23.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 279/36

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 11. oktobra 2010

o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom

(2010/635/Euratom)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 37 Pogodbe v povezavi s členom 106a, ki se sklicuje na člen 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

po posvetovanju s skupino oseb, ki jih v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom imenuje Znanstveno-tehnični odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 37 zahteva, da mora vsaka država članica predložiti Komisiji splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki, tako da lahko Komisija ugotovi, ali izvajanje takega načrta lahko povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice. Komisija da svoje mnenje po posvetovanju s skupino izvedencev iz člena 31 v roku šestih mesecev.

(2)

Izkušnje so bile pridobljene z uporabo priporočil Komisije z dne 16. novembra 1960 (1), 82/181/Euratom (2), 91/4/Euratom (3) in 1999/829/Euratom (4) o uporabi člena 37 Pogodbe.

(3)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodbi z dne 22. septembra 1988 v zadevi 187/87 (5) odločilo, da je treba člen 37 Pogodbe Euratom razlagati tako, da zadevna država članica predloži splošne podatke Evropski komisiji še pred izdajo dovoljenja za radioaktivne izpuste, tako da lahko Komisija da svoje mnenje še pred izdajo dovoljenj za takšna odlaganja in da bi se mnenje Komisije lahko upoštevalo.

(4)

Cilj člena 37 je preprečiti vsako možnost radioaktivne kontaminacije druge države članice. Komisija po posvetovanju z zgoraj navedeno skupino izvedencev meni, da odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, povezano z nekaterimi dejavnostmi, ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice.

(5)

Komisija lahko v izjemnih primerih na podlagi prejetih informacij zahteva predložitev splošnih podatkov o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, za katerega na podlagi tega priporočila sicer meni, da ne more povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice; mnenje Komisije se lahko v tem primeru nanaša na dovoljenje, ki je bilo izdano na zgodnejši stopnji.

(6)

Za dosledno oceno načrtov o odlaganju je treba opredeliti tiste vrste dejavnosti, ki lahko povzročijo odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v smislu člena 37 Pogodbe in različne vrste dejavnosti, za katere je treba informacije posredovati v obliki splošnih podatkov.

(7)

Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva obdelujejo velike količine plutonijevega oksida, zato je treba zahtevati predložitev splošnih podatkov za ukinitev takšnih obratov, kar se že zahteva za ukinitev jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo.

(8)

Podatkov o običajnih dejavnostih, ki nimajo nikakršnega radiološkega vpliva na druge države članice ali je njihov vpliv zanemarljiv, Komisiji ni treba predložiti.

(9)

Države članice lahko posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter obratovanje novih objektov, in popolnost informacij, vsebovanih v začetnih splošnih podatkih, da bi Komisiji omogočile, da izpolni svoje obveznosti v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom in predloži utemeljeno mnenje.

(10)

Ker za številne obstoječe jedrske obrate ni bilo izdanega še nobenega mnenja v smislu člena 37 Pogodbe in ker bi v teh obratih lahko potekale spremembe ali rušenje, je treba opredeliti, katere informacije je treba predložiti v obliki splošnih podatkov, da bi se Komisiji omogočilo, da izpolni svoje obveznosti brez poseganja v načelo enakosti med objekti, v katerih se spremembe bodisi izvajajo bodisi ne izvajajo.

(11)

Kadar je izpostavljenost prebivalstva v bližini zadevne lokacije zelo nizka, te informacije lahko zadostujejo za oceno vpliva na druge države članice.

(12)

Da bi se dosledno ocenil radiološki vpliv nenamernih dogodkov na druge države članice, morajo splošni podatki o nenačrtovanih izpustih iz jedrskih reaktorjev in obratov za predelavo poleg referenčnih nesreč vsebovati tudi nesreče, ki se upoštevajo pri določitvi nacionalnega načrta ravnanja v izrednih razmerah, ki se nanaša na zadevno lokacijo.

(13)

Da bi se pojasnile in omejile informacije, ki jih zahteva Komisija v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in spremembami načrta, o katerem Komisija še ni izdala nobenega mnenja, se vključita dve novi prilogi.

(14)

Vse države članice so izjavile, da odpadnih snovi ne bodo več odlagale v morje, in da niti ena izmed njih ne namerava zakopavati radioaktivnih odpadnih snovi pod morskim dnom –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.

„Odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi“ v smislu člena 37 Pogodbe zajema vse načrtovane ali nenamerne izpuste radioaktivnih snovi, povezanih s spodaj navedenimi dejavnostmi, v plinasti, tekoči ali trdni obliki v okolje:

(1)

obratovanje jedrskih reaktorjev (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 1 MW stalne toplotne obremenitve);

(2)

predelava obsevanih jedrskih goriv;

(3)

izkopavanje, mletje in pretvorba urana in torija;

(4)

obogatitev urana z izotopom U-235;

(5)

proizvodnja jedrskega goriva;

(6)

skladiščenje obsevanega jedrskega goriva (6) v za to namenjenih objektih (razen skladiščenja obsevanega jedrskega goriva v sodih, ki imajo dovoljenje za prevoz ali skladiščenje, v obstoječih jedrskih obratih);

(7)

ravnanje z umetnimi radioaktivnimi snovmi na industrijski ravni in njihova obdelava;

(8)

ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem (7), ki izhaja iz dejavnosti (1) do (7) in (9);

(9)

rušenje jedrskih reaktorjev (8), obratov za proizvodnjo mešanih oksidnih (9) goriv in obratov za predelavo (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 50 MW stalne toplotne obremenitve);

(10)

namestitev radioaktivnih odpadnih snovi nad ali pod zemljo brez namena, da bi jih vrnili;

(11)

industrijska obdelava naravno prisotnih radioaktivnih materialov, katerih odlaganje je treba odobriti;

(12)

vse druge ustrezne dejavnosti.

2.

„Splošni podatki“ v smislu člena 37 Pogodbe so:

—

za dejavnosti iz točke 1(1) do (7) informacije, določene v Prilogi I,

—

za dejavnosti iz točke 1(8) informacije, določene v Prilogi II,

—

za dejavnosti iz točke 1(9) informacije, določene v Prilogi III,

—

za dejavnosti iz točke 1(10) informacije, določene v Prilogi IV,

—

za dejavnosti iz točke 1(11) ustrezni deli informacij, določenih v Prilogi I (oddelka 6 in 7 Priloge I se v večini primerov ne uporabljata).

3.

Dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(12), je treba šteti za dejavnosti, ki ne morejo povzročiti radioaktivne kontaminacije druge države članice, ki bi bila pomembna z zdravstvenega vidika, razen v posebnih primerih, ko Komisija zahteva predložitev splošnih podatkov.

4.

V primeru dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe točke 1(9), predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

(a)

predložitev splošnih podatkov je potrebna, če

—

država članica načrtuje novo dovoljenje ali odobritev za načrt odlaganja radioaktivnih odpadnih snovi v kakršni koli obliki v primeru rušenja, ali

—

se bo začelo rušenje kontaminiranih ali aktiviranih delov obrata;

(b)

če država članica načrtuje rušenje objekta iz točke 1(9), o čemer v skladu s členom 37 še ni bilo izdano nobeno mnenje, se splošni podatki predložijo v obliki Priloge III;

(c)

če država članica načrtuje rušenje objekta iz točke 1(9), o čemer je bilo v skladu s členom 37 mnenje že izdano, se splošni podatki predložijo v obliki Priloge III. Vendar pa v zvezi z opisom lokacije in njene okolice, načrti ravnanja v izrednih razmerah in spremljanjem stanja okolja zadostuje že sklicevanje na splošne podatke, ki so bili predloženi v zgodnejši fazi postopka, če so v zvezi z možnimi spremembami predložene vse ustrezne dodatne informacije.

5.

Če država članica načrtuje spremembo (10) načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, predložitev splošnih podatkov urejajo naslednji pogoji:

(a)

če država članica načrtuje spremembo načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi, za katerega je bilo v skladu s členom 37 mnenje že izdano, je treba predložiti splošne podatke, ki vsebujejo vsaj informacije, določene v standardnem obrazcu v Prilogi V, če so odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi manj restriktivne od zahtev iz obstoječega načrta, ali če so možne posledice nenačrtovanih izpustov, ki bi lahko sledili nesrečam, ocenjenim v postopku za izdajo dovoljenja, povečane;

(b)

če se ne zahteva nikakršna nova odobritev ali dovoljenje, splošnih podatkov ni treba predložiti, razen če tega ne zahteva Komisija;

(c)

razen če tega ne zahteva Komisija, splošnih podatkov ni treba predložiti, če:

—

se s spremembo načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi načrtujejo odobrene omejitve in z njimi povezane zahteve, ki so v primerjavi z obstoječim načrtom nespremenjene ali bolj restriktivne, in

—

so možne posledice nenačrtovanih izpustov, ki bi lahko sledile referenčnim nesrečam, ocenjenim v okviru postopka izdaje dovoljenj, nespremenjene ali zmanjšane;

(d)

je v primeru načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov, o katerem v skladu s členom 37 ni bilo izdano še nobeno mnenje, treba predložiti splošne podatke, razen če država članica Komisiji ne posreduje izjave, v kateri navaja, da so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c). Če kateri koli izmed teh pogojev ni izpolnjen, morajo splošni podatki vsebovati ustrezne informacije, določene v Prilogi VI.

6.

Splošne podatke je treba Komisiji predložiti:

(a)

po dokončni opredelitvi načrta za odlaganje radioaktivnih odpadkov in, kadar koli je to mogoče, eno leto, vendar ne manj kot šest mesecev

—

pred kakršno koli odobritvijo za izpust radioaktivnih odpadnih snovi, ki jo izdajo pristojni organi, in

—

pred začetkom izvajanja tistih dejavnosti, za katere ni predvidena nobena odobritev za izpust radioaktivnih odpadnih snovi;

(b)

kadar Komisija zahteva splošne podatke v skladu s točko 3, najpozneje v šestih mesecih po zahtevi, ne glede na katero koli odobritev, ki so jo pristojni organi izdali še pred sprejemom zahteve Komisije. Vsako odobritev, ki je bila izdana, še preden je Komisija zahtevala predložitev splošnih podatkov, je treba pregledati na podlagi naknadno izdanega mnenja Komisije.

7.

Kadar države članice posredujejo celovite podatke o lokaciji kompleksa, na kateri so načrtovane velike spremembe, ki bodo opravljene v daljšem časovnem obdobju in ki vključujejo več korakov ter med drugim tudi obratovanje novih objektov, mora prva predložitev vsebovati celovit in podroben pregled načrtovanih dejavnosti, ki bo v primeru sprememb obstoječega načrta dopolnjen z naknadno predloženimi podatki. V zvezi z nenamernimi dogodki, navedenimi v prvi predložitvi, morajo splošni podatki vključevati vsaj informacije o predvidenih količinah in fizikalno-kemičnih oblikah radionuklidov, prisotnih v vsakem izmed objektov na lokaciji, ter o količinah, ki naj bi se sprostile v primeru nesreče v vsakem izmed navedenih objektov. Splošni podatki lahko vsebujejo informacije o preteklih in trenutnih dejavnostih na lokaciji, pri čemer se upošteva, da se bo mnenje Komisije nanašalo samo na prihodnje dejavnosti.

8.

Ker je za predložitev načrta za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi odgovorna zadevna država članica, mora navedena država sprejeti odgovornost za vse informacije, ki jih predloži Komisiji v zvezi s takšnim načrtom.

9.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica obvestiti Komisijo o dejavnostih, ki jih načrtuje na podlagi priporočil, podanih v mnenju Komisije o načrtu za odlaganje.

10.

Po prejemu mnenja mora zadevna država članica Komisijo obvestiti o odobritvi izpustov ter o vseh poznejših spremembah za namen primerjave z informacijami, vsebovanimi v splošnih podatkih, na katerih je Komisija utemeljila svoje mnenje.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

Z njim se nadomesti Priporočilo 1999/829/Euratom.

V Bruslju, 11. oktobra 2010

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije

(1)  UL 81, 21.12.1960, str. 1893/60.

(2)  UL L 83, 29.3.1982, str. 15.

(3)  UL L 6, 9.1.1991, str. 16.

(4)  UL L 324, 16.12.1999, str. 23.

(5)  [1988] Recueil str. 5013.

(6)  Pod pogojem, da takšna dejavnost ni vključena v načrt, ki je predložen pod drugim naslovom.

(7)  Izraz „ravnanje pred odlaganjem“ vključuje skladiščenje radioaktivnih odpadnih snovi.

(8)  Razgradnja pomeni vse tehnične in upravne postopke, dejavnosti in ukrepe, sprejete po zadnjem zaprtju objekta in do prepustitve lokacije neomejeni ali drugi dovoljeni uporabi. „Rušenje“ v okviru teh dejavnosti vsebuje demontažo, rezanje in podiranje kontaminiranih ali aktivnih sestavnih delov, sistemov in struktur, vključno z njihovim pakiranjem in odvažanjem z zadevne lokacije.

(9)  Uranovega in plutonijevega oksida.

(10)  Spremembe načrta lahko vključujejo tudi pripravljalno delo v skladu z dejavnostmi iz točke 1(9).

PRILOGA I

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(1) do (7)

Uvod

—

Splošna predstavitev načrta,

—

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj, predvidene faze začetka obratovanja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

—

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

—

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

—

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

—

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Seizmologija

—

Stopnja potresne aktivnosti v regiji; verjetna najvišja potresna aktivnost in projektirana potresna odpornost objekta.

1.3   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

—

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

—

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

—

podzemna voda, ravni in tokovi,

—

kratek opis obalnih pasov,

—

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

—

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.4   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

—

smeri in hitrosti vetra,

—

jakosti in trajanja padavin,

—

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

—

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

—

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

—

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

—

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

—

Po potrebi druge jedrske dejavnosti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

—

zaščitni ukrepi.

2.   OBJEKT

2.1   Glavne značilnosti objekta

—

Kratek opis objekta,

—

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

—

načrt lokacije,

—

varnostne določbe.

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

2.6   Razgradnja in rušenje

—

Načrtovano obdobje obratovanja objekta,

—

preučitev razgradnje in rušenja,

—

opis regulativnih in upravnih določb za razgradnjo in rušenje.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis veljavnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

v primeru dejavnosti, navedene v točkah (1) in (2), morajo glavni radionuklidi in z njimi povezane meje zaznavnosti izpolnjevati vsaj specifikacije, določene v Priporočilu Komisije 2004/2/Euratom (1),

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (2), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

atmosferska disperzija izpustov,

—

odlaganje v tla in resuspenzija,

—

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

—

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis splošnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

v primeru dejavnosti, navedene v točkah (1) in (2), morajo glavni radionuklidi in z njimi povezane meje zaznavnosti izpolnjevati vsaj specifikacije, določene v Priporočilu 2004/2/Euratom,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

vodna disperzija izpustov,

—

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

—

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

—

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

—

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

—

obdelava in pakiranje,

—

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

—

Ocena tveganj za okolje,

—

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

—

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

—

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

—

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Poleg tega za dejavnosti (1) in (2) še nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo za določitev nacionalnega načrta za ravnanje v izrednih razmerah za zadevno lokacijo.

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč in za dejavnosti (1) in (2) nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo za namen določitve nacionalnega načrta za ravnanje v izrednih razmerah za zadevno lokacijo

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2), velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

—

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

—

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Razen v primeru dejavnosti, navedenih v točkah (1) in (2),velja, da če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

—

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

—

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

—

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

—

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

—

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

—

Spremljanje zunanjega sevanja,

—

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.

(1)  Priporočilo Komisije z dne 18. decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz reaktorjev jedrskih elektrarn in obratov za predelavo med normalnim obratovanjem (UL L 2, 6.1.2004, str. 36).

(2)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.

PRILOGA II

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(8)

Ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem, ki izhaja iz dejavnosti iz točke 1(1) do (7) in (9)

Uvod

—

Splošna predstavitev načrta,

—

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj in

—

predvidene faze začetka obratovanja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

—

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

—

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

—

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

—

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Seizmologija

—

Stopnja potresne aktivnosti v regiji; verjetna najvišja potresna aktivnost in projektirana potresna odpornost objekta.

1.3   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

—

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

—

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

—

podzemna voda, ravni in tokovi,

—

kratek opis obalnih pasov,

—

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

—

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.4   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

—

smeri in hitrosti vetra,

—

jakosti in trajanja padavin,

—

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

—

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

—

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

—

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

—

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

—

Po potrebi druge jedrske dejavnosti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

—

zaščitni ukrepi.

2.   OBJEKT

2.1   Glavne značilnosti objekta

—

Kratek opis objekta,

—

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

—

opis radioaktivnih odpadnih snovi, ki bodo sprejete za namen skladiščenja in obdelave, objektov in skladiščnih zmogljivosti, kategorij in vrste radioaktivnih odpadnih snovi (na primer, nizka ali srednja raven, kovine, gorljive odpadne snovi), ki jih je treba skladiščiti ali obdelati, vključno s količinami in vsebnostjo radionuklidov,

—

načrt lokacije,

—

varnostne določbe.

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis sekundarnih objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis sekundarnih objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

2.6   Razgradnja in rušenje

—

Načrtovano obdobje obratovanja objekta,

—

preučitev razgradnje in rušenja,

—

opis regulativnih in upravnih določb za razgradnjo in rušenje.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis veljavnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (1), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

atmosferska disperzija izpustov,

—

odlaganje v tla in resuspenzija,

—

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

—

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini objekta in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis splošnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

vodna disperzija izpustov,

—

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

—

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

—

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

—

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

—

obdelava in pakiranje,

—

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

—

Ocena tveganj za okolje,

—

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

—

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

—

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

—

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

—

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

—

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

—

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

—

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

—

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

—

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

—

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

—

Spremljanje zunanjega sevanja,

—

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.

(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.

PRILOGA III

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(9)

Rušenje jedrskih reaktorjev, obratov za proizvodnjo mešanih oksidnih goriv in obratov za predelavo (razen raziskovalnih reaktorjev, katerih najvišja moč ne presega 50 MW stalne toplotne obremenitve)

Uvod

—

Splošna predstavitev načrta,

—

opis različnih načrtovanih faz razgradnje in rušenja,

—

postopki za izdajo dovoljenj za razgradnjo in rušenje.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

—

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

—

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

—

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

—

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in ustreznih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Hidrologija

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

—

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

—

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

—

podzemna voda, ravni in tokovi,

—

kratek opis obalnih pasov,

—

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

—

tveganje poplav in zaščita objekta.

1.3   Meteorologija

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

—

smeri in hitrosti vetra,

—

jakosti in trajanja padavin,

—

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

—

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.4   Naravni viri in živila

Kratek opis:

—

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

—

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

—

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

2.   OBJEKT

2.1   Kratek opis in zgodovina objekta, predvidenega za rušenje

2.2   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje med rušenjem, v normalnih pogojih in v primeru nesreče, vključno s tokovnimi diagrami.

2.3   Obdelava tekočinskih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo tekočinskih odpadnih snovi med rušenjem, skladiščnih zmogljivosti in sistemov za izpuščanje, vključno s tokovnimi diagrami.

2.4   Obdelava trdnih odpadnih snovi

Opis objektov za obdelavo trdnih odpadnih snovi in skladiščnih zmogljivosti na lokaciji med rušenjem.

2.5   Zadrževanje

Opis sistemov in ukrepov za zadrževanje radioaktivnih snovi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

3.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis veljavnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih organi načrtujejo za dejavnosti rušenja, vključno s predvideno sestavo radionuklidov,

—

za primerjavo: omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki so veljavne v času pred predvidenimi dejavnostmi rušenja, vključno s sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

—

Letni pričakovani izpusti med rušenjem,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah  (1), če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

atmosferska disperzija izpustov,

—

odlaganje v tla in resuspenzija,

—

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov za dejavnosti rušenja, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

—

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

4.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis splošnega postopka,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih organi načrtujejo za dejavnosti rušenja, vključno s predvideno sestavo radionuklidov,

—

za primerjavo: omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki so veljavne pred predvidenimi dejavnostmi rušenja, vključno s sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

—

Letni pričakovani izpusti med rušenjem,

—

izvor radioaktivnih izpustov, njihova sestava in fizikalno-kemične oblike,

—

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

vodna disperzija izpustov,

—

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

—

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov za dejavnosti rušenja, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

—

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

—

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

—

obdelava in pakiranje,

—

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

—

Ocena tveganj za okolje,

—

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

—

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

—

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo za namen odlaganja, recikliranja ali ponovne uporabe,

—

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

—

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

—

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

—

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

—

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

—

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

—

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

—

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

V primeru reaktorjev se ne zahtevajo nobeni podatki, če je bilo vse jedrsko gorivo preneseno zunaj lokacije v odobren objekt ali v skladišče na lokaciji, o čemer je bilo mnenje v skladu s členom 37 že izdano.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

—

Spremljanje zunanjega sevanja,

—

spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih točk 3.1 in 4.1, programi spremljanja, kot jih odobrijo pristojni nacionalni organi, organizacije, oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in ob nesrečah; kadar je to primerno, vsi dogovori o sodelovanju v tej zvezi s sosednjimi državami članicami.

(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.

PRILOGA IV

Splošni podatki, ki se uporabljajo za dejavnosti iz točke 1(10)

Namestitev radioaktivnih odpadnih snovi nad ali pod zemljo brez namena, da bi jih vrnili

Uvod

—

Splošna predstavitev načrta namestitve odpadnih snovi,

—

splošna predstavitev odlagališča, vrste in kategorije odpadnih snovi,

—

trenutna faza projekta in postopka za izdajo dovoljenj, predvidene faze začetka obratovanja in izdaje dovoljenj,

—

časovni razpored, predviden datum začetka obratovanja, obdobje obratovanja in datum zaprtja.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

—

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

—

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

—

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

—

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in najbližjih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom,

—

predvidene spremembe v geografiji in topografiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.2   Geologija in seizmologija

—

Geološka lokacija,

—

aktivni tektonski procesi, pretekli potresi, stopnja potresne aktivnosti v regiji; možna najvišja potresna aktivnost,

—

strukturne in geotehnične značilnosti tal, utekočinjanje tal (če je primerno),

—

površinski procesi (zemeljski plazovi in erozija) (1),

—

predvidene spremembe v geologiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.3   Hidrologija in hidrogeologija

Kratek opis hidroloških lastnosti, ki predstavljajo možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico:

—

regionalne in lokalne podzemne vode in njihove sezonske spremembe,

—

smer in hitrost toka podtalnice, mesto izpusta in odvzema vode,

—

obstoječi in predvideni glavni uporabniki vode, lokacija odlagališča glede na možne vodonosnike pitne vode,

—

kratek opis površinskih vodnih teles (rek, jezer, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.) ter obalnih območij (če je primerno),

—

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava (če je primerno),

—

kemična sestava podzemne vode,

—

tveganje poplav in zaščita objekta (če je primerno),

—

predvidene spremembe v hidrologiji in hidrogeologiji v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.4   Meteorologija in podnebje

Kratek opis podnebja in meteoroloških značilnosti:

—

smeri in hitrosti vetra,

—

jakost in trajanje padavin (dežja in snega),

—

temperatura (povprečna, najnižja in najvišja),

—

pogoji atmosferske disperzije,

—

skrajni vremenski pojavi (na primer tornadi, hude nevihte, močna deževja, suše) (1),

—

predvidene spremembe podnebja (na primer vplivi ledenikov, možen vpliv globalnega segrevanja) in, v primeru obalnih lokacij, spremembe v morski gladini in obalna erozija v določenem časovnem obdobju, ki se upoštevajo pri oceni vpliva po zaprtju.

1.5   Naravni viri in živila

Kratek opis:

—

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

—

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

—

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti,

—

predpostavke na podlagi prihodnjih vzorcev prebivalstva, navad in virov hrane.

1.6   Druge dejavnosti v bližini lokacije

—

po potrebi drugi jedrski objekti in vse nevarne industrijske ali vojaške dejavnosti, kopenski in zračni promet, cevovodi, skladišča in vsi drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost objekta,

—

zaščitni ukrepi (če je primerno),

—

predviden razvoj dejavnosti v določenem časovnem obdobju, ki se upošteva pri oceni dolgoročnega vpliva.

2.   ODLAGALIŠČE

2.1   Konceptualni pristop in zasnova

—

Zasnova odlaganja,

—

globina in lokacija glede na geološke plasti (če je primerno)  (2),

—

merila zasnove v zvezi z naravnimi pojavi,

—

metode namestitve odpadnih snovi, polnilo ter strategija in metode zapiranja,

—

varnostni pristop: vloga geoloških in projektiranih zapor,

—

zaprtje odlagališča,

—

obravnava dostopnosti odpadnih snovi (če je primerno),

—

pomožna obdelava odpadnih snovi, kondicioniranje in vmesne skladiščne zmogljivosti na lokaciji odlagališča.

2.2   Odpadne snovi, ki se odlagajo v odlagališču

—

Vrste odpadnih snovi,

—

oblike odpadnih snovi, uporabne metode kondicioniranja in značilnosti pakiranih odpadnih snovi (če je primerno),

—

popis odpadnih snovi; količine in aktivnosti radionuklidov,

—

možen nastanek toplote, možen nastanek plinov, možna kritičnost (če je primerno),

—

zahteve/merila za sprejem odpadnih snovi, postopek in tehnike preverjanja pakiranih odpadnih snovi, da bi se zagotovila skladnost z opredeljenimi merili za sprejem odpadnih snovi.

2.3   Sistemi za prezračevanje in obdelava plinastih in atmosferskih odpadnih snovi

Opis sistemov za prezračevanje, razpad, filtriranje in izpuščanje v normalnih pogojih in v primeru nesreče (če je primerno).

2.4   Drenažni sistem in obdelava tekočinskih izpustov

Opis sistemov za zbiranje, drenažo in izpust potencialno kontaminirane vode v normalnih pogojih in v primeru nesreče (če je primerno).

2.5   Ravnanje s sekundarnimi trdnimi in tekočinskimi odpadnimi snovmi v normalnih pogojih in v primeru nesreče

—

Kategorije sekundarnih tekočinskih in trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

—

skladiščenje in prevoz odpadnih snovi,

—

obdelava odpadnih snovi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Med normalnim obratovanjem objektov za odlaganje odpadnih snovi se pričakujejo kvečjemu zelo majhni izpusti radioaktivnih snovi, večja izpostavljenost javnosti pa ni predvidena. Zato se ta oddelek ne uporablja, kadar ni izdane nobene odobritve radioaktivnih izpustov. V primeru, da so omejitve izpustov radionuklidov predpisane in da se izvaja spremljanje izpustov, je treba predložiti splošne podatke v skladu z zahtevami iz oddelka 3 Priloge II.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Med normalnim obratovanjem objektov za odlaganje odpadnih snovi se pričakujejo kvečjemu zelo majhni izpusti radioaktivnih snovi, večja izpostavljenost javnosti pa ni predvidena. Zato se ta oddelek ne uporablja, kadar ni izdane nobene odobritve radioaktivnih izpustov. V primeru, da so omejitve izpustov radionuklidov predpisane in da se izvaja spremljanje izpustov, je treba predložiti splošne podatke v skladu z zahtevami iz oddelka 4 Priloge II.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

Ta oddelek se običajno ne uporablja.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi. Nesreče, obravnavane v poročilu o oceni varnosti, in ocenjene radiološke posledice v primeru nenačrtovanih izpustov

6.2   Ocena radioloških posledic izpustov v atmosfero

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih  (3) državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

—

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

—

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

6.3   Ocena radioloških posledic izpustov v vodno okolje

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

—

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

—

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

—

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

—

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

—

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   OBDOBJE PO ZAPRTJU

Po potrebi je treba upoštevati različne faze po zaprtju (npr. aktivna in pasivna faza vzpostavljenega nadzora).

8.1   Regulativne in upravne določbe

—

Načrti za zaprtje odlagališča,

—

upoštevana časovna obdobja (obdobja aktivnega in pasivnega vzpostavljenega nadzora),

—

opis predvidenih ukrepov za obdobje aktivnega vzpostavljenega nadzora,

—

opis predvidenih ukrepov za obdobje pasivnega vzpostavljenega nadzora,

—

vodenje evidence,

—

program rušenja pomožnih objektov,

—

redni varnostni pregledi pred zaprtjem.

8.2   Radiološki vpliv v obdobju po zaprtju

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom, ki so rezultat normalnega razvoja in zgodnje razgradnje zapor, za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objekta nižje od 1 mSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

—

Odvečnost in učinkovitost zapor (če je primerno),

—

upoštevana časovna obdobja,

—

analizirane značilnosti, dogodki in procesi, opisi predvidenih scenarijev (kratki opisi scenarija normalnega razvoja, najpomembnejši scenariji razpadanja in scenariji posega človeka),

—

metode in tehnike, uporabljene za oceno radiološkega vpliva,

—

parametri in predpostavke,

—

glavne poti izpostavljenosti v bližini odlagališča in drugih izpostavljenih državah članicah, ki so posledica normalnega razvoja in za zgodnjo razgradnjo zapor,

—

aktivnost in čas izpusta radionuklidov,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina in/ali ocenjena tveganja za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju vseh večjih poti izpostavljenosti,

—

razvoj negotovosti.

9.   SPREMLJANJE OKOLJA

—

Delovno spremljanje zunanjega sevanja in radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilski verigi, ki ga opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ (oblike in pogostost vzorcev, vrsta instrumentov za spremljanje, ki se uporabljajo v normalnih pogojih in v primeru nesreče),

—

smernice za spremljanje radioaktivnih snovi v zraku, vodi, tleh in živilskih verigah po zaprtju, ki ga opravlja bodisi izvajalec bodisi pristojni organ (1),

—

vsi dogovori o sodelovanju s sosednjimi državami članicami v zvezi s spremljanjem okolja.

Opombe:

(1)  Ustrezno samo za nova površinska odlagališča.

(2)  Ustrezno samo za geološka odlagališča.

(3)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.

PRILOGA V

Splošni podatki, ki se uporabljajo za spremembo načrta, o katerem je bilo mnenje že izdano

STANDARDNI OBRAZEC

1.

Naziv in lokacija zadevnega objekta:

2.

Datum izdaje mnenja Komisije:

3.

Kratek opis načrtovanih sprememb:

4.

Odobrene omejitve izpustov v obstoječem načrtu in drugi ustrezni pogoji:

4.1

Plinasti izpusti:

4.2

Tekočinski izpusti:

4.3

Trdne odpadne snovi:

5.

Nove omejitve izpustov, ki jih predvidevajo organi, vključno s spremembami predvidene sestave radionuklidov, ter drugi ustrezni pogoji:

5.1

Plinasti izpusti:

5.2

Tekočinski izpusti:

5.3

Trdne odpadne snovi:

6.

Posledice novih omejitev izpustov in z njimi povezanih zahtev (plinasti in/ali tekočinski izpusti) v zvezi z oceno izpostavljenosti prebivalstva v drugih državah članicah:

7.

Posledice sprememb v zvezi z odlaganjem trdnih odpadnih snovi:

8.

Posledice sprememb v zvezi z referenčnimi nesrečami, ki so se upoštevale v prejšnjem mnenju:

9.

V primeru novih referenčnih nesreč: opis in ocena radioloških posledic:

10.

Posledice sprememb v zvezi s trenutnimi načrti za ravnanje v izrednih razmerah in trenutnim spremljanjem okolja:

PRILOGA VI

Splošni podatki, ki se uporabljajo za spremembo načrta, o katerem mnenje še ni bilo izdano

Uvod

—

Splošna predstavitev načrta,

—

trenutna faza postopka izdaje dovoljenj.

1.   LOKACIJA IN NJENA OKOLICA

1.1   Geografske, topografske in geološke značilnosti lokacije in regije z

—

zemljevidom regije, ki prikazuje kraj in geografske koordinate (stopinje, minute) lokacije,

—

ustreznimi lastnostmi regije, vključno z geološkimi lastnostmi,

—

lokacijo objekta glede na vse druge objekte, katerih izpuste je treba upoštevati v zvezi z izpusti iz zadevnega objekta,

—

krajem lokacije ob upoštevanju drugih držav članic, pri čemer se opredelijo razdalje od mej in najbližjih somestij, skupaj z njihovim prebivalstvom.

1.2   Hidrologija

Podatki iz tega oddelka 1.2 se zahtevajo samo, če sprememba tekočinskih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu ali če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuščanja v vodno okolje, večje.

Za objekt, ki se nahaja v bližini vodnega telesa, ki predstavlja možno pot kontaminacije, ki vodi v drugo državo članico, je treba predložiti kratek opis ustreznih hidroloških lastnosti, ki se širijo v druge države članice, na primer:

—

kratek opis poti, pritokov, rečnih ustij, mest odvzema vode, naplavnih ravnic itd.,

—

povprečen, najvišji in najnižji vodni tok in pogostost njegovega pojava,

—

kratek opis obalnih pasov,

—

smer in moč tokov, plimovanja, vzorcev kroženja, tako na lokalni kot regionalni ravni,

1.3   Meteorologija

Podatki iz tega oddelka 1.3 se zahtevajo samo, če sprememba plinastih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu ali če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v atmosfero, večje.

Lokalna klimatologija s frekvenčno porazdelitvijo:

—

smeri in hitrosti vetra,

—

jakosti in trajanja padavin,

—

pogojev atmosferske disperzije, trajanja temperaturnih inverzij za vsako vetrovno področje,

—

skrajnih vremenskih pojavov (na primer tornadov, hudih neviht, močnih deževij, suš).

1.4   Naravni viri in živila

Kratek opis:

—

rabe vode v regiji in sosednjih državah članicah, če je to primerno,

—

glavnih virov hrane v regiji in drugih državah članicah, če je to primerno: pridelkov, živinoreje, ribištva, lova in, v primeru izpustov v morje, podatkov o ribištvu v teritorialnih in zunajteritorialnih vodah,

—

sistema porazdelitve živil in predvsem izvoza v druge države članice iz zadevnih regij, v kolikor so te države povezane s tveganjem izpostavljenosti izpustom iz večjih poti izpostavljenosti.

2.   OBJEKT

—

Kratek opis objekta,

—

vrsta, namen in glavne značilnosti procesov,

—

načrt lokacije,

—

varnostne določbe,

—

obdelava odpadnih snovi,

—

ustrezne podrobnosti o spremembi.

3.   IZPUŠČANJE ATMOSFERSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Podatki iz tega oddelka 3 se zahtevajo samo, če sprememba plinastih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

3.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis veljavnega postopka,

—

trenutne omejitve pri odobritvah,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

3.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

sestava in fizikalno-kemične oblike radioaktivnih izpustov,

—

ravnanje s temi izpusti, metode in poti izpuščanja.

3.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

3.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

3.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini objekta in v drugih izpostavljenih (1) državah članicah:

—

atmosferska disperzija izpustov,

—

odlaganje v tla in resuspenzija,

—

živilska veriga, vdihavanje, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

3.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih s predvidenimi omejitvami izpustov, navedenimi v točki 3.1 zgoraj:

—

letne povprečne koncentracije dejavnosti v atmosferi v bližini tal in ravni kontaminacije površine, za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah, ustrezne letne ravni izpostavljenosti: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

3.5   Radioaktivni izpusti v atmosfero iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z radioaktivnimi izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

4.   IZPUŠČANJE TEKOČINSKIH RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV IZ OBJEKTA V NORMALNIH POGOJIH

Podatki iz tega oddelka 4 se zahtevajo samo, če sprememba tekočinskih radioaktivnih izpustov iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

4.1   Veljavni postopek odobritve

—

Opis splošnega postopka,

—

trenutne omejitve pri odobritvah,

—

omejitve izpustov in z njimi povezane zahteve, ki jih načrtujejo organi, vključno s predvideno sestavo radionuklidov.

4.2   Tehnični vidiki

—

Predvideni letni izpusti,

—

sestava in fizikalno-kemične oblike radioaktivnih izpustov,

—

ravnanje z izpusti, metode in poti izpuščanja.

4.3   Spremljanje izpustov

—

Vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

4.4   Ocena prenosa na človeka

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti izpustom v normalnih pogojih za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 10 μSv na leto in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o dejanskih količinah v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o količinah za referenčne skupine v bližini obrata.

4.4.1   Modeli, po potrebi vključno s splošnimi modeli, ter vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun posledic izpustov v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah:

—

vodna disperzija izpustov,

—

njihov prenos s sedimentacijo in izmenjavo ionov,

—

živilska veriga, vdihavanje morskega pršca, zunanja izpostavljenost itd.,

—

življenjske navade (prehrana, čas izpostavljenosti itd.),

—

druge vrednosti parametrov, uporabljenih v izračunih.

4.4.2   Ocena koncentracije in ravni izpostavljenosti, povezanih z omejitvami izpustov, navedenimi v točki 4.1 zgoraj:

—

letna povprečna koncentracija aktivnosti v površinskih vodah na mestih, kjer so takšne koncentracije najvišje, v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

za referenčne skupine v bližini obrata in v drugih izpostavljenih državah članicah: dejanska količina pri odraslih, otrocih in dojenčkih ob upoštevanju vseh bistvenih poti izpostavljenosti.

4.5   Radioaktivni izpusti v iste sprejemne vode iz drugih objektov

Postopki za usklajevanje z izpusti iz drugih objektov so navedeni v tretji alinei točke 1.1.

5.   ODLAGANJE TRDNIH RADIOAKTIVNIH ODPADNIH SNOVI IZ OBJEKTA

Podatki iz tega oddelka 5 se zahtevajo samo, če sprememba odlaganja trdnih radioaktivnih odpadnih snovi iz obrata v normalnih pogojih predvideva, da bodo odobrene omejitve ali z njimi povezane zahteve manj restriktivne od omejitev oziroma zahtev v obstoječem načrtu.

5.1   Trdne radioaktivne odpadne snovi

—

Kategorije trdnih radioaktivnih odpadnih snovi in ocenjene količine,

—

obdelava in pakiranje,

—

skladiščenje na lokaciji.

5.2   Radiološka tveganja za okolje

—

Ocena tveganj za okolje,

—

sprejeti previdnostni ukrepi.

5.3   Ureditev za prenos odpadnih snovi zunaj lokacije

5.4   Izvzetje materialov iz zahtev temeljnih varnostnih standardov

—

Nacionalna strategija, merila in postopki za izpust kontaminiranih in aktiviranih materialov,

—

ravni za odpravo nadzora, ki jih pristojni organi določijo v primeru odlaganja, recikliranja in ponovne uporabe,

—

načrtovane vrste in količine izpuščenih materialov.

6.   NENAČRTOVANA IZPUŠČANJA RADIOAKTIVNIH IZPUSTOV

Podatki iz tega oddelka 6 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč večje.

6.1   Pregled nesreč notranjega in zunanjega izvora, ki bi lahko povzročile nenačrtovane izpuste radioaktivnih snovi

Seznam nesreč vključen v varnostno poročilo.

6.2   Referenčne nesreče, ki jih pristojni organi upoštevajo pri oceni možnih radioloških posledic v primeru nenačrtovanih izpustov

Opis zadevnih nesreč in razlogi za njihovo izbiro.

Vpliv spremembe na referenčne nesreče.

6.3   Ocena radioloških posledic referenčnih nesreč

6.3.1   Nesreče, ki povzročajo izpuste v atmosfero

Podatki iz tega oddelka 6.3.1 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v atmosfero, večje.

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun izpustov v atmosfero,

—

poti izpustov; časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in vrednosti parametrov, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove atmosferske disperzije, odlaganja v tla, resuspenzije in prenosa prek živilske verige, ter za izračun najvišjih ravni izpostavljenosti prek bistvenih poti izpostavljenosti v bližini obrata in za druge izpostavljene države članice,

—

najvišja časovno integrirana koncentracija radioaktivnosti v atmosferi blizu tal in najvišje ravni kontaminacije površine (v suhem in vlažnem vremenu) za najbolj izpostavljena območja v bližini obrata in za ustrezna območja v drugih izpostavljenih državah članicah,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

Če že ni predloženo v skladu s točko 3.3:

—

vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

6.3.2   Nesreče, ki povzročajo izpuste v vodno okolje

Podatki iz tega oddelka 6.3.2 se zahtevajo samo, če so možne posledice referenčnih nesreč, ki povzročajo izpuste v vodno okolje, večje.

Če so ocenjene najvišje ravni izpostavljenosti v referenčni nesreči za odrasle, otroke in dojenčke v bližini objektov nižje od 1 mSv in če ni nobenih izjemnih poti izpostavljenosti, ki na primer vključujejo izvoz živil, se ne zahtevajo nikakršni podatki o ravneh izpostavljenosti v drugih izpostavljenih državah članicah, če se predložijo podatki o ravneh izpostavljenosti v bližini obrata.

—

Predpostavke, ki se uporabljajo za izračun tekočinskih izpustov,

—

poti izpustov, časovni vzorci izpustov,

—

količine in fizikalno-kemične oblike izpuščenih radionuklidov, ki so pomembni z zdravstvenega vidika,

—

modeli in parametri, ki se uporabljajo za izračun izpustov, njihove vodne disperzije, prenosa s sedimentacijo in izmenjavo ionov, prenosa prek živilske verige, ter za oceno najvišjih ravni izpostavljenosti prek večjih poti izpostavljenosti,

—

pričakovane ravni radioaktivne kontaminacije živil, ki bi se lahko izvozila v drugo izpostavljeno državo članico,

—

ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti: dejanska količina za odrasle, otroke in dojenčke, ki živijo v bližini obrata in v ustreznih območjih drugih izpostavljenih držav članic, ob upoštevanju večjih poti izpostavljenosti.

Če že ni predloženo v skladu s točko 4.3:

—

vzorčenje, merjenje in analiza izpustov, ki jih opravi bodisi izvajalec bodisi pristojni organ,

—

glavne značilnosti opreme za spremljanje,

—

stopnje alarmiranja, intervencijski ukrepi (ročni in samodejni).

7.   NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH, SPORAZUMI Z DRUGIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

V zvezi z možnimi radiološkimi izrednimi razmerami, ki bi lahko vplivale na druge države članice, za namen lažje organizacije radiološke zaščite v teh državah:

Kratek opis:

—

stopnje intervencij za različne vrste protiukrepov,

—

dogovori o načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah, vključno z območji načrtovanja zaščitnih ukrepov, določenimi v objektu,

—

sprejeti dogovori za zgodnjo izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, dvostranski ali večstranski sporazumi o čezmejnem posredovanju informacij, usklajevanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, njihovo izvajanje in vzajemna pomoč,

—

preizkušanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah s posebnim sklicevanjem na udeležbo drugih držav članic.

8.   SPREMLJANJE OKOLJA

Ustrezne informacije v zvezi s spremembo.

(1)  Izpostavljene države članice se določijo ob upoštevanju razdalje od objekta, smeri vetra v primeru izpustov plinastih odpadnih snovi in smeri vodnih tokov v primeru izpustov tekočinskih odpadnih snovi.