(1)

V dopisih, ki jih je generalni sekretariat Komisije prejel 3. avgusta 2007, 23. decembra 2009 oziroma 17. februarja 2010 so Italija, Nemčija in Avstrija zaprosile za dovoljenje, da sprejmejo posebni ukrep z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES, kar zadeva osebo, ki je dolžna plačati davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). V dopisu, ki ga je generalni sekretariat Komisije prejel 10. februarja 2010, je Združeno kraljestvo zaprosilo za podaljšanje obdobja veljavnosti dovoljenja, kot je določeno v Odločbi Sveta 2007/250/ES z dne 16. aprila 2007 o dovoljenju Združenemu kraljestvu, da uvede posebni ukrep z odstopanjem od člena 193 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2).

(2)

Komisija je z dopisom z dne 11. januarja 2010 obvestila druge države članice o zahtevi Nemčije, z dopisom z dne 9. marca 2010 pa o zahtevah Italije, Avstrije in Združenega kraljestva. Komisija je z dopisom z dne 12. januarja 2010 obvestila Nemčijo, z dopisi z dne 11. marca 2010 pa Italijo, Avstrijo in Združeno kraljestvo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo teh zahtev.

(3)

Oseba, ki je zavezana k plačilu DDV iz člena 193 Direktive 2006/112/ES je davčni zavezanec, ki dobavlja blago. Namen odstopanj, za katera so zaprosile Nemčija, Italija in Avstrija, je naložiti navedeno obveznost davčnemu zavezancu, za katerega se dobave opravijo, vendar samo pod določenimi pogoji in le v zvezi z določenimi proizvodi, zlasti mobilnih telefonov in naprav z integriranimi vezji.

(4)

Znatno število trgovcev z določenimi proizvodi, zlasti mobilnimi telefoni in napravami z integriranimi vezji, po prodaji proizvodov utajijo plačilo DDV davčnim organom. Vendar so njihovi kupci upravičeni do davčne olajšave, ker imajo veljaven račun. V skrajnih primerih takšne davčne utaje se isto blago po shemi „vrtiljaka“ dobavi večkrat brez plačila DDV davčnim organom. Odstopanje bi odpravilo možnost navedene oblike davčne utaje, saj bi se določilo, da je oseba, ki mora v teh primerih plačati DDV, oseba, ki se ji blago dobavi. To ne bi vplivalo na dolgovani znesek DDV.

(5)

Da se zagotovi učinkovanje odstopanja in prepreči prenos davčnih utaj na druge proizvode ali v smeri prodaje na drobno, bi morale Nemčija, Italija in Avstrija uvesti obveznosti primernega nadzora in poročanja. Komisijo bi bilo treba obvestiti o sprejetih posebnih ukrepih za nadzor učinkovanja odstopanja.

(6)

Ukrep je sorazmeren z želenimi cilji, saj se ga ne namerava uporabljati na splošno, temveč samo za določene skupine proizvodov, pri katerih je tveganje davčne utaje visoko ter pri katerih je obseg davčnih utaj povzročil znatne davčne izgube. Uporaba mehanizma obrnjene obveznosti poleg tega pomeni manjše tveganje za preusmeritev goljufij v trgovino na drobno z zadevnimi proizvodi, saj prenosne telefone običajno dobavljajo velike telefonske družbe, tozadevni ukrep pa se uporablja za integrirana vezja v stanju, preden se vstavijo v proizvod za končnega uporabnika.

(7)

Načeloma dovoljenje velja le za kratko obdobje, saj je nemogoče zagotoviti, da bodo cilji ukrepa doseženi, niti ni predhodno mogoče oceniti vpliva ukrepa na delovanje sistemov DDV v državah članicah, ki ga uporabijo, ali v drugih državah članicah.

(8)

Združenemu kraljestvu bi bilo treba dovoliti nadaljnjo uporabo obstoječega posebnega ukrepa, dokler ne poteče veljavnost dovoljenj, izdanih Nemčiji, Italiji in Avstriji.

(9)

Odstopanje nima negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz DDV –

(a)

mobilni telefoni kot naprave, ki so narejene ali prilagojene za uporabo v povezavi z licenčnim omrežjem in delujejo na določenih frekvencah, če so namenjeni kakršni koli drugi uporabi ali ne;

(b)

naprave z integriranimi vezji, kot so mikroprocesorji in centralne procesne enote, v stanju, preden se vstavijo v proizvod za končnega uporabnika.