, postopkov in tehnik iz členov 40 in 41 s strani družbe za upravljanje;

(c)	ustreznost in učinkovitost ukrepov, sprejetih za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v delovanju postopka obvladovanja tveganj.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje obvestijo pristojne organe v svoji matični državi članici o vseh bistvenih spremembah postopka obvladovanja tveganj.

3. Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje stalno in torej, ko izdajo dovoljenje, preučujejo zahteve iz odstavka 1.

ODDELEK 2

Postopek obvladovanja tveganj, izpostavljenost tveganju nasprotne stranke in koncentracija izdajateljev

Člen 40

Merjenje in obvladovanje tveganj

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe, postopke in tehnike, s katerimi lahko:

(a)	kadar koli izmerijo in obvladujejo tveganja, ki jim je KNPVP, ki ga upravljajo, izpostavljen ali bi jim lahko bil izpostavljen;

(b)	zagotovijo spoštovanje omejitev glede celotne izpostavljenosti in tveganja nasprotne stranke v skladu s členoma 41 in 43.

Ti ukrepi, postopki in tehnike so sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslov družbe za upravljanje in KNPVP, ki ga upravljajo, ter ustrezajo profilu tveganja KNPVP.

2. Za namene odstavka 1 države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje za vsak KNPVP, ki ga upravljajo, sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

sprejmejo potrebne ukrepe, postopke in tehnike obvladovanja tveganj za zagotovitev, da se lahko tveganja sprejetih pozicij in njihov delež v celotnem profilu tveganja izmerijo natančno na podlagi točnih in zanesljivih podatkov, ter da so ukrepi, postopki in tehnike obvladovanja tveganj ustrezno dokumentirani;

(b)	po potrebi izvajajo redne teste za nazaj za preučitev veljavnosti ureditev merjenja tveganja, ki vključujejo napovedi in ocene na podlagi modelov;

(c)	po potrebi izvajajo redne teste izjemnih situacij in analize scenarijev za določitev tveganj, ki izhajajo iz morebitnih sprememb tržnih pogojev, ki lahko negativno vplivajo na KNPVP;

(d)

uvedejo, izvajajo in vzdržujejo dokumentiran sistem notranjih omejitev v zvezi z ukrepi, s katerimi se upravljajo in nadzorujejo zadevna tveganja pri vsakem KNPVP, pri čemer upoštevajo vsa tveganja, ki so lahko bistvena za KNPVP, kot je določeno v členu 38, in zagotovijo usklajenost s profilom tveganja KNPVP;

(e)	zagotovijo, da je trenutna stopnja tveganja pri vsakem KNPVP v skladu s sistemom omejitve tveganja, kot je določen v točki (d);

(f)	uvedejo, izvajajo in vzdržujejo ustrezne postopke, ki v primeru dejanske ali pričakovane kršitve sistema omejitve tveganja pri KNPVP zagotavljajo pravočasne popravne ukrepe v najboljšem interesu imetnikov premoženja.

3. Države članice zagotovijo, da družbe za upravljanje uporabijo ustrezen postopek obvladovanja likvidnostnega tveganja in tako zagotovijo, da lahko vsak KNPVP, ki ga upravljajo, vedno izpolnjuje zahteve iz člena 84(1) Direktive 2009/65/ES.

Družbe za upravljanje po potrebi izvedejo teste izjemnih situacij, s katerimi lahko ocenijo likvidnostno tveganje KNPVP v izjemnih okoliščinah.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da likvidnostni profil naložb KNPVP pri vsakem KNPVP, ki ga upravljajo, ustreza politiki odkupov iz pravil upravljanja sklada ali ustanovnih listin investicijske družbe ali prospekta.

Člen 41

Računanje celotne izpostavljenosti

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP, ki ga upravljajo, v skladu s členom 51(3) Direktive 2009/65/ES kot eno od naslednjih količin:

(a)

dodatna izpostavljenost in vzvod, ki ju KNPVP, ki ga upravljajo, ustvari z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, vključno z vloženimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s četrtim pododstavkom člena 51(3) Direktive 2009/65/ES, ki ne smeta presegati skupnega zneska čiste vrednosti premoženja KNPVP;

(b)	tržno tveganje portfelja KNPVP.

2. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo celotno izpostavljenost KNPVP vsaj vsak dan.

3. Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da celotno izpostavljenost izračunajo s pristopno zavezo, modelom tvegane vrednosti ali katero drugo napredno metodo merjenja tveganja, kot je ustrezno. Za namene te določbe pomeni „tvegana vrednost“ največjo pričakovano izgubo pri določeni stopnji zaupanja v določenem obdobju.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da je izbrana metoda za merjenje celotne izpostavljenosti ob upoštevanju naložbene strategije KNPVP, vrst in kompleksnosti uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov ter deleža portfelja KNPVP, ki zajema izvedene finančne instrumente, ustrezna.

4. Kadar KNPVP v skladu s členom 51(2) Direktive 2009/65/ES uporablja tehnike in instrumente, vključno z dogovori o ponovnem odkupu ali posojanjem vrednostnih papirjev, za povečanje vzvoda ali izpostavljenosti tržnemu tveganju, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo te transakcije.

Člen 42

Pristopna zaveza

1. Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje uporabijo ta pristop za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vloženimi izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu s četrtim pododstavkom člena 51(3) Direktive 2009/65/ES, in sicer ne glede na to, ali se uporabljajo kot del splošne naložbene politike KNPVP za zmanjšanje tveganja ali učinkovito upravljanje portfelja v skladu s členom 51(2) navedene direktive.

2. Kadar se celotna izpostavljenosti izračuna s pristopno zavezo, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vsako pozicijo v izvedenih finančnih instrumentih preračunajo v tržno vrednost enakovredne pozicije v osnovnem sredstvu zadevnega izvedenega finančnega instrumenta (standardna pristopna zaveza).

Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo uporabo drugih metod izračuna, ki so enakovredne standardni pristopni zavezi.

3. Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da pri računanju celotne izpostavljenosti upoštevajo dogovore o pobotu in o varovanju pred tveganji, kadar ti dogovori upoštevajo očitna in bistvena tveganja ter nedvomno zmanjšujejo izpostavljenost tveganju.

4. Kadar uporaba izvedenih finančnih instrumentov ne povzroči dodatnega tveganja za KNPVP, osnovne izpostavljenosti ni treba vključiti v izračun zaveze.

5. Kadar se uporabi pristopna zaveza, dogovorov o začasnih posojil, sklenjenih v imenu KNPVP v skladu s členom 83 Direktive 2009/65/ES, ni treba vključiti v izračun celotne izpostavljenosti.

Člen 43

Tveganje nasprotne stranke in koncentracija izdajateljev

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da za tveganje nasprotne stranke, ki nastane pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, veljajo omejitve iz člena 52 Direktive 2009/65/ES.

2. Pri računanju izpostavljenosti KNPVP tveganju nasprotne stranke v skladu z omejitvami iz člena 52(1) Direktive 2009/65/ES družbe za upravljanje uporabijo pozitivno medtržno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z zadevno nasprotno stranko.

Družbe za upravljanje lahko izvedejo pobot pozicij v izvedenih finančnih instrumentih KNPVP z isto nasprotno stranko, če lahko pravno uveljavijo dogovor o pobotu z nasprotno stranko v imenu KNPVP. Pobot je dopusten samo pri izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, z isto nasprotno stranko, pri drugih izpostavljenostih KNPVP nasproti tej isti nasprotni stranki pa ne.

3. Države članice lahko družbam za upravljanje dovolijo, da zmanjšajo izpostavljenost KNPVP tveganju nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na izvenborznem prostem trgu, prek prejetega zavarovanja s premoženjem. Prejeto zavarovanje mora biti dovolj likvidno, da se lahko hitro proda po ceni, ki je blizu njegovi vrednosti, določeni pred prodajo.

4. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zavarovanje s premoženjem upoštevajo pri izračunu izpostavljenosti tveganju nasprotne stranke v skladu s členom 52(1) Direktive 2009/65/ES, kadar družba za upravljanje da v imenu KNPVP zavarovanje nasprotni stranki na izvenborznem prostem trgu. Dano zavarovanje se lahko upošteva na neto osnovi samo, če lahko družba za upravljanje pravno uveljavi dogovore o pobotu v imenu KNPVP s to tretjo osebo.

5. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje izračunajo omejitve koncentracije izdajateljev iz člena 52 Direktive 2009/65/ES na podlagi osnovne izpostavljenosti, nastale z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, z uporabo pristopne zaveze.

6. V zvezi z izpostavljenostjo, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, iz člena 52(2) Direktive 2009/65/ES, države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje vključijo v izračun vsako izpostavljenost tveganju nasprotne stranke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

ODDELEK 3

Postopki za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu

Člen 44

Postopki za ocenjevanje vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje preverijo, da so izpostavljenostim KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, dodeljene poštene vrednosti, ki ne temeljijo samo na tržnih kotacijah nasprotnih strank v poslih na izvenborznem prostem trgu in izpolnjujejo merila iz člena 8(4) Direktive 2007/16/ES.

2. Za namene odstavka 1 družbe za upravljanje uvedejo, izvajajo in vzdržujejo ukrepe in postopke, ki zagotavljajo ustrezno, pregledno in pošteno vrednotenje izpostavljenosti KNPVP izvedenim finančnim instrumentom, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu.

Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje zagotovijo, da se poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, določi z ustrezno, točno in neodvisno oceno.

Ukrepi in postopki za vrednotenje ustrezajo vrsti in kompleksnosti zadevnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, ter so sorazmerni z njihovo naravo in kompleksnostjo.

Kadar ukrepi in postopki za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu, zahtevajo, da tretje osebe opravijo določene naloge, družbe za upravljanje izpolnijo zahteve iz člena 5(2) in drugega pododstavka člena 23(4),

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se imenuje funkcija obvladovanja tveganj s posebnimi obveznostmi in pristojnostmi.

4. Ukrepi in postopki za vrednotenje iz odstavka 2 se ustrezno dokumentirajo.

ODDELEK 4

Posredovanje informacij o izvedenih finančnih instrumentih

Člen 45

Poročila o izvedenih finančnih instrumentih

1. Države članice zahtevajo, da družbe za upravljanje pristojnim organom v svoji matični državi članici vsaj enkrat letno pošljejo poročila z informacijami, ki odražajo dejanski in pošten pogled na vrste izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabijo za vsak upravljani KNPVP, osnovna tveganja, količinske omejitve in izbrane metode za oceno tveganj, povezanih s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti.

2. Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje preučijo pravilnost in popolnost informacij iz odstavka 1 ter da imajo po potrebi možnost posredovati.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 46

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2011. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 47

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 48

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 1. julija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 302, 17.11.2009, str. 32.

(2) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 241, 2.9.2006, str. 26.

(4) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.

(6) UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

(7) UL L 79, 20.3.2007, str. 11.

(8) UL L 25, 29.1.2009, str. 18.