(1)

Poljski organi so z dopisom z dne 27. marca 2008 priglasili načrt prestrukturiranja podjetja PZL Hydral S.A. (v nadaljnjem besedilu: podjetje PZL Hydral). Komisija je z dopisom z dne 6. maja 2008 zaprosila za dodatne informacije. Poljski organi so z dopisom z dne 4. junija 2008 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor do 27. junija 2008; Komisija je z dopisom z dne 10. junija 2008 ugodila njihovi prošnji. Poljski organi so z dopisom z dne 7. julija 2008 predložili dodatne informacije v zvezi z načrtom prestrukturiranja.

(2)

Postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (formalni postopek preiskave) se je začel 10. septembra 2008. Formalni postopek preiskave se je pozneje s sklepom, sprejetim 12. novembra 2008, razširil.

(3)

Poljska je 14. oktobra in 22. decembra 2008 predložila pripombe, 7. aprila 2009 pa poslala dodatne informacije. Komisija ni prejela nobenih pripomb tretjih strani.

(4)

Srečanja s poljskimi organi so potekala 27. aprila in 14. oktobra 2009 ter 12. februarja 2010. Komisija je 18. decembra 2009 zaprosila za dodatne informacije. Komisija in poljski organi so si izmenjali več elektronskih sporočil, pri čemer so poljski organi po elektronski pošti predložili dodatne informacije, in sicer 20. oktobra 2009, 23. novembra 2009, 15. decembra 2009, 13. januarja 2010, 16. januarja 2010, 9. februarja 2010, 10. februarja 2010, 26. februarja 2010, 1. marca 2010, 3. marca 2010, 4. marca 2010, 19. marca 2010, 5. maja 2010, 12. maja 2010, 20. maja 2010, 28. maja 2010, 3. junija 2010, 4. junija 2010, 7. junija 2010, 8. junija 2010, 9. junija 2010, 17. junija 2010, 23. junija 2010, 24. junija 2010, 28. junija 2010, 7. julija 2010, 8. julija 2010, 9. julija 2010, 12. julija 2010 in 13. julija 2010.

(5)

Podjetje PZL Hydral je bilo ustanovljeno leta 1946 kot državno podjetje. Zdaj je veliko podjetje, ki je bilo do leta 2008 specializirano za proizvodnjo civilnih in vojaških industrijskih hidravličnih sistemov ter načrtovanje, izdelavo in vzdrževanje elektronskih hidromehanskih sistemov za reguliranje goriva pri vseh vrstah letalskih motorjev, hidravličnih krmilnih sistemov za letala in pogonske hidravlike za helikopterje. Podjetje PZL Hydral od leta 2008 posluje kot matično podjetje v skupini in nima več lastnih industrijskih dejavnosti.

(6)

Agencija za industrijski razvoj (v nadaljnjem besedilu: agencija IDA), ki je v državni lasti, je leta 2003 od finančnega ministrstva kupila 80,94 % delnic podjetja PZL Hydral (1 284 686 delnic). Nadaljnji prenosi delnic s finančnega ministrstva na agencijo IDA so bili izvedeni leta 2005 (499 103 delnice), s čimer se je poslovni delež agencije IDA povečal na 87,39 %, leta 2007 (64 374 delnic), s čimer se je njen poslovni delež povečal na 90,54 %, in 12. januarja 2010 (38 399 delnic), s čimer se je njen poslovni delež povečal na 92,42 %. Vsaka od teh transakcij je bila izvedena po simbolični ceni 1 PLN. Agencija IDA ima od 12. januarja 2010 v lasti 18 886 562 delnic, katerih nominalna vrednost je 18 865 620 PLN. Preostale delnice (7,58 %) z nominalno vrednostjo 1 547 210 PLN so trenutno v lasti zaposlenih v podjetju.

(7)

Podjetje PZL Hydral je leta 2007 nadzorovalo naslednje podružnice: Zakład Odlewniczy „Hydral“ Sp. z o.o., katere glavne dejavnosti so ulivanje, predelava in obdelava jeklenih delov, Zakład Cieplowniczy Term „Hydral“ Sp. z o.o., ki proizvaja in prodaja toplotno energijo, Przedsiębiorstwo Usługowo Handlowe Zakład Produkcji Hydrauliki „Hydral“ Sp. z o.o., ki proizvaja ventile in hidravlične distributorje, predeluje kovinsko opremo ter popravlja hidravlične stroje in opremo, ter PZL Wrocław Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: podjetje PZL Wrocław). Poleg tega je podjetje PZL Hydral nadzorovalo dve drugi podjetji, ki sta zdaj v postopku likvidacije. Celotna skupina je imela ob koncu leta 2006795 zaposlenih.

(8)

Podjetje PZL Wrocław je bilo leta 2004 ustanovljeno kot podružnica, ki je v popolni lasti podjetja PZL Hydral, za vzpostavitev poslujočega podjetja, ki bi prevzelo operativni del podjetja PZL Hydral, da bi to lahko delovalo kot holding in upravljalo proces prestrukturiranja skupine PZL Hydral.

(9)

Del sredstev podjetja PZL Wrocław je bil s podjetja PZL Hydral na podjetje PZL Wrocław prenesen s stvarnim vložkom v kapital tega podjetja ali prodajo po knjigovodski vrednosti iz poslovnih knjig podjetja PZL Hydral iz leta 2004, kot je prikazano v preglednici 1.

Preglednica 1.

Prenos sredstev s stvarnim vložkom ali prodajo (v PLN)

(10)

Opredmetena osnovna sredstva, ki jih je podjetje PZL Wrocław pridobilo od podjetja PZL Hydral, so bila v kapital podjetja PZL Wrocław prenesena kot stvarni vložek ali s prodajo, kot je prikazano v preglednici 2. Vrednost transakcije je v obeh primerih temeljila na oceni neodvisnega strokovnjaka. Ko so bila ta osnovna sredstva prenesena, so bila že obremenjena s hipotekami na nepremičnine v korist javnih upnikov, tj. urada za socialno varnost, regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije in mestnega sveta v Vroclavu, in sicer v vrednosti 142,558 milijona PLN.

Preglednica 2

Prenos nepremičnin (v PLN)

(11)

Podjetje PZL Hydral je 31. decembra 2007 na podjetje PZL Wrocław z vložkom v kapital tega podjetja preneslo sredstva z nominalno vrednostjo 918 900 PLN.

(12)

Preostali del sredstev, ki so bila med 17. januarjem 2006 in 27. aprilom 2010 s podjetja PZL Hydral prenesena na podjetje PZL Wrocław, je bil prodan po knjigovodski vrednosti, sestavljalo pa ga je več prenosov sredstev v gradnji, na katerih ni bilo zastavne pravice ali hipoteke.

(13)

Celotna vrednost sredstev, med letoma 2004 in 2010 prenesenih s podjetja PZL Hydral na podjetje PZL Wrocław, je znašala 44 708 791,02 PLN.

(14)

Leta 2008 je bilo iz podjetja PZL Hydral v podjetje PZL Wrocław premeščenih 559 zaposlenih, leta 2009 pa še 37.

(15)

Podjetje PZL Wrocław proizvaja sestavne dele za zrakoplove, ki jih uporabljajo poljske oborožene sile (do konca leta 2007 jih je proizvajalo podjetje PZL Hydral), ter zagotavlja storitve v zvezi z vzdrževanjem in popravili opreme, ki jo uporablja poljska vojska. Vojaške proizvode je treba v skladu s tehničnimi zahtevami poljskih oboroženih sil potrditi v posebnem postopku certifikacije v zvezi z vrsto proizvoda. Na vsaki stopnji se zagotovi individualna dokumentacija, pri čemer te proizvode (in z njimi povezane storitve vzdrževanja) nadzoruje nacionalni vojaški predstavnik.

(16)

Podjetje PZL Wrocław trenutno posluje na podlagi dovoljenja št. B-007/2007, ki ga je minister za notranje zadeve in upravo 17. januarja 2007 izdal za izvajanje poslovnih dejavnosti na področju:

(17)

Podjetje PZL Wrocław ima naslednja potrdila:

(18)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da je proizvodni program podjetja PZL Hydral (in zdaj podjetja PZL Wrocław) pomemben del načrta gospodarskega razvoja, ki ga je poljska vlada leta 1995 sprejela za obdobje 1996–2000, leta 2000 pa za obdobje 2001–2006.

(19)

Poleg tega so podjetje PZL Hydral ali njegove poslovne dejavnosti izrecno navedeni v več izvedbenih ukrepih in vladnih smernicah za načrt gospodarskega razvoja, kot so:

(20)

Podjetja na tovrstnih seznamih morajo vsako leto predložiti podrobna poročila o svojih proizvodnih zmogljivostih (količinah, profilu, vrednosti) na področju obrambe, da bi ministrstvo lahko zagotovilo izvajanje vojaških nalog.

(21)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da ustrezna dovoljenja in potrdila (točki 16 in 17) omogočajo dobavo blaga in storitev posebne kakovosti posebnim strankam (podjetjem posebnega pomena za obrambo države in ministrstvu za obrambo). Podjetje PZL Wrocław (prej PZL Hydral) ni le dobavitelj sestavnih delov hidravličnih sistemov, sistemov za gorivo in krmilnih sistemov; popravila nameščenih podsklopov so bistvena za delovanje zrakoplovov, ki jih uporabljajo poljske oborožene sile (W-3, Mi-2, M28 Bryza in PZL 130 Orlik); poljski organi so še poudarili, da poljska vojska uporablja predvsem helikopterje W-3 in Mi-2.

(22)

Blago, ki ga podjetje PZL Hydral proizvaja za uporabo v oboroženih silah, in tudi samo podjetje nosita ustrezno oznako NATO na podlagi standardizacijskega sporazuma organizacije NATO.

(23)

Kot je pojasnjeno v točki 9 in naslednjih, je podjetje PZL Hydral decembra 2004 preneslo sredstva na podjetje PZL Wrocław. Le sredstva, ki so bila prenesena 30. decembra 2007 (nepremičnine), so bila obremenjena s hipotekami v korist javnih upnikov.

(24)

Poljski organi so potrdili, da je podjetje PZL Wrocław od začetka poslovanja vedno pravočasno poravnalo vse svoje obveznosti do javnih upnikov, vključno s prispevki za socialno varnost in davki za zaposlene.

(25)

Podjetje PZL Hydral se je leta 1998 srečalo s prvimi težavami pri odplačevanju obveznosti do zasebnih in javnih upnikov.

(26)

Zasebne obveznosti podjetja PZL Hydral do bank in dobaviteljev so ob koncu leta 1998 znašale 90,4 milijona PLN. Večino tega dolga je podjetje dolgovalo dvema bankama: banki […] (*1) in banki […].

(27)

Podjetje PZL Hydral je banki […] konec leta 1998 dolgovalo 54 milijonov PLN, do novembra 2006, ko je bil podpisan sporazum o poravnavi, pa 86,4 milijona PLN, pri čemer je bila terjatev dokončno poravnana leta 2007. Banki […] je konec leta 1998 dolgovalo 23 milijonov PLN, do oktobra 2003 pa 55,6 milijona PLN, pri čemer je bila terjatev dokončno poravnana leta 2004.

Preglednica 3

Spremembe celotnega zneska, ki ga je podjetje PZL Hydral dolgovalo […] (v tisoč PLN)

Preglednica 4

Spremembe celotnega zneska, ki ga je podjetje PZL Hydral dolgovalo […] (v tisoč PLN)

(28)

Ti zasebni banki sta imeli prvovrstno zavarovanje (glej podroben opis v točkah 32 in 34 spodaj) in bi lahko na podlagi bančnega izvršilnega naloga svoje terjatve preprosto uveljavili. Banke lahko v skladu z zakonom o bančništvu iz leta 1997 (8) na podlagi svojih evidenc ali drugih dokumentov v zvezi z bančnimi transakcijami izdajajo bančne izvršilne naloge. Bančni izvršilni nalog se lahko uporabi kot podlaga za izterjavo, ko mu sodišče doda klavzulo o izterljivosti. To je veliko hitrejša metoda kot pri drugih upnikih, ki morajo pristojno sodišče pred izterjavo zaprositi za izdajo sklepa. Kljub temu zasebni upniki niso sprejeli ukrepov prisilne izterjave; povedano drugače, niso zaprosili za uvedbo stečajnega postopka nad podjetjem PZL Hydral niti niso sprejeli drugih ukrepov za uveljavitev svojih terjatev v zvezi s sredstvi.

(29)

Ko je imelo podjetje PZL Hydral v obdobju 1998–2006 težave pri odplačevanju posojil, bi mu lahko banki na podlagi civilnega zakonika zaračunali zakonite obresti po obrestni meri, kot jo je določila vlada in je prikazana v preglednici 7. Vendar banki nista sistematično zaračunavali teh obresti, ampak sta to storili le občasno in po obrestnih merah, navedenih v preglednicah 5 in 6.

Preglednica 5

Obrestne mere, ki jih je zaračunala banka […] (posojila v USD na podlagi obrestne mere LIBOR)

Preglednica 6

Obrestne mere, ki jih je zaračunala banka […] (posojila v USD na podlagi obrestne mere LIBOR)

Preglednica 7

Zakonite obrestne mere

(30)

Poljski organi trdijo, da sta bili banki prepričani, da bosta dosegli večje donose, če bosta prispevali k procesu prestrukturiranja podjetja PZL Hydral. Natančno sta spremljali pogajanja s prvim podjetjem, ki je izrazilo zanimanje za nakup podjetja PZL Wrocław, tj. […] (glej točko 57 in naslednje). Na podlagi finančnih poročil podjetja PZL Hydral, obiskov v njegovih poslovnih prostorih in tržne analize sta redno spremljali njegov gospodarski položaj.

(31)

Obveznosti do banke […] so bile dokončno poravnane s sporazumom o poravnavi, sklenjenim aprila 2003. Ta banka je odpisala dolg v višini 51,6 milijona PLN in sprejela povračilo v višini zgolj 4 milijone PLN (7 %). Odpisi na podlagi sporazuma o poravnavi so bili vneseni v poslovne knjige podjetja PZL Hydral za finančno leto 2004.

(32)

Banka […] je na podlagi lastne ekonomske ocene pristala na poravnavo, čeprav je imela prvovrstne prednostne hipoteke. Svoje posojilo je zavarovala predvsem z vzpostavitvijo zavarovanja na nepremičninah v vrednosti 13,7 milijona PLN, odstopom vseh licenčnih in komercialnih pravic na podlagi licenčne pogodbe z […] v zvezi s proizvodnjo opreme za klimatizacijo v vrednosti 1,2 milijona USD (približno 3 968 000 PLN) (9), prenosom strojev in opreme, ki jih je na podlagi licenčne pogodbe dobavil […], v vrednosti 2,4 milijona USD (približno 7 938 000 PLN) in odstopom denarnih terjatev iz prodaje klimatskih naprav v vrednosti vsaj 8 milijonov USD letno (približno 26,5 milijona PLN) (10).

(33)

Banka […] je novembra 2006 s sporazumom o poravnavi sklenila, da odpiše dolg v višini 86,4 milijona PLN, in sprejela povračilo v višini le 11,5 milijona PLN. Tako je podjetje PZL Hydral nazadnje odplačalo le 13 % obveznosti. Preostali znesek, tj. 74,9 milijona PLN, je bil odpisan.

(34)

Banka […] je ta nizki znesek sprejela kljub dejstvu, da je imela prvovrstno zavarovanje na najpomembnejših nepremičninah, od katerih je bila odvisna večina proizvodnje in v katerih so bile upravne strukture. To zavarovanje so sestavljali predvsem prvovrstne hipoteke na dve nepremičnini v skupni vrednosti 19,75 milijona PLN, prvovrstna zastavna pravica na tehnološki liniji za proizvodnjo kompresorjev v vrednosti 20 milijonov PLN, prvovrstni odstop denarnih terjatev na podlagi sklenjenih sporazumov o prodaji kompresorjev v vrednosti 20 milijonov PLN, prvovrstna registrirana zastavna pravica na strojih in opremi v skupni vrednosti 2,8 milijona PLN ter prvovrstni sporazumi o prenosu premičnin v vrednosti 2,65 milijona PLN, 2,4 milijona PLN, 0,56 milijona PLN in 1,1 milijona PLN. Poleg tega bi način zavarovanja morebitnemu kupcu omogočil nadaljevanje proizvodnje po nakupu; prav tako bi bilo mogoče premestiti celotne stroje ali njihove podsklope brez razstavljanja, če bi se morebitni kupec odločil za to.

(35)

Po sporazumih z bankama se je zavarovanje na osnovnih sredstvih sprostilo. Posledično se je položaj javnih upnikov v zvezi s tem zavarovanjem izboljšal, tj. dosegli so višje hipotekarne razrede (11).

(36)

Obveznosti podjetja do javnih upnikov so leta 1998 na podlagi terjatev, nastalih v skladu z javnim pravom (tj. terjatev urada za socialno zavarovanje, regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije, davčnega urada okrožja Psie Pole v Vroclavu, regionalnega urada Spodnje Šlezije, mestnega sveta v Vroclavu in državnega sklada za rehabilitacijo invalidov), znašale 29 milijonov PLN. Poleg tega je imelo ministrstvo za finance civilnopravne terjatve v višini 9,4 milijona PLN. Te obveznosti do posameznih javnih upnikov so se spreminjale, kot je prikazano v preglednicah 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14.

Preglednica 8

Obveznosti podjetja PZL Hydral do urada za socialno zavarovanje (v tisoč PLN)

Preglednica 9

Obveznosti podjetja PZL Hydral do regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije (v tisoč PLN)

Preglednica 10

Obveznosti podjetja PZL Hydral do davčnega urada okrožja Psie Pole v Vroclavu (v tisoč PLN)

Preglednica 11

Obveznosti podjetja PZL Hydral do mestnega sveta v Vroclavu (v tisoč PLN)

Preglednica 12

Obveznosti podjetja PZL Hydral do regionalnega urada Spodnje Šlezije (v tisoč PLN)

Preglednica 13

Obveznosti podjetja PZL Hydral do državnega sklada za rehabilitacijo invalidov (v tisoč PLN)

Preglednica 14

Obveznosti podjetja PZL Hydral do ministrstva za finance (v tisoč PLN)

(37)

Javni upniki so zaračunavali zamudne obresti po obrestnih merah, prikazanih v preglednici 15. Pomembno je opozoriti, da so v preglednicah od 8 do 14 upoštevana delna povračila zneskov in prikazane ravni ob koncu leta; zato obresti, ki jih je treba plačati v posameznem letu, niso neposredno povezane z glavnico, ki se lahko spreminja.

Preglednica 15

Zamudne obresti za neplačane davke  (12)

(38)

Urad za socialno varnost, regionalni davčni urad Spodnje Šlezije, davčni urad okrožja Psie Pole v Vroclavu, mestni svet v Vroclavu in regionalni urad Spodnje Šlezije so zaračunavali ustrezne zamudne obresti za neplačane davke ter hkrati zavarovali svoje terjatve do podjetja PZL Hydral z vpisom hipotek na njegova nepremična sredstva. V preglednicah 16, 17, 18, 19 in 20 so prikazane spremembe hipotek na sredstva podjetja PZL Hydral, ki jih imajo ti javni upniki.

Preglednica 16

Zavarovanje na sredstvih podjetja PZL Hydral, ki ga ima urad za socialno varnost

Preglednica 17

Zavarovanje na sredstvih podjetja PZL Hydral, ki ga ima regionalni davčni urad Spodnje Šlezije

Preglednica 18

Zavarovanje na sredstvih podjetja PZL Hydral, ki ga ima davčni urad okrožja Psie Pole v Vroclavu

Preglednica 19

Zavarovanje na sredstvih podjetja PZL Hydral, ki ga ima mestni svet v Vroclavu

Preglednica 20

Zavarovanje na sredstvih podjetja PZL Hydral, ki ga ima regionalni urad Spodnje Šlezije

(39)

Poljski organi so še navedli, da so javni upniki upoštevali znatno povečanje vrednosti industrijskih nepremičnin v Vroclavu med letoma 2003 in 2008. Cene nepremičnin so se na splošno povišale za 100 %, vrednost nepremičnin podjetja PZL Hydral pa se je povečala za 300 %. Vrednost zavarovanja javnih upnikov s hipotekami na sredstvih podjetja PZL Hydral se je torej dejansko povečala.

(40)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da državni sklad za rehabilitacijo invalidov in ministrstvo za finance nista imela zavarovanja (hipotek) na sredstvih podjetja PZL Hydral. Vendar je ministrstvo za finance del terjatev uveljavilo s sporazumom s podjetjem PZL Hydral, sklenjenim 20. maja 2002, v skladu s katerim mora to podjetje znaten del svojih obveznosti odplačati do konca leta 2002, kot je prikazano v preglednici 14.

(41)

Po navedbah poljskih organov so javni upniki – v nasprotju z zasebnimi upniki – s sodnim izvršiteljem izvedli ukrepe prisilne izterjave. Urad za socialno varnost je med letoma 1998 in 2007 izdal naloge za izterjavo 119,95 milijona PLN, regionalni davčni urad Spodnje Šlezije za 43,8 milijona PLN, državni sklad za rehabilitacijo invalidov pa za 2,1 milijona PLN, vendar dejansko izterjani znesek ni dosegel zneska obveznosti, navedenega v nalogih za izterjavo. Poljski organi so poudarili, da po mnenju sodnega izvršitelja nadomestne možnosti, kot je priposestvovanje sredstev, niso razumne in gospodarsko smiselne. Drugi javni upniki niso izvedli ukrepov za izterjavo, ampak so spremljali proces privatizacije in prestrukturiranja, za katerega so bili prepričani, da jim bo zagotovil večje donose kot neposredno uveljavljanje terjatev.

Preglednica 21

Povzetek ukrepov javnih upnikov za izterjavo zoper podjetje PZL Hydral (1997–2009)

(42)

Med letoma 1998 in 2009 so bile odplačane javnopravne obveznosti v višini 87,846 milijona PLN (26 %).

(43)

Od leta 2003 se je odplačevanje javnopravnih obveznosti podjetja PZL Hydral znatno povečalo.

(44)

V preglednici 22 so prikazani finančni podatki podjetja PZL Hydral za obdobje 1998–2009.

Preglednica 22

Izbrani podatki iz finančnih poročil podjetja PZL Hydral (v tisoč PLN)

(45)

Podjetje PZL Hydral je imelo od leta 1998 do leta 2002 pozitiven kapital. Leta 2003 je imelo negativen kapital, do leta 2007 pa je neprekinjeno beležilo čisto izgubo. Med letoma 2007 in 2009 je ustvarilo dobiček. Vrednost sredstev podjetja PZL Hydral se je z 203,936 milijonov PLN v letu 1998 zmanjšala na 76,986 milijonov PLN v letu 2006. Dolgoročne obveznosti so se v obdobjih 1998–2001 in 2003–2006 nenehno povečevale, dokler niso leta 2006 znašale 327,486 milijonov PLN.

(46)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je podjetje PZL Hydral od leta 2008 prihodek ustvarjalo predvsem s prodajo storitev in zalog blaga, proizvedenega v prejšnjih letih, delno pa tudi s podružnicami.

(47)

Kar zadeva finančno stanje podjetja PZL Wrocław, podjetje v letih 2007, 2008 in 2009 ni izgubilo več kot 50 % svojega kapitala niti ni izpolnilo v poljski zakonodaji določenih pogojev za začetek postopkov zaradi nesolventnosti. Njegov promet je leta 2006 znašal 5,3 milijona PLN, leta 200723 milijonov PLN, leta 2008 pa 60 milijonov PLN. Čista izguba je leta 2006 znašala 1 milijon PLN, medtem ko je čisti dobiček leta 2007 znašal 0,04 milijona PLN, leta 2008 pa je strmo narasel na 8,7 milijona PLN.

(48)

Glede na finančna poročila podjetja PZL Wrocław se je vrednost njegovih nekratkoročnih sredstev s 4,8 milijona PLN v letu 2006 povečala na 25,7 milijona PLN v letu 2007,27 milijonov PLN v letu 2008 in 29 milijonov PLN v letu 2009. V skladu s poljskim zakonom o proračunu ministrstvo za obrambo vsako leto dodeli finančna sredstva za nakup vojaške opreme. Podjetje PZL Wrocław je leta 2008 prejelo pogodbe za vojaško blago (kot so hidravlični sistemi in pnevmatski elementi za sisteme za reguliranje goriva) v vrednosti […] ter to blago tudi prodalo, hkrati pa je ministrstvu za obrambo zagotovilo storitve vzdrževanja v vrednosti […]; skupni znesek torej znaša […].

(49)

Poljski organi prav tako trdijo, da na trgu, na katerem je poslovalo podjetje PZL Wrocław, tj. letalskem in obrambnem trgu, do konca leta 2008 ni bilo znakov upočasnitve dejavnosti.

(50)

Vendar je imelo podjetje PZL Wrocław leta 2009 finančne težave zaradi velikega zmanjšanja števila naročil ministrstva za obrambo, ki ga je povzročila gospodarska kriza. Vrednost naročenega in prodanega vojaškega blaga (kot so hidravlični sistemi in pnevmatski elementi za sisteme za reguliranje goriva) se je leta 2009 zmanjšala na […], vrednost zagotovljenih storitev vzdrževanja pa na […]. Tako se je prodaja vojaškega blaga v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za […] %. Posledično je imelo podjetje PZL Wrocław v letu 2009 čisto izgubo v višini 8,3 milijona PLN. Njegov promet se je s 60 milijonov PLN v letu 2008 zmanjšal na 41 milijonov PLN v letu 2009.

(51)

Obveznosti podjetja so se z 31 milijonov PLN v letu 2008 povečale na 35 milijonov PLN v letu 2009. Leta 2006 so znašale 7 milijonov PLN, leta 2007 pa 18,4 milijona PLN.

(52)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da podjetje PZL Wrocław na podlagi poljske zakonodaje (13) še ne izpolnjuje pogojev za začetek stečajnega postopka. Zahtevo za stečaj pa bo moralo vložiti ob neuspešnem postopku prestrukturiranja skupine Hydral, ki zdaj poteka na podlagi predpostavk, na katerih temeljita načrt prestrukturiranja javnopravnih obveznosti in okvirni sporazum z vlagateljem.

(53)

Načrt prestrukturiranja za podjetji PZL Hydral in PZL Wrocław (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja) je treba obravnavati ob upoštevanju poskusov Poljske, da privatizira uspešna podjetja, zlasti na področju letalstva in obrambe.

(54)

Zasebna svetovalna družba Business Management Finance S.A. je leta 1998 pripravila strategijo za prestrukturiranje podjetja PZL Hydral, ki je vključevala pregled trenutnega finančnega stanja podjetja PZL Hydral ter analizo stroškov in dejavnosti prestrukturiranja. V strategiji je navedeno, da bi bilo za prestrukturiranje obveznosti podjetja PZL Hydral razumno izločiti nekatera njegova sredstva in jih prodati zasebnemu vlagatelju.

(55)

Delničarji podjetja PZL Hydral, po ustanovitvi podjetja PZL Wrocław leta 2004 pa tudi njegovi delničarji, so se redno srečevali in razpravljali o privatizaciji skupine ali njenih delov (podjetja PZL Wrocław) ter se z zainteresiranimi stranmi pogajali o pogojih transakcije.

(56)

Nato so poljski organi začeli pogajanja z morebitnimi vlagatelji, ki so jih zasebni (le za prvi poskus privatizacije z […]) in javni upniki natančno spremljali. Pogajanja so potekala z naslednjimi podjetji: […] (2002–2006), […] (2007–2008), […] (2008) in od leta 2009 s sedanjim vlagateljem […] (v nadaljnjem besedilu: […] ali vlagatelj).

(57)

Leta 2002 so se na podlagi industrijskega sodelovanja z […], svetovnim proizvajalcem letalskih sestavnih delov, ki je leta 2009 dosegel letni promet v višini […], začeli pogovori o prodaji podjetja PZL Hydral. […] in podjetje PZL Hydral sta 25. novembra 2002 sklenila dogovor o nerazkrivanju informacij. […] je 22. aprila 2003 podjetju PZL Hydral poslal pismo o nameri ter v njem izrazil zanimanje za morebitni nakup delnic v podjetju PZL Hydral in pripravljenost za skrben pregled poslovanja, ki je bil opravljen maja 2003. […] je aprila 2005 zaradi morebitnega nakupa podjetja PZL Wrocław, ki je bilo ustanovljeno leta 2004, razširil področje skrbnega pregleda poslovanja. Junija 2005 je bila […] predložena dokumentacija. V drugi polovici leta 2005 in prvi polovici leta 2006 je bilo organiziranih več srečanj s predstavniki […]. Vendar […] od novembra 2006 ni sprejel nobenega ukrepa za dokončanje transakcije.

(58)

Poljski organi so navedli, da je […] odstopil iz pogajanj, saj ni bila dosežena rešitev glede vprašanja dolga podjetja.

(59)

Javni in zasebni upniki so bili med temi pogajanji o njihovem napredku redno obveščeni, včasih tudi tedensko.

(60)

Poljski organi so uporabili novo strategijo privatizacije, ki je bila osredotočena na doseganje rentabilnosti podjetja PZL Wrocław, ki se prodaja, in poznejšo likvidacijo podjetja PZL Hydral na podlagi prihodkov od prodaje podjetja PZL Wrocław ter drugih podružnic in sredstev. Agencija IDA, podjetje PZL Hydral in javni upniki tega podjetja so to strategijo potrdili, v zadnjem četrtletju leta 2007 pa je bila uradno sprejeta kot načrt prestrukturiranja za obdobje 2007–2010 (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja).

(61)

V skladu s tem načrtom naj bi bili javni upniki poplačani s prihodki od prodaje sredstev podjetja PZL Hydral, in sicer: Zakład Ciepłowniczy „Term-Hydral“ Sp. z o.o. – 1 milijon PLN, Zakład Produkcji Hydrauliki „Hydral“ Sp. z o.o. – 3 milijone PLN. Prodaja podjetja PZL Wrocław naj bi prinesla 65,9 milijona PLN (vključno z livarno). Prodaja drugih finančnih sredstev naj bi prinesla 0,5 milijona PLN, prodaja nepremičnine, imenovane BBCenter, 47,5 milijona PLN, prodaja parkirišča 2 milijona PLN, prodaja električne centrale (GSZ) pa 0,9 milijona PLN. Načrt prestrukturiranja je torej temeljil na predpostavki, da bo s prodajo sredstev ustvarjen skupni dohodek v višini vsaj 120,8 milijona PLN.

(62)

V načrtu prestrukturiranja je bila predvidena tudi dokapitalizacija v višini 36 milijonov PLN za zagotovitev vračila 156,8 milijona PLN javnim upnikom. Predvidena je bila tudi možnost, da agencija IDA zagotovi dodatno dokapitalizacijo v višini 77,4 milijona PLN za poplačilo obveznosti uradu za socialno varnost za obdobje 1996–1998.

(63)

Nato je podjetje PZL Wrocław januarja 2007 pridobilo vojaška potrdila in dovoljenja za trgovanje z orožjem (glej točko 16). V nadaljevanju leta 2007 je pridobilo več sredstev, strojev, opreme in strokovnega znanja. Ta pridobitev se je financirala s posojilom v višini 12,5 milijona PLN, ki ga je agencija IDA podjetju PZL Wrocław odobrila 24. maja 2007 (v nadaljnjem besedilu: posojilo iz leta 2007), in stvarnim vložkom matičnega podjetja PZL Hydral v kapital podjetja PZL Wrocław v obliki prenosa sredstev decembra 2007.

(64)

Poljski organi so še poudarili, da je bilo posojilo iz leta 2007 odobreno, da bi agencija IDA pridobila približno […]-odstotni poslovni delež v podjetju PZL Wrocław (kar pomeni zamenjavo terjatev v lastniške deleže) in dosegla ustrezen donos na vloženi kapital, ko bi prodala svoje delnice podjetja PZL Wrocław, medtem ko bi podjetje PZL Hydral poslovni delež uporabilo za poplačilo javnih upnikov.

(65)

Posojilo iz leta 2007 je bilo odobreno po spremenljivi trimesečni obrestni meri WIBOR, povečani za 200 bazičnih točk, ki je takrat znašala 6,45 % za prvotno obdobje do leta 2007; temeljilo je na predpostavki, da se bo posojilo podaljševalo vse do zamenjave terjatev v lastniške deleže pred prodajo podjetja PZL Wrocław. Posojilo je bilo zavarovano z:

(66)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da so svetovalci družbe Realizacja Inwestycji Techniczno-Ekonomicznych kot neodvisni strokovnjaki marca 2007 na zahtevo agencije IDA ocenili vrednost podjetja PZL Wrocław. Uporabili so tri metode vrednotenja: metodo prihodkov na podlagi diskontiranega čistega dobička (metoda 1), metodo prihodkov na podlagi diskontiranega čistega dobička, ki se mu prišteje amortizacija (metoda 2), ter metodo diskontiranega denarnega toka (metoda 3) (16), vključno z analizo občutljivosti (zmerni, optimistični in pesimistični scenarij).

(67)

Na podlagi teh treh metod je bila vrednost podjetja PZL Wrocław ocenjena na:

(68)

Za vrednotenje podjetja PZL Wrocław so bili uporabljeni naslednji trije elementi:

Preglednica 23

Različni scenariji v študiji iz leta 2007 (v tisoč PLN)

(69)

Diskontna stopnja za vse tri metode vrednotenja temelji na tehtanem povprečju stroškov kapitala v višini 10,25 % (17). Finančne napovedi podjetja, vključno z denarnim tokom, čistim dobičkom in amortizacijo za obdobje 2007–2011 z analizo občutljivosti (zmerni, optimistični in pesimistični scenarij za obdobje 2007–2011), temeljijo na podatkih, ki jih je predložilo podjetje PZL Wrocław. Glede na študijo ti podatki večinoma temeljijo na predvidenih naročilih ministrstva za obrambo.

(70)

Poljski organi so se na podlagi te ocene pri določanju vrednosti delnic podjetja oprli na pesimistični scenarij, pri katerem je bil rezultat najslabši. Na podlagi tega so predvidevali, da je tržna vrednost zavarovanja v obliki običajne zastavne pravice na delnicah podjetja PZL Wrocław znašala vsaj 20,3 milijona PLN (18). Zato poljski organi menijo, da je takratna vrednost zavarovanja, vključno z zastavno pravico na strojih, katere vrednost je bila takrat 5,5 milijona PLN, presegala vrednost posojila.

(71)

Poleg tega je agencija IDA na podlagi strokovne študije leta 2007 menila, da bi bilo razumno uporabiti vrednost podjetja PZL Wrocław ob koncu leta 2007 v višini […] in upoštevati zmerni scenarij. Menila je tudi, da bo njena naložba donosna. Neposreden donos, ki bi ga agencija IDA lahko dosegla, če bi terjatve pred prodajo zamenjala v lastniške deleže in bi imela […] % delnic (kar je približni delež in delovna predpostavka, ki jo je uporabila ta agencija), bi znašal vsaj 48,5 milijona PLN.

(72)

V skladu s tem so poljski organi trdili, da je agencija IDA v zvezi s posojilom iz leta 2007 pri prodaji podjetja PZL Wrocław ravnala kot vlagatelj. Poljski organi so še poudarili, da se podjetju PZL Hydral posojilo iz leta 2007 torej ni odobrilo, kot je bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka.

(73)

[…], vodilni svetovni dobavitelj sistemov in storitev za letalsko, vesoljsko in obrambno industrijo, ki je leta 2009 ustvaril prihodke v višini […], je na podlagi nove privatizacijske strategije in načrta prestrukturiranja za obdobje 2007–2010 v prvem četrtletju leta 2007 začel pogajanja o prodaji podjetja PZL Wrocław ter julija/avgusta 2007 in februarja 2008 skrbno pregledal poslovanje tega podjetja. Ta pogajanja so bila rezultat tedanjega industrijskega sodelovanja.

(74)

[…] je 31. januarja 2008 predložil ponudbo za nakup delnic podjetja PZL Wrocław, ki jo je 14. februarja 2008 prvič povišal. Srečanje med zastopniki […] in agencijo IDA je potekalo 17. in 18. marca 2008. […] je 2. aprila 2008 drugič povišal ponudbo. Cena, ki je bila za delnice ponujena 2. aprila 2008, je znašala […] (v tem se je kazala vrednost podjetja PZL Wrocław na dan 31. decembra 2007), k čemur so bile prištete spremembe v gibljivih sredstvih, izračunane na podlagi posebne formule. Poljski organi so Komisijo obvestili, da bi uporaba formule, s katero bi se izrazila rast dobička, vodila k povišanju cene za […].

(75)

Ta ponudba je bila v skladu z neodvisnim strokovnim vrednotenjem, ki ga je naročila agencija IDA. Pri tem vrednotenju, ki ga je izvedla družba Doradztwo Ekonomiczne Dariusz Zarzecki, je bilo ugotovljeno, da je vrednost podjetja PZL Wrocław marca 2008 na podlagi metode čiste vrednosti sredstev znašala […]. Pristop te metode k vrednotenju je usmerjen k sredstvom, saj upošteva njihovo vrednost ter kreditno in debetno stran v bilanci stanja in zunaj nje. Po drugi strani vrednost podjetja PZL Hydral na podlagi metode diskontiranega denarnega toka, pri kateri se upoštevajo bodoči prihodki iz materialnih in nematerialnih sredstev v lasti podjetja PZL Wrocław, znaša […]. Študija ne vključuje analize občutljivosti (tj. ne opisuje različnih scenarijev).

(76)

Napovedi denarnega toka za obdobje po letu 2008 pri metodi diskontiranega denarnega toka temeljijo na finančnem načrtu podjetja PZL Wrocław za obdobje 2007–2013, v katerem je predvideno, da bo inflacija taka, kot jo je februarja 2008 za zadevno obdobje napovedala Narodna banka Poljske. Stroški kapitala se ocenjujejo na 16,65 %, kar vključuje netvegano stopnjo (4,70 %), premijo za tržno tveganje (7,17 %), premijo za sektorsko tveganje (1,78 %) in premijo za velikost trga (3 %) ter omogoča upoštevanje velikosti podjetja PZL Wrocław v primerjavi z njegovimi konkurenti (kot sta […] ali […]). V študiji je predvideno, da se bo od leta 2014 denarni tok povečeval za 3 % na leto (ob 2-odstotni inflaciji).

Preglednica 24

Ocene prihodnjega denarnega toka podjetja PZL Wrocław (v tisoč PLN)

(77)

Metoda prilagojene čiste vrednosti sredstev je način za ovrednotenje „delujočega podjetja“, tako da se vrednost vseh sredstev in obveznosti prilagodi pošteni tržni vrednosti (19). Prilagoditev obveznosti s knjigovodsko vrednostjo 18,35 milijona PLN na čisto vrednost sredstev v višini […] je bila opravljena na podlagi načrtovane zamenjave terjatev v lastniške deleže v letu 2007. Pri zadnji prilagoditvi so bila upoštevana zunajbilančna sredstva.

Preglednica 25

Podjetje PZL Wrocław – prilagojena metoda čiste vrednosti sredstev (v tisoč PLN)  (20)

(78)

Prilagojena čista vrednost osnovnih sredstev je […], medtem ko njihova knjigovodska vrednost znaša 25,710 milijona PLN. Prilagoditev se izvede predvsem tako, da se na podlagi študije, ki jo je 29. marca 2007 pripravil in Komisiji posredoval neodvisni strokovnjak, tj. „Realizacja Inwestycji Techniczno-ekonomicznych“, izračuna poštena tržna vrednost vseh sredstev. V študiji se ocenjuje predvsem vrednost nepremičnin, kot so stavbe in zemljišča. Vrednost stavb je bila ocenjena na podlagi naslednje formule:

V = Cn(1–Lu/100) × R,

pri čemer so „Cn“ stroški gradnje nove stavbe, „Lu“ stopnja uporabe stavbe in „R“ koeficient, s katerim se upoštevajo razlike v cenah med različnimi regijami. Vrednost zemljišča se določi na podlagi primerjalnega pristopa, v skladu s katerim je cena zemljišča enaka doseženi ceni za podoben kos zemljišča, prilagojeni glede na razlike v inflaciji.

(79)

Prilagoditev obveznosti s knjigovodsko vrednostjo 18,350 milijona PLN na čisto vrednost sredstev v višini […] je bila opravljena na podlagi načrtovane zamenjave terjatev v lastniške deleže v letu 2007.

(80)

Pri zadnji prilagoditvi so se upoštevala zunajbilančna sredstva. Postavki, ki v bilanci stanja nista navedeni, vendar bi ju bilo treba v skladu z mnenjem avtorjev študije vključiti v vrednotenje, sta: „organizacija človeških virov“ in „organizacija proizvodnega postopka“, pri čemer se upoštevajo količinsko neopredeljivi vidiki vrednotenja v zvezi z vrednostjo uprave podjetja.

(81)

Poljski organi so po ponudbi, ki jo je predložil […], Komisiji marca 2008 načrt prestrukturiranja priglasili kot pomoč za prestrukturiranje podjetja PZL Hydral, in sicer ob predpostavki, da bo podjetje PZL Wrocław prodano za […]. Vključili so tudi posojilo iz leta 2007 in dodatno posojilo v višini 4 milijone PLN, ki naj bi bilo podjetju PZL Wrocław odobreno kot del ukrepov za dokončanje pogajanj z […].

(82)

Dodatno posojilo (v nadaljnjem besedilu: posojilo iz leta 2008) je bilo odobreno 2. aprila 2008, tj. na dan, ko je agencija IDA prejela podatke o drugem povišanju ponudbe. To posojilo je odobrila kot premostitveno posojilo do sklenitve posla z […]. Podjetje PZL Wrocław je denar potrebovalo za izpolnitev večjega števila naročil ministrstva za obrambo.

(83)

Posojilo je bilo odobreno za pet let po spremenljivi obrestni meri na podlagi referenčne obrestne mere Komisije za Poljsko (ob odobritvi je znašala 6,42 %) in je bilo zavarovano z:

(84)

Zato poljski organi menijo, da je vrednost zastavnih pravic presegala vrednost posojila.

(85)

Posojilo je bilo odobreno, da bi lahko podjetje PZL Wrocław kupilo stroje, potrebne za proizvodnjo. Agencija IDA je posojilo iz leta 2008 odobrila proti koncu pogajanj z […] in ob predpostavki, da ga bo podjetje PZL Wrocław odplačalo z lastnimi sredstvi ali da ga bo odplačal vlagatelj.

(86)

Na podlagi tega so poljski organi trdili, da je agencija IDA ravnala ne le podobno kot zasebni vlagatelj, ampak tudi kot subjekt, ki prodaja podjetje PZL Wrocław.

(87)

Poljski organi so Komisijo obvestili tudi, da se je dejavnost podjetja PZL Wrocław leta 2008 delno financirala s poslovnim najemom. Junija 2008 sta bili z zasebnim podjetjem […] podpisani dve pogodbi o poslovnem najemu, in sicer […] in […]. Čista vrednost najema na podlagi teh pogodb je znašala 271 002 EUR in 401 263,20 EUR (0,82 milijona PLN, vključno z davkom na dodano vrednost) (21). Stroški najema na podlagi teh pogodb so za podjetje PZL Wrocław znašali 88 762,30 EUR, kar pomeni razliko med čisto vrednostjo strojev in čisto vrednostjo najema. Te pogodbe delujejo podobno kot posojila, pri čemer najemni predmet deluje kot zavarovanje. Podjetje PZL Wrocław bo po koncu najema pridobilo pravico do nakupa strojev v vrednosti 5 835 EUR. […] je pred sklenitvijo teh pogodb o najemu s podjetjem PZL Wrocław temeljito analiziral finančno stanje in gospodarski položaj tega podjetja, vključno z njegovo zmogljivostjo ustvarjanja zadostnega denarnega toka za odplačevanje obrokov.

(88)

Poljski organi so v prvotni priglasitvi navedli tudi zamenjavo terjatev v lastniške deleže iz načrta prestrukturiranja v vrednosti 13,5 milijona PLN (brez obresti).

(89)

Pogajanja o pogojih in določbah sporazuma o prenosu poslovnega deleža so bila končana marca in aprila 2008. Vendar je […] 14. aprila 2008 ponudbo umaknil. Poljski organi menijo, da so bile razlog za ta umik verjetno znatne spremembe na svetovnem trgu, ki so bile posledica gospodarske krize.

(90)

Zaradi umika […] iz pogajanj se je prodajni postopek začel znova. Obvestilo o prodaji je bilo objavljeno v domačem in mednarodnem tisku v obliki poziva k sodelovanju v pogajanjih za nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v podjetju PZL Wrocław. Poziv je bil 19. maja 2008 objavljen v reviji Puls Biznesu (Poslovni utrip), največji specializirani publikaciji na Poljskem, in dnevniku Rzeczpospolita, največjem dnevnem časopisu v državi. V tednu od 20. do 26. maja 2008 je bil objavljen tudi v reviji Flight International, ki je svetovna strokovna revija o letalstvu. Novembra 2008 so bili podatki o načrtovani prodaji objavljeni v reviji Raport Wojsko Technika Obronność, reviji o letalstvu v poljskem jeziku in z mednarodnim bralstvom. Prispela ni nobena ponudba za nakup delnic.

(91)

Na podlagi tega so bili sprejeti dodatni ukrepi, pri čemer je podjetje PZL Hydral zgoraj navedene informacije poslalo in neposredno predstavilo podjetjem, ki bi jih nakup podjetja PZL Wrocław lahko zanimal. Poljski organi so poudarili, da se je prodaja oglaševala na sejmih in industrijskih dogodkih, vključno z letalskimi mitingi (22), ter z dopisi, poslanimi več kot 80 podjetjem. Poljski organi so še navedli, da so bile informacije o prodaji vedno na voljo na spletni strani podjetja PZL Hydral, ki vsako leto zabeleži 500 000 obiskov. Poljski organi so ob upoštevanju posebne narave proizvodnje podjetja PZL Wrocław (podjetje je kot dobavitelj blaga in storitev za poljske oborožene sile posebno pomembno za nacionalno varnost) in precej visoke ravni koncentracije letalske industrije po vsem svetu, ki vodi k sorazmerno majhnemu številu morebitnih vlagateljev, trdili, da so imeli vsi morebitni vlagatelji priložnost pridobiti informacije o prodaji podjetja PZL Wrocław ter sodelovati v tem postopku privatizacije. Poljski organi so torej trdili, da je bil s prodajo seznanjen celotni sektor.

(92)

Obvestilo o prodaji je bilo le poziv k pogajanjem in ni vključevalo posebnih pogojev.

(93)

Agencija IDA je po okrepljenem prizadevanju poljskih organov v drugi polovici leta 2008 od […] prejela prvo prijavo interesa, pozneje pa še ponudbo. V drugi polovici leta 2008 je prejela še eno prijavo interesa, in sicer od […].

(94)

[…] je 30. septembra 2008 predložil predhodno nezavezujočo ponudbo za nakup 100-odstotnega poslovnega deleža podjetja PZL Wrocław (v nadaljnjem besedilu: ponudba z dne 30. septembra 2008) v višini […]. […] je naložbeni sklad, ki vlaga na trgu zasebnega lastniškega kapitala in katerega lastnik (fizična oseba) ima tudi 100-odstotni poslovni delež v […] (23). Ponudba z dne 30. septembra 2008 je bila predložena za nezadolženo podjetje in je bila odvisna od tega, ali bodo finančni rezultati za leto 2009 (zlasti čisti dobiček ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo) podobni tistim za leto 2008. Zlasti naj bi doseženi dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo znašal vsaj […]; čisti dobiček v letu 2009 naj bi znašal vsaj […], zahtevano pa je bilo tudi 5-odstotno povečanje prodaje. Vendar so se prihodki podjetja PZL Wrocław zaradi finančne krize zmanjšali za približno 35 %, zato primerjalna merila, določena v ponudbi, niso bila izpolnjena. Podjetje PZL Hydral se je do prvega četrtletja leta 2009 že popolnoma zavedalo, da finančni rezultat ne bo dosegel najnižje vrednosti, določene v ponudbi […]. Poleg tega je bilo v začetku leta 2009 potrjeno zmanjšanje števila naročil ministrstva za obrambo, kar je pomembno vplivalo na dobičkonosnost podjetja v zadevnem letu. Nadaljnjih stikov z […] ni bilo.

(95)

[…], […] podjetje, ki je med največjimi svetovnimi dobavitelji tehnološko naprednih letalskih (za komercialne, regionalne, poslovne in vojaške zrakoplove) in industrijskih proizvodov ter je imelo leta 2009 promet v višini […], je v prvem četrtletju leta 2009 začelo pogajanja glede nakupa delnic v podjetju PZL Wrocław.

(96)

To podjetje je med 20. aprilom in 12. majem 2009 skrbno pregledalo poslovanje. Na podlagi tega pregleda je z agencijo IDA 20. avgusta 2009 podpisalo memorandum o soglasju (v katerem je na splošno opisan potek načrtovane transakcije) za nakup delnic podjetja PZL Wrocław v vrednosti […]. Agencija IDA se je zavezala zagotoviti, da sredstva podjetja PZL Wrocław ne bodo obremenjena s terjatvami javnih upnikov podjetja PZL Hydral. V memorandumu o soglasju je bilo predvideno, da bo agencija IDA sama kupila 100-odstotni poslovni delež v podjetju PZL Wrocław in ga nato prodala vlagatelju. Vlagatelj se je zavezal, da bo po prodaji izvedel lastni natančno opredeljeni naložbeni načrt v vrednosti dodatnih […]. Agencija IDA, podjetje PZL Hydral in […] so 18. decembra 2009 podpisali okvirni sporazum. Priloga 2 k sporazumu, v kateri so določena pravila o delni zamenjavi terjatev v lastniške deleže, delnem preklicu in delnem odplačilu posojil iz let 2007 in 2008, je bila sprejeta 12. marca 2010.

(97)

Poljski organi so potrdili, da prodaja ni bila pogojena, še zlasti ne z ohranjanjem delovnih mest. Komisijo so prav tako obvestili, da je lahko vlagatelj prosto določil svoj poslovni odnos z ministrstvom za obrambo.

(98)

Pogajanja z […] so natančno opisana v točki VI.

(99)

Poljski organi so navedli, da bodo skupni stroški prestrukturiranja znašali 262,2 milijona PLN, razčlenjeni pa so, kot sledi: prestrukturiranje javnega dolga 234 milijonov PLN, drugo finančno prestrukturiranje 11,5 milijona PLN, naložbe 11 milijonov PLN, prestrukturiranje sredstev 5,6 milijona PLN in prestrukturiranje zaposlovanja 0,3 milijona PLN.

(100)

Poljski organi so navedli, da se bodo skupni stroški prestrukturiranja podjetja PZL Hydral financirali z državno pomočjo v višini 130,5 milijona PLN in lastnim prispevkom v višini 132 milijonov PLN. V skladu z načrtom prestrukturiranja lastni prispevek znaša 50,3 % stroškov prestrukturiranja, vključuje pa prihodke od prodaje osnovnih sredstev in delnic ter sredstva, ki jih bo zagotovil prihodnji vlagatelj v podjetje PZL Wrocław.

(101)

Kar zadeva izravnalne ukrepe, je bila v načrtu prestrukturiranja predlagana prodaja nekaterih proizvodnih sredstev, ki je bila med letoma 2004 in 2006 delno uresničena, zaradi česar so se zmogljivosti zmanjšale. V skladu z načrtom prestrukturiranja bi se zaradi prodaje strojev in opreme zmogljivost podjetja skupno zmanjšala za 380 000 strojnih ur, tj. za 42 %. Večina načrtovanega zmanjšanja (315 000 strojnih ur) je bila že izvedena. Poljski organi so trdili, da tretjina tega zmanjšanja ni bila nujna za vnovično doseganje rentabilnosti, ampak je bila namenjena zmanjšanju proizvodnje na področju industrijskih hidravličnih sistemov, tj. v sektorju z nizko stopnjo dobička, v katerem želi podjetje omejiti svoje sodelovanje.

(102)

Poleg tega je bilo v načrtu prestrukturiranja navedeno, da je treba načrtovani umik iz nekaterih (domnevno dobičkonosnih) dejavnosti in prodajo sredstev, ki niso povezana s proizvodnjo, šteti za izravnalna ukrepa v smislu Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (24) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje). Nazadnje, poljski organi so trdili, da je treba tudi privatizacijo podjetja PZL Wrocław, s katero se bo konkurentom podjetja omogočil nakup zmogljivosti, strokovnega znanja in tržnega deleža podjetja PZL Hydral, šteti za izravnalni ukrep.

(103)

Načrt prestrukturiranja je bil priglašen kot scenarij prestrukturiranja v skladu s smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Zato je Komisija prehodno oceno oprla na takrat razpoložljive informacije. Na njihovi podlagi je izrazila v nadaljevanju navedene pomisleke.

(104)

Komisija je, kar zadeva upravičenost podjetja do pomoči za prestrukturiranje na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje, dvomila, da podjetje PZL Hydral v zadnjih desetih letih ni prejelo nobene pomoči za reševanje ali prestrukturiranje.

(105)

Zlasti je dvomila, ali ni morda treba tudi neizterjave ali pozne izterjave javnopravnih obveznosti šteti za državno pomoč. Poudarila je, da kadar javni organ, ki pobira prispevke za socialno varnost, dolgo dopušča neplačevanje ali pozno plačevanje takih prispevkov, prejemniku nedvomno zagotavlja prednost, saj zmanjšuje obremenitev, ki jo zanj pomeni običajno izvajanje sistema za socialno varnost. (25) Komisija je sicer priznala, da so javni upniki sprejeli nekatere ukrepe za izterjavo, vendar je dvomila, ali so bili ti ukrepi zadostni, oziroma učinkoviti, če so bili sprejeti pozno, zlasti glede na zavarovanje, ki so ga imeli javni upniki in na katerega bi se lahko oprli. Zato je Komisija na tej stopnji postopka dvomila, da so javni upniki ravnali tako, kot bi v takih okoliščinah ravnali zasebni upniki.

(106)

Komisija je dvomila tudi o drugih ukrepih, ki so jih poljski organi priglasili kot ukrepe, ki ne vsebujejo elementov državne pomoči.

(107)

Dvomila je, ali sta bila delno poplačilo in delni odpis javnopravnih obveznosti, ki so ju poljski organi priglasili kot ukrepa, ki ne vsebujeta elementov državne pomoči, v skladu z merilom zasebnega upnika.

(108)

Dvomila je tudi o združljivosti načrta prestrukturiranja z notranjim trgom v smislu točke 31 in naslednjih iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(109)

Komisija je dvomila, da je bil predlagani prispevek resničen in da je bil načrt prestrukturiranja torej v skladu s točkami od 43 do 45 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Spraševala se je, ali je mogoče načrtovane prihodke od prodaje podjetja PZL Wrocław, tudi če bodo doseženi, šteti za lastni prispevek k prestrukturiranju. Kot je navedeno zgoraj, je bilo podjetje PZL Wrocław ustanovljeno konec leta 2004. V skladu z načrtom prestrukturiranja naj bi se že leta 2007 prenesla proizvodna sredstva in začel proces privatizacije. Začetne ponudbe morebitnih vlagateljev je bilo treba predložiti do zadnjega četrtletja leta 2007, predhodni sporazum o prodaji pa naj bi bil po pogajanjih sklenjen v prvi polovici leta 2008. Vendar Komisija ob sprejetju odločitve o sprožitvi postopka ni imela podatkov o zanimanju potencialnih vlagateljev za nakup podjetja PZL Wrocław.

(110)

Komisija je dvomila tudi, da bo načrt prestrukturiranja zagotovil dolgoročno sposobnost preživetja, kot se zahteva v točkah od 34 do 37 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Ugotovila je, da je bilo načrtovano prestrukturiranje osredotočeno na finančno prestrukturiranje, in sicer je bilo približno 90 % vseh stroškov prestrukturiranja namenjenih poplačilu neplačanega javnega dolga. Zato so bili preostali ukrepi za prestrukturiranje precej omejeni. Komisija je ugotovila tudi, kot je bilo že pojasnjeno, da ob sprejetju odločitve o sprožitvi postopka ni imela podatkov o zanimanju morebitnih vlagateljev. Poljska je prav tako navedla, da bodo po privatizaciji podjetja morda potrebni dodatni ukrepi za prestrukturiranje, kar je povzročilo dodatne dvome o izvedljivosti načrta prestrukturiranja.

(111)

Komisija je navedla še, da potrebuje dodatna pojasnila o združljivosti predlaganih izravnalnih ukrepov s točkami od 38 do 42 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Poljski organi so v priglasitvi trdili, da je bila vsaj tretjina zmanjšanja zmogljivosti načrtovana za zmanjšanje zmogljivosti v sektorju industrijskih hidravličnih sistemov z nizko stopnjo dobička. Komisija je na podlagi informacij, ki so ji bile na voljo, dvomila, da je bilo zmanjšanje proizvodne zmogljivosti, ki ga je podjetje izvedlo ali načrtovalo, zadostno. Navedla je tudi, da so se vsaj nekateri predlagani ukrepi zdeli nujni za dolgoročno sposobnost preživetja. Zlasti je poudarila, da se zdi, da je bila prodaja nekaterih proizvodnih sredstev v preteklosti posebej namenjena vnovičnemu doseganju rentabilnosti. Podobno naj bi bila načrtovana prodaja nepremičnin vir financiranja, ne pa nadomestilo za izkrivljanje konkurence.

(112)

Poljski organi so predložili pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka, kar zadeva možnost uporabe merila zasebnega upnika v sporočenem scenariju, tj. skupaj z dokapitalizacijo.

(113)

Navedli so, da so bili predlagani odpisi v skladu z merilom zasebnega upnika, saj bi javni upniki ob prodaji sredstev podjetja PZL Hydral pridobili več kot ob njegovem stečaju. Navedli so še, da to stališče temelji na ekonomski in finančni analizi ter da enako menijo tudi zadevni javni upniki.

(114)

Poljski organi so trdili, da dve dokapitalizaciji, ki naj bi ju agencija IDA odobrila podjetju PZL Hydral in naj bi bili glede na priglasitev namenjeni poplačilu javnih upnikov, nista izključevali uporabe merila zasebnega upnika.

(115)

Poleg tega so trdili, da je bila tržna vrednost podjetja PZL Wrocław tesno povezana z njegovimi potrdili na področju letalstva in dovoljenji za trgovanje z orožjem ter delovno silo z edinstvenimi izkušnjami in kvalifikacijami. V primeru stečaja te organizacije ne bi bilo mogoče obnoviti v obsegu, ki bi bil sprejemljiv za nadzorne službe na področju letalstva.

(116)

Poljski organi so lastni prispevek ocenili na 130 milijonov PLN, kar bi znašalo 50 % stroškov prestrukturiranja, tudi če bi se neizterjava javnih dolgov štela za državno pomoč. Poleg tega so navedli, da se sredstva prodajajo, zato bodo vsa sredstva, predvidena v načrtu prestrukturiranja, uporabljena za prestrukturiranje.

(117)

Kar zadeva dolgoročno izvedljivost načrta prestrukturiranja, so poljski organi potrdili, da se cilji prestrukturiranja pravilno uresničujejo. Zlasti postopek za združitev proizvodnje v vzhodnem delu lokacije podjetja PZL Hydral je vodil k znižanju stalnih stroškov, operativnim izboljšavam v proizvodnji in dodatnim prihodkom od dajanja prostega prostora v najem. Poleg tega sta bili proizvodnja in prodaja (vključno s 570 zaposlenimi) premeščeni v podjetje PZL Wrocław, ki je bilo takrat ekonomsko uspešno (podatki za prvih deset mesecev leta 2008). Čisti dobiček podjetja PZL Wrocław je bil ob koncu leta 2008 ocenjen na približno 6 milijonov PLN, pri čemer je prodaja znašala 50 milijonov PLN. Poljski organi so dodali, da sta podjetji PZL Hydral in PZL Wrocław od sprejetja dogovora o scenariju zasebnega upnika v zadnjem četrtletju leta 2007 pravočasno plačevali kratkoročne obveznosti do javnih upnikov.

(118)

Komisija ni prejela pripomb tretjih strani.

(119)

Poljski organi menijo, da prodajna cena delnic podjetja PZL Wrocław, ki jo je ponudil […], ustreza tržni vrednosti tega podjetja. V ponujeni ceni naj bi se kazalo finančno stanje podjetja, ki se je leta 2009 zaradi finančne krize in zmanjšanja števila naročil poljske vojske poslabšalo.

(120)

Poljski organi so prav tako navedli, da se v tej ceni kažejo makroekonomske razmere. Samo na varšavski borzi se je varšavski borzni indeks (WIG) znižal za 36 %. Med aprilom 2008 (umik […] iz pogajanj) in junijem 2009 se je tržni položaj podjetij v letalskem sektorju, ki kotirajo na borzi in imajo podoben proizvodni profil kot podjetje PZL Wrocław, izrazito poslabšal. Delnice v […], kamor spada […], so padle za […] %, delnice v […] za […] % in delnice v […] za […] %.

(121)

[…] je skrbno pregledal poslovanje (glej točko 96). V pregledu so bili primerjani podatki v zvezi z […] v 32 podjetjih v letalskem sektorju. Nato so bili izračunani povprečni koeficienti, ki so določili, kako ti […]. Ti koeficienti so bili nato uporabljeni za […]. Rezultat je bil […].

(122)

Vendar pogajanja z agencijo IDA o oceni vlagatelja kažejo, da je […] na tej stopnji zelo odvisen od ene stranke, tj. poljskih oboroženih sil, od katerih naj bi po pričakovanjih na podlagi programa posodobitve, katerega rezultat je negotov, pridobil […] % načrtovanih prihodkov v obdobju 2010–2013, pri čemer bi se lahko leta 2010 začel stečajni postopek, če se finančni položaj podjetja PZL Wrocław ne bo izboljšal.

(123)

Na podlagi tega vlagatelj trdi, da bo s ponudbo v višini […] za delnice podjetja PZL Wrocław dejansko plačal premijo zanje.

(124)

Ko je bila znana ponujena cena vlagatelja, je agencija IDA začela pogajanja z javnimi upniki v zvezi z delnimi poplačili in delnimi odpisi njihovih terjatev, kot je opredeljeno v načrtu prestrukturiranja, na podlagi prihodkov od prodaje sredstev podjetja PZL Hydral in brez kakršne koli dodatne dokapitalizacije.

(125)

Agencija IDA je v ta namen pri družbi Ernst&Young 15. januarja 2010 naročila študijo. Družba naj bi kot neodvisni strokovnjak primerjala naslednja scenarija:

(126)

Družba Ernst&Young je ocenila položaj vsakega posameznega javnega upnika, tj. urada za socialno varnost, regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije, davčnega urada okrožja Psie Pole v Vroclavu, mestnega sveta v Vroclavu, državnega sklada za rehabilitacijo invalidov, regionalnega urada Spodnje Šlezije in ministrstva za finance. Analiza ne vključuje agencije IDA, saj ni bila upnica podjetja PZL Hydral, ampak je bila samo njegova delničarka.

(127)

Študija družbe Ernst&Young je bila dokončana 24. februarja 2010. Temeljila je na konservativnem pristopu, in sicer so bili količinsko opredeljeni le zneski, ki naj bi se glede na posamezni scenarij neposredno izterjali. V analizi torej niso bili upoštevani alternativni stroški (26), dolgoročne napovedi dobička in inflacija.

(128)

Scenarij stečaja, ki vodi k likvidaciji, je bil analiziran ob predpostavki, da bo likvidacija dokaj uspešna. Kot podlaga za njegovo metodologijo se navajajo zahteve merila dejanskega zasebnega upnika iz sodne prakse (Španija proti Komisiji in Hamsa proti Komisiji), v kateri se analizira ravnanje javnega organa z vidika zasebnega upnika, ki si prizadeva za plačilo s strani dolžnika v finančnih težavah (27). Poročilo temelji na analizi vsakega posameznega upnika, pri čemer se upoštevata predvsem zavarovanje upnika na sredstvih dolžnika in do kolikšne mere je v primeru stečaja dolžnika mogoče uveljaviti terjatve (28).

(129)

V študiji družbe Ernst&Young je bilo za določitev stečajne vrednosti sredstev predpostavljeno, da vrednost nepremičnih osnovnih sredstev pri prisilni prodaji („fire sale“) znaša 50 % njihove poštene vrednosti. Družba Ernst&Young je za določitev poštene vrednosti uporabila metode iz mednarodnega računovodskega standarda št. 16 o opredmetenih osnovnih sredstvih ter vse razpoložljive ocene neodvisnih strokovnjakov. Petdesetodstotno zmanjšanje je upravičeno zaradi slabe učinkovitosti stečajnih postopkov na Poljskem, kjer prihodki od prodaje sredstev dosežejo povprečno 26,86 % njihove poštene vrednosti.

(130)

V študiji družbe Ernst&Young je še navedeno, da so prihodki, ki jih lahko javni upniki pričakujejo v scenariju stečaja, odvisni od razvrstitve njihovega zavarovanja na sredstvih, na katera so vezane hipoteke. V študiji so zato navedeni pregled hipotek, vezanih na posamezen del sredstev podjetja PZL Hydral, vrednost zadevnih hipotek in razvrstitev upnikov.

(131)

Družba Ernst&Young na podlagi predpostavk iz predhodnih dveh odstavkov ocenjuje, da znaša celotni znesek, ki ga je ob stečaju mogoče izterjati iz sredstev, zavarovanih s hipotekami, 52,4 milijona PLN; trije javni upniki (državni sklad za rehabilitacijo invalidov, regionalni urad Spodnje Šlezije in ministrstvo za finance) sredstev ne bodo mogli izterjati, medtem ko bodo preostali upniki lahko izterjali naslednje zneske: urad za socialno varnost – 44,8 milijona PLN, regionalni davčni urad Spodnje Šlezije – 2,3 milijona PLN, davčni urad okrožja Psie Pole v Vroclavu – 0,457 milijona PLN in mestni svet v Vroclavu – 4,9 milijona PLN.

(132)

Dejanski znesek prihodkov pri scenariju stečaja je treba nato popraviti, tako da se prišteje znesek, izterjan iz drugih sredstev podjetja PZL Hydral, tj. 13,5 milijona PLN (29). V skladu s tem stečajni prihodki znašajo 66 milijonov PLN, kot je prikazano v preglednici 26.

(133)

V scenariju prodaje sredstev je predvidena prodaja vseh sredstev podjetja PZL Hydral, navedenih v načrtu, za 122 323 202,31 PLN, in sicer Zakład Produkcji Hydrauliki „Hydral“ Sp. z o.o. za […], nepremičnina BBCenter za […], parkirišče za […], Zakład Cieplowniczy „Term-Hydral“ Sp. z o.o. za […], električna centrala (GSZ) za […], PZL Wrocław za […], livarna za PLN […], manjšinski deleži za […] in poplačilo denarnih terjatev podjetja PZL Hydral v znesku […].

Preglednica 26

Primerjava scenarija prodaje in scenarija stečaja z vidika podjetja PZL Hydral v letu 2010 (v PLN) na podlagi študije družbe Ernst&Young

(134)

Preglednica 26 kaže, da bi v skladu s študijo družbe Ernst&Young urad za socialno varnost izterjal 47,7 % terjatev, regionalni davčni urad Spodnje Šlezije 30,6 %, davčni urad okrožja Psie Pole v Vroclavu 85,8 %, mestni svet v Vroclavu 18,2 %, državni sklad za rehabilitacijo invalidov 38,9 % in ministrstvo za finance 2,1 % terjatev, medtem ko bi regionalni urad Spodnje Šlezije izterjal vse svoje terjatve.

(135)

V skladu s poljsko zakonodajo se, ko javni upniki pristanejo na poravnavo svojih terjatev z delnimi odpisi, obresti od teh terjatev ne obračunavajo več, zaračunajo se le, če se poravnava ne izvede, kar bi se zgodilo pri scenariju stečaja. Zato obveznosti iz preglednice 26 vključujejo ustrezne obresti za nazaj, in sicer do datuma sporazuma iz leta 2007, za vse javne upnike, razen za regionalni davčni urad Spodnje Šlezije (za katerega se še vedno zaračunavajo obresti za nekatere davčne obveznosti) in regionalni urad Spodnje Šlezije (za katerega se obresti še vedno zaračunavajo), in sicer zaradi posebne pravne narave njunih terjatev.

(136)

Treba je poudariti, da sta bila v spremenjenem načrtu prestrukturiranja za mestni svet v Vroclavu, državni sklad za rehabilitacijo invalidov in regionalni davčni urad Spodnje Šlezije predvidena delni odlog poplačila javnih upnikov in odplačevanje dela teh obveznosti v obrokih do prodaje podjetja PZL Hydral, tj. obveznosti bi bile delno poplačane. Sporazum natančno določa zlasti:

(137)

Na podlagi tega naj bi upniki glede na študijo družbe Ernst&Young (glej preglednico 26) v primeru prodaje podjetja PZL Wrocław in drugih sredstev podjetja PZL Hydral skupno prejeli 122 milijonov PLN, v primeru stečaja in posledične likvidacije podjetja PZL Hydral pa le 66 milijonov PLN, pri čemer trije od njih (ministrstvo za finance, regionalni urad Spodnje Šlezije in državni sklad za rehabilitacijo invalidov) ne bi prejeli ničesar.

(138)

Pri scenariju prodaje bodo javni upniki odpisali skupno za 195 milijonov PLN javnopravnih obveznosti. Kljub temu je vsak javni upnik pri scenariju prodaje v boljšem položaju kot pri scenariju stečaja. Skupno bi izterjali 38,5 % dolgovanega zneska.

(139)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da so se javni upniki na podlagi študije družbe Ernst&Young strinjali z delnim poplačilom njihovih terjatev v letu 2010.

(140)

Agencija IDA se je med pogovori z […] strinjala, da bodo njene terjatve delno zamenjane, delno odplačane in delno odpisane. Agencija IDA naj bi v skladu s Prilogo 2 k okvirnemu sporazumu del glavnice posojila iz leta 2007 in del glavnice posojila iz leta 2008 v skupni vrednosti […] pretvorila v osnovni kapital in likvidna sredstva podjetja PZL Wrocław, obresti na posojilo iz leta 2007 v znesku […] pa odpisala. Po tej zamenjavi naj bi se osnovni kapital podjetja PZL Wrocław zmanjšal z vložitvijo zahtevka v zvezi s tem pri pristojnem sodišču.

(141)

Poljski organi so poudarili, da se je finančno stanje podjetja PZL Wrocław poslabšalo šele leta 2009 zaradi upada gospodarske rasti, ki ga ni bilo mogoče predvideti in zaradi katerega se je število naročil poljske vojske zmanjšalo za skoraj […] %. Zato sta se položaj agencije IDA kot upnika in njena možnost izterjave vseh terjatev izrazito poslabšala.

(142)

Pogajanja o določbah Priloge 2 k okvirnemu sporazumu so bila tesno povezana z rezultati dodatka k študiji družbe Ernst&Young. Ta dodatek je bil pripravljen 24. februarja 2010. V njem sta analizirana dva scenarija, tj. stečaj in posledična likvidacija podjetja PZL Wrocław ter prodaja tega podjetja vlagatelju. Osredotočen je zlasti na to, kaj bi agencija IDA pri scenariju stečaja pridobila na podlagi zavarovanja, to pa je primerjano z zneski, ki bi jih lahko pričakovala, če bi bilo podjetje PZL Wrocław prodano vlagatelju.

(143)

V dodatku k študiji družbe Ernst&Young je poudarjeno, da so bila sredstva podjetja PZL Wrocław obremenjena z zastavnimi pravicami in hipotekami. Knjigovodska vrednost vseh sredstev podjetja PZL Wrocław je 31. decembra 2009 znašala 52,5 milijona PLN, od tega za 21,3 milijona PLN zavarovanih sredstev in 31,2 milijona PLN nezavarovanih/neobremenjenih sredstev.

(144)

Čeprav so nezavarovana/neobremenjena sredstva znašala […] % vrednosti sredstev podjetja PZL Wrocław, bi davčni organi za uveljavitev svojih terjatev v skladu s členoma 112 in 118 davčnega zakonika (31) izdali davčno odločbo, da je bilo podjetje PZL Wrocław odgovorno za obveznosti podjetja PZL Hydral v obdobju 2006–2007, če podjetje PZL Wrocław ne bi bilo prodano. To potrjuje dopis regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije z dne 23. novembra 2007, v katerem je navedeno, da bodo v primeru neuspešnega prestrukturiranja sprejeti ukrepi za izterjavo na podlagi člena 112 davčnega zakonika.

(145)

Ker ima podjetje PZL Wrocław v lasti proizvodna sredstva podjetja PZL Hydral (ki jih je kupilo med letoma 2004 in 2007), bi ta odločba vplivala na nekatere javnopravne obveznosti podjetja PZL Hydral. Vrednost terjatev, na katere bi tak postopek vplival, ustreza javnopravnim obveznostim podjetja PZL Hydral, nastalim v obdobju 2006–2007, in znaša vsaj 64,4 milijona PLN (32). V skladu z dodatkom k študiji družbe Ernst&Young bi vrednost teh terjatev presegala knjigovodsko vrednost nezavarovanih/neobremenjenih sredstev. Hkrati je treba knjigovodsko vrednost teh sredstev obravnavati glede na njihovo tržno vrednost, saj so to denarne terjatve, gotovina in druga denarna sredstva.

(146)

V primeru stečaja podjetja PZL Wrocław bi imela pred terjatvami davčnih organov prednost samo sredstva, zavarovana s hipotekami in registriranimi zastavnimi pravicami. Terjatev nezavarovanih zasebnih upnikov podjetja PZL Wrocław s sredstvi tega podjetja ne bi bilo mogoče poravnati. Ob upoštevanju dejstva, da s stečajnim premoženjem ne bi bilo mogoče poravnati terjatev vseh upnikov, bi bila vrednost delnic podjetja PZL Wrocław v primeru stečaja ničelna. Enako bi bile brez vrednosti tudi običajne zastavne pravice, saj bi bile poravnane samo terjatve imetnikov registriranih zastavnih pravic in hipotek.

(147)

Na podlagi tega je v dodatku k študiji družbe Ernst&Young analizirana vrednost registrirane zastavne pravice agencije IDA na sredstvih podjetja PZL Wrocław. Vrednost zavarovanja v obliki registriranih zastavnih pravic na strojih je določena na podlagi predpostavke, da bi vrednost zastavljenih sredstev v primeru stečaja znašala 50 % njihove čiste knjigovodske vrednosti, saj njihova poštena vrednost ni bila na voljo, vrednost premičnih osnovnih sredstev pa se je spreminjala v skladu z veljavno amortizacijsko stopnjo. Družba Ernst&Young je menila, da je vrednost v primeru prisilne prodaje reprezentativna ob upoštevanju možnosti, da se ocenjena sredstva uporabijo za nekatere namene in kot del nekaterih proizvodnih postopkov, možnosti njihove uporabe za alternativne namene in narave pogodb, s katerimi so bila povezana. V študiji družbe Ernst&Young je poudarjeno, da je lahko likvidacijska vrednost prodajanih sredstev, kadar so zelo posebna in se uporabljajo pri proizvodnji za posebnega kupca, zelo majhna in lahko znaša 30 % njihove čiste knjigovodske vrednosti. Podjetje Autoglass Group SA, katerega bilančna vrednost je znašala 19,8 milijona PLN, je bilo v stečajnem postopku na primer prodano za 6 milijonov EUR. Poleg tega zadevna sredstva podjetja PZL Wrocław, uporabljena za registrirano zastavno pravico, vključujejo veliko predmetov majhne vrednosti. Natančneje, posojilo iz leta 2007 je bilo zavarovano s seznamom 1 709 predmetov, katerih vrednost se je z leti zmanjšala, pri čemer je bila vrednost približno 1 400 predmetov manjša od 3 500 PLN, zato je bila izvedena enkratna amortizacija.

(148)

Kot v glavnem poročilu tudi v dodatku k študiji družbe Ernst&Young ni bilo upoštevano, kakšen vpliv ima inflacija, in sicer v skladu z možnostjo dolgotrajnega stečajnega postopka, na oceno scenarija stečaja z vidika upnikov podjetja PZL Wrocław.

(149)

Glede na to študijo je čista knjigovodska vrednost sredstev, uporabljenih za registrirano zastavno pravico na strojih, 31. januarja 2010 znašala 2 106 392,71 PLN. Če se ta formula uporabi za čisto knjigovodsko vrednost sredstev, je njihova vrednost (pri stečaju) v primeru prisilne prodaje ocenjena na 1 053 196,36 PLN.

(150)

V dodatku k študiji družbe Ernst&Young je ugotovljeno, da agencija IDA pri scenariju stečaja pridobi 1 053 196,36 PLN, pri scenariju prodaje pa [> 1 053 196,36 PLN] (kot je opredeljeno v Prilogi 2 k okvirnemu sporazumu).

(151)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da je čista knjigovodska vrednost sredstev, uporabljenih za registrirano zastavno pravico za posojilo iz leta 2007, v revidiranih finančnih poročilih za leto 2007 znašala 5 480 861,37 PLN, v revidiranih finančnih poročilih za 31. januar 2010 pa 818 967,55 PLN.

(152)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da je čista knjigovodska vrednost sredstev, uporabljenih za registrirano zastavno pravico za posojilo iz leta 2008, glede na poročilo neodvisnega strokovnjaka z dne 1. februarja 2008 znašala 2 763 000 PLN. Knjigovodska vrednost teh sredstev je 1. februarja 2008 glede na revidirana finančna poročila znašala 1 883 098,97 PLN, medtem ko je čista knjigovodska vrednost teh sredstev glede na revidirana finančna poročila 31. januarja 2010 znašala 1 287 425,16 PLN.

(153)

V skladu s tem so poljski organi odstopili od dveh dokapitalizacij podjetja PZL Hydral, pri čemer so trdili, da delni odpisi in delna poplačila javnopravnih obveznosti ob upoštevanju merila zasebnega upnika ne vsebujejo elementov državne pomoči. Navedli so tudi, da je bilo ravnanje javnih upnikov v preteklosti (1998–2007) v skladu z merilom zasebnega upnika. Navedli so še, da je bila prodaja podjetja PZL Wrocław odprta, pregledna in brez določenih pogojev ter da je ceno, ki jo je ponudil vlagatelj, mogoče šteti za tržno ceno. Poljski organi so trdili, da sta bili posojili iz let 2007 in 2008 odobreni pod tržnimi pogoji. Prav tako so odstopili od zamenjave terjatev v lastniške deleže v zvezi z zgoraj opisanim posojilom iz leta 2007, za posojili iz let 2007 in 2008 pa so predlagali delno zamenjavo pred prodajo, saj naj bi bilo to v skladu z merilom zasebnega upnika.

(154)

Prvi del nekaterih ukrepov, zlasti neizterjave javnopravnih obveznosti od podjetja PZL Hydral, se je začel leta 1998, tj. pred pristopom Poljske k EU 1. maja 2004.

(155)

V skladu s pristopno pogodbo je treba ukrepe pomoči, ki so v novih državah članicah začeli veljati pred pristopom in se uporabljajo tudi po njem ter pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, pri čemer niso obstoječa pomoč, obravnavati kot novo pomoč za namene uporabe člena 108(3) PDEU.

(156)

V točki 3 Priloge IV k pristopni pogodbi je predviden postopek začasnega mehanizma. Določa pravni okvir za ocenjevanje shem pomoči in posameznih ukrepov pomoči, ki so v novi državi članici začeli veljati pred datumom njenega pristopa k EU in se uporabljajo tudi po njem.

(157)

Komisija ukrepov pomoči, ki so začeli veljati pred pristopom in se po njem ne uporabljajo, ne more preučiti niti na podlagi postopka začasnega mehanizma niti na podlagi postopka iz člena 108(2) PDEU. Po drugi strani bo Komisija ukrepe, ki so začeli veljati šele po pristopu, na podlagi postopka iz člena 108(2) PDEU ocenjevala kot priglašeno pomoč ali nezakonito pomoč.

(158)

Ukrep se lahko uporablja po pristopu, če je začel veljati pred njim, vendar lahko po pristopu še vedno vodi do odobritve dodatne pomoči ali povečanja zneska že odobrene pomoči, in sicer če natančna gospodarska izpostavljenost države ob začetku veljavnosti ukrepa in pristopu še ni znana.

(159)

Komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da se je neizterjava obveznosti do javnih upnikov začela leta 1998 in se nadaljevala tudi na datum pristopa. Po njenem mnenju je neizterjava vseh obveznosti, ki 1. maja 2004 niso bile poravnane, tega dne prešla v njeno pristojnost.

(160)

Glede na zgoraj navedeno neizterjava javnopravnih obveznosti, ki 1. maja 2004 niso bile poravnane, v skladu s členom 108 PDEU pomeni ukrep, ki se uporablja po pristopu in spada v pristojnost Komisije.

(161)

V skladu s členom 107(1) PDEU je državna pomoč pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(162)

Pogoji iz člena 107(1) PDEU so kumulativni, zato morajo biti izpolnjeni vsi hkrati, da se ukrep šteje za državno pomoč.

(163)

Komisija v naslednjih odstavkih ločeno ocenjuje morebitno državno pomoč podjetjema PZL Hydral in PZL Wrocław.

(164)

V zvezi s podjetjem PZL Hydral opredeljuje naslednje ukrepe:

(165)

V zvezi s podjetjem PZL Wrocław ugotavlja naslednje ukrepe:

(166)

Komisija ugotavlja, da so poljski organi nasprotovali opredelitvi zgoraj navedenih ukrepov za državno pomoč, pri čemer so trdili, da ukrepi izpolnjujejo merilo zasebnega upnika (v primeru ukrepov za podjetje PZL Hydral in zamenjave terjatev v lastniške deleže v letu 2010 za podjetje PZL Wrocław) ter preskus tržnega vlagatelja (v primeru posojil iz leta 2007 in 2008 za podjetje PZL Wrocław).

(167)

Država članica lahko v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (33) (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba) po začetku formalnega postopka preiskave pravočasno umakne uradno priglasitev, preden Komisija sprejme odločitev, ali priglašeni ukrep pomeni pomoč. Komisija v takih primerih postopek konča z utemeljitvijo, da ni več smiseln.

(168)

Poljski organi so odpovedali dve priglašeni dokapitalizaciji (113 milijonov PLN). Zato preiskava Komisije v zvezi s tema ukrepoma ni več smiselna.

(169)

Obstaja možnost, da so različni javni upniki podjetju PZL Hydral odobrili državno pomoč v obliki dolgotrajne neizterjave javnopravnih obveznosti podjetja.

(170)

Komisija poudarja, da člen 107(1) PDEU zajema različne oblike ukrepov, s katerimi se znižujejo običajni stroški podjetja ter ki imajo, čeprav niso subvencije v ožjem pomenu besede, podobne lastnosti in enak učinek. V sodni praksi je splošno sprejeto, da javni subjekt, ki je pristojen za pobiranje prispevkov za socialno varnost in ki dopusti, da so ti prispevki plačani z zamudo, s svojim ravnanjem koristi podjetju v finančnih težavah, ki ima zaradi takega ravnanja precejšnjo gospodarsko prednost, saj se s tem zmanjša breme, ki je povezano z običajno uporabo sistema socialne varnosti, te prednosti pa ni mogoče popolnoma odpraviti z naloženimi obrestmi in kaznimi zaradi zamud (34). To sklepanje se smiselno uporablja za druge pristojbine, dajatve in davke, ki jih pobirajo javni organi.

(171)

V obravnavanem primeru javni organi za pobiranje prispevkov niso v celoti izterjali terjatev do podjetja PZL Hydral v obdobju 1997–2007, ko so javni upniki sprejeli načrt prestrukturiranja (glej točko 60 in naslednje).

(172)

Iz sodne prakse izhaja, da se je treba za ugotovitev, ali so javni organi z neizterjavo javnopravnih terjatev odobrili državno pomoč, prepričati, ali zadevno podjetje primerljivih koristi očitno ne bi moglo pridobiti od zasebnega upnika, ki je v razmerju do tega podjetja v enakem položaju kot javni organ za pobiranje prispevkov (35).

(173)

Komisija ugotavlja, da sta poljsko ministrstvo za finance, ki je bilo takrat lastnik podjetja PZL Hydral, in pozneje agencija IDA za zagotovitev dolgoročne ekonomske uspešnosti tega podjetja na podlagi študije, ki so jo leta 1998 pripravili zasebni svetovalci, razvili privatizacijsko strategijo ter začeli iskati vlagatelje (glej točko 54). Zasebni in javni upniki so ta pristop podprli in v njem tesno sodelovali.

(174)

Poljski organi so leta 2002, še vedno s podporo zasebnih in javnih upnikov, začeli pogajanja z […]. Ti upniki so bili redno obveščeni o doseženem napredku (glej točki 30 in 56).

(175)

Komisija ugotavlja, da so zasebni in javni upniki menili, da vrednost podjetja PZL Hydral, zlasti njegovih dejavnosti na področju letalstva in obrambe, kot delujočega podjetja izrazito presega vrednost njegovih sredstev, zlasti zaradi njegovih vojaških potrdil in dovoljenj za trgovanje z orožjem ter človeškega kapitala, zato so se dogovorili, da ne začnejo stečajnega postopka proti podjetju PZL Hydral.

(176)

Komisija zlasti ugotavlja, da glavna zasebna upnika, tj, banka […] in banka […], nista prisilno izterjala obveznosti, čeprav sta imela prvovrstno zavarovanje (glej točki 32 in 34), na podlagi katerega je bilo sredstva mogoče izterjati neposredno z bančnimi izvršilnimi nalogi in bi ga bilo mogoče sorazmerno preprosto uporabiti (glej točko 28).

(177)

Po drugi strani so javni upniki sprejeli ukrepe za izterjavo s sodnim izvršiteljem, pri čemer so do konca leta 2007 izterjali skupno 28,76 milijona PLN (glej točko 41).

(178)

Zato Komisija ugotavlja, da je lahko podjetje PZL Hydral med letoma 1998 in 2007 primerljive koristi pridobilo od dveh zasebnih upnikov, tj. banke […] in banke […], ki do tega podjetja nista bila zgolj v enakem položaju, ampak dejansko v boljšem kot javni organi za pobiranje prispevkov.

(179)

Komisija še ugotavlja, da so se zasebni in javni upniki upravičeno odločili, da ne začnejo stečajnega postopka proti podjetju PZL Hydral, ker obstajajo dobre možnosti, da dejavnosti na področju letalstva in obrambe ponovno dosežejo rentabilnost, ko bi bil neplačani dolg povrnjen, kot je navedeno v strategiji iz leta 1998 (glej točko 54).

(180)

Zato neizterjava neplačanih zneskov za obdobje 1998–2007 s strani javnih organov za pobiranje prispevkov podjetju PZL Hydral ne zagotavlja prednosti, saj so javni organi ravnali enako, kot bi ravnal zasebni upnik, torej to ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(181)

Glavna zasebna upnika podjetja PZL Hydral, tj. banka […] in banka […], sta po neuspešnih pogajanjih o privatizaciji poravnala svoje terjatve do podjetja PZL Hydral.

(182)

Terjatve zasebnih upnikov so bile poravnane aprila 2003 (banka […]) in novembra 2006 (banka […]). Čeprav sta imeli banki kakovostno zavarovanje, je banka […] sprejela poravnavo dolgov podjetja PZL Hydral v višini 51,6 milijona PLN na podlagi poplačila v višini 4 milijone PLN, medtem ko je banka […] sprejela poravnavo dolgov tega podjetja v višini 86,4 milijona PLN na podlagi poplačila v višini 11,5 milijona PLN (glej točki 31 in 33).

(183)

Javni organi za pobiranje prispevkov so leta 2007 z agencijo IDA in podjetjem PZL Hydral sprejeli dogovor o poravnavi dolga, ki je bil novembra 2007 vključen v načrt prestrukturiranja. Ta dogovor je vključeval štiri bistvene elemente:

(184)

V načrtu prestrukturiranja je bilo v skladu z ocenjenimi prihodki od prodaje v obdobju 2007–2010 predvideno, da bodo javni organi za pobiranje prispevkov izterjali 120,8 milijona PLN (glej točko 61). Pozneje se je pokazalo, da je bila ta ocena dobra, saj znesek, ugotovljen v letu 2010, znaša 122,3 milijona PLN (glej točko 133).

(185)

Komisija ugotavlja, da sta bili v načrtu prestrukturiranja predvideni tudi dve dokapitalizaciji podjetja PZL Hydral, namenjeni povečanju količine denarja, ki je na voljo za poravnavo preteklih obveznosti. Ta ukrepa dokapitalizacije naj bi bila v načrt prestrukturiranja vključena po predhodni odobritvi Komisije; zato so javni upniki ob dogovoru o načrtu prestrukturiranja nedvomno vedeli, da vključitve teh dodatnih zneskov vanj ne morejo šteti za pridobljeno in gotovo.

(186)

Komisija prav tako ugotavlja, da v načrtu prestrukturiranja ni končne odločitve glede razdelitve prihodkov med različne javne upnike. Ta razdelitev naj bi bila opravljena po koncu postopka prodaje podružnic in sredstev na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje, pri čemer bi se upoštevalo zavarovanje različnih javnih upnikov na teh sredstvih.

(187)

Komisija ob upoštevanju ocene ravnanja javnih upnikov v obdobju 2007–2010 meni, da je treba oceniti dve različni odločitvi, in sicer odločitev iz leta 2007, da se strinjajo z načrtom prestrukturiranja, ter odločitev iz leta 2010, da sprejmejo končno poravnavo, kot je podrobno opredeljena v preglednici 26 tega sklepa.

(188)

V skladu s sodno prakso Sodišča mora Komisija v takih primerih uporabiti merilo zasebnega upnika, kar pomeni, da mora za ugotovitev, ali znižanje dela dolgov, ki jih podjetje v težavah dolguje osebi javnega prava, pomeni državno pomoč, to osebo primerjati z zasebnim tržnim upnikom, ki si prizadeva izterjati zneske, ki mu jih dolguje dolžnik v finančnih težavah (36).

(189)

Vendar je v sodni praksi prav tako navedeno, da se mora, kadar podjetje, katerega finančno stanje se znatno poslabša, upnikom predlaga enega ali več dogovorov za prestrukturiranje dolga, da bi izboljšalo svoje stanje in se izognilo stečaju, vsak upnik odločiti glede na znesek, ki mu je bil ponujen na podlagi predlaganega dogovora, po eni strani, ter glede na znesek, za katerega pričakuje, da ga bo v primeru likvidacije podjetja lahko izterjal, po drugi strani. Na njegovo odločitev vpliva več dejavnikov, vključno s tem, ali je terjatev upnika zavarovana, prednostna ali običajna, kakšna sta narava in obseg njegovega morebitnega zavarovanja, kako ocenjuje verjetnost, da se znova doseže rentabilnost podjetja, in tveganje za izgube, če se to ne zgodi, ter kakšen znesek bi prejel v primeru likvidacije. Če bi se na primer izkazalo, da bi ob likvidaciji podjetja iztržljiva vrednost njegovih sredstev zadostovala le za pokritje hipoteke in prednostnih terjatev, bi bile običajne terjatve brez vrednosti. V takih okoliščinah pristanek običajnega upnika, da odpiše glavni del svojih terjatev, dejansko ne bi bila izguba (37).

(190)

Komisija ugotavlja, da se pogoji poravnave z javnimi organi za pobiranje prispevkov razlikujejo od pogojev poravnave z obema zasebnima bankama.

(191)

Prvič, zasebni banki sta se odločili za takojšnje izplačilo, medtem ko so se javni organi za pobiranje prispevkov strinjali, da počakajo na rezultate prodaje sredstev in podružnic podjetja PZL Hydral.

(192)

Drugič, pričakovana stopnja izterjave pri javnih organih za pobiranje prispevkov izrazito presega stopnjo izterjave pri zasebnih bankah: banka […] je izterjala 7 %, banka […] pa 13 %, medtem ko so lahko javni organi za pobiranje prispevkov pričakovali, da bodo na podlagi postopka prodaje v vrednosti 122,3 milijona PLN izterjali 38,5 %.

(193)

Komisija mora oceniti, ali bi tudi zasebni upnik sprejel odločitev javnih upnikov iz leta 2007, da sprejmejo načrt prestrukturiranja, ki bi se po svoji naravi razlikoval od poravnave, ki so jo dosegli zasebni upniki, v njihovem položaju na podlagi načel iz točk 188 in 189 zgoraj.

(194)

Prvič, Komisija ugotavlja, da so imeli javni upniki le omejeno zavarovanje, ki je bilo manj kakovostno od zavarovanja zasebnih bank (glej preglednice od 16 do 20 zgoraj). Zato je bil njihov pogajalski položaj slabši. Hkrati se je kakovost njihovega zavarovanja po poravnavi z zasebnimi upniki znatno izboljšala, kar jim je zagotovilo dodatno varnost, da bodo vseeno lahko dosegli sprejemljivo stopnjo izterjave sredstev, tudi če z načrtom prestrukturiranja ne bodo doseženi pričakovani rezultati.

(195)

Drugič, Komisija ugotavlja, da bi lahko javni organi na podlagi predpostavk, na katerih temelji načrt prestrukturiranja, pričakovali znatno višjo stopnjo izterjave kot zasebni upniki, ki so se odločili za hitro poravnavo.

(196)

Tretjič, Komisija ugotavlja, da sta podjetji PZL Hydral in PZL Wrocław zasebnim upnikom zagotovili, da se bodo vse nove obveznosti pravočasno plačevale.

(197)

Četrtič, Komisija ugotavlja, da se je podjetje PZL Hydral v zvezi z neporavnanimi obveznostmi strinjalo z načrtom plačil, v katerem je bilo določeno, da se del dolga poplača v obrokih, medtem ko se preostanek poplača, ko bodo znani prihodki od prodaje sredstev in podružnic. Ta plačila so pomenila znatno izboljšanje glede na izterjavo v letih pred sprejetjem načrta prestrukturiranja; v letu 2008, tj. prvem letu tega načrta, je podjetje PZL Hydral poplačalo 54,6 milijona PLN, medtem ko je leta 2007 odplačalo le 9,5 milijona PLN (glej preglednico 21).

(198)

Komisija ugotavlja, da so javni upniki na podlagi teh jamstev in zagotovil podjetja PZL Hydral ravnali tako, kot bi v primerljivih okoliščinah ravnal zasebni upnik.

(199)

Komisija še ugotavlja, da je dejansko izvajanje načrta prestrukturiranja zaradi neuspešnih pogajanj z […] in […] (glej točko 94) trajalo dlje, kot je bilo prvotno predvideno. Komisija meni, da so javni organi za pobiranje prispevkov, s tem ko so se strinjali z načrtom prestrukturiranja, sprejeli s tem povezano tveganje.

(200)

Končna poravnava med podjetjem PZL Hydral in njegovimi javnimi upniki je opisana v preglednici 26. Ko je bila na podlagi ponudbe […] določena prodajna cena za podjetje PZL Wrocław, so javni upniki v skladu z merilom zasebnega upnika pristali na poravnavo na podlagi prihodkov od prodaje sredstev podjetja PZL Hydral brez kakršne koli dokapitalizacije, pri čemer so upoštevali vrednost svojih terjatev in kakovost svojega zavarovanja (glej točko 96).

(201)

Zato mora Komisija ugotoviti, ali je v primeru prodaje brez dokapitalizacije vsak posamezni javni upnik v boljšem položaju kot v primeru stečaja ter ali je prodaja […] najboljši scenarij prodaje, ki bi ga javni upniki lahko pričakovali.

(202)

Vsi javni upniki bodo izterjali več kot zasebni upniki (glej točko 134), razen ministrstva za finance, ki pa ni imelo nobenega zavarovanja in ga zato ni mogoče primerjati z zasebnimi upniki, ki so imeli prvovrstno zavarovanje (glej točki 32 in 34).

(203)

Prav tako je treba poudariti, da so se v študiji družbe Ernst&Young, ki jo je naročila agencija IDA, primerjali zneski, ki bi jih lahko vsak javni upnik pričakoval v primeru stečaja in v primeru prodaje (ki je bila izvedena leta 2010) (glej točko 137). V študiji je bilo ugotovljeno, da so vsi javni upniki v primeru prodaje v boljšem položaju.

(204)

Komisija je kritično ocenila študijo družbe Ernst&Young, da bi ugotovila, ali ugotovitve iz študije vzdržijo preskus, in na podlagi sodne prakse, navedene v točkah 188 in 189 zgoraj, dokazala, da so javni upniki s tem, ko so pristali na poravnavo, ravnali kot zasebni upniki v primerljivih okoliščinah.

(205)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je v študiji družbe Ernst&Young kot metodologija za oceno merila zasebnega upnika uporabljena zadevna sodna praksa evropskih sodišč, pri čemer je upoštevan status vsakega javnega upnika, njegovo zavarovanje, razvrstitev in znesek, ki bi ga izterjal v primeru likvidacije.

(206)

Preglednica 26 tega sklepa kaže, da je na podlagi te ocene vsak posamezni javni upnik (urad za socialno varnost, regionalni davčni urad Spodnje Šlezije, davčni urad okrožja Psie Pole v Vroclavu, mestni svet v Vroclavu, državni sklad za rehabilitacijo invalidov, regionalni urad Spodnje Šlezije in ministrstvo za finance) v primeru prodaje vseh sredstev podjetja PZL Hydral v boljšem položaju, tj. da vsak upnik pridobi večji delež neporavnanih obveznosti kot v scenariju stečaja in posledične likvidacije, pri čemer se upoštevata razvrstitev in zavarovanje javnih upnikov (glej točko 134).

(207)

Nato je Komisija preverila verodostojnost scenarija stečaja, ki ga je razvila družba Ernst&Young. Izhodiščna točka ocene je, da je vrednost podjetja PZL Hydral ničelna, saj njegove obveznosti izrazito presegajo vrednost njegovih sredstev in podružnic. Zato bi pri scenariju stečaja vsak upnik lahko izterjal samo del neporavnanih obveznosti, ki so bile zavarovane, če bi lahko imel zaradi svoje razvrstitve korist od likvidacijske vrednosti zavarovanih sredstev.

(208)

V preglednicah od 16 od 20 so prikazana zavarovanja posameznih javnih upnikov. Delež, ki ga bo vsak posamezni javni upnik ob upoštevanju svoje razvrstitve prejel na podlagi svojega zavarovanja v primeru stečaja podjetja PZL Hydral, je naveden v točki 131. Družba Ernst&Young je za oceno vrednosti nepremičnin pri prisilni prodaji upoštevala trenutno pošteno vrednost sredstev, ki sestavljajo podjetje, v skladu s točko 30 in mednarodnim računovodskim standardom št. 16 o opredmetenih osnovnih sredstvih. (38) Komisija ugotavlja, da je uporaba tega mednarodnega računovodskega standarda v EU obvezna, zato je ustrezno izhodišče za ocenjevanje likvidacijske vrednosti. Komisiji se zdi razumno, da se stečajna vrednost teh sredstev pri prisilni prodaji zmanjša za 50 %, ker se bodo ta sredstva prodala ločeno, ker ne bo mogoče uporabiti pravila „delujočega podjetja“ zaradi manjšega povpraševanja po industrijskih sredstvih v gospodarski krizi in ker je ta vrednost večja od povprečnih prihodkov od prodaje sredstev v stečajnem postopku na Poljskem, ki znaša 26,86 % njihove poštene vrednosti.

(209)

Komisija ugotavlja, da je vsak posamezni javni upnik pri scenariju prodaje […] v boljšem položaju kot pri scenariju stečaja.

(210)

Treba je še ugotoviti, ali je ponudba, ki jo je predložil […], najboljša ponudba, ki jo javni upniki lahko pričakujejo. Komisija opozarja, da je bil […] v prvi polovici leta 2009, ko je postalo jasno, da pogoji iz ponudbe […] niso bili izpolnjeni, edini kupec, zainteresiran za nakup delnic v podjetju PZL Wrocław. Kljub objavi poziva k predložitvi ponudb in dejavnemu iskanju mogočih vlagateljev maja 2008 (glej točko 90 in naslednje) se ni javil noben drug vlagatelj. Zato javni upniki niso mogli upravičeno pričakovati, da bo kateri koli drug vlagatelj v prihodnosti ponudil boljšo ceno.

(211)

Na podlagi tega Komisija meni, da so javni upniki s tem, ko so leta 2010 pristali na strukturo poravnave iz preglednice 26, ravnali kot zasebni upnik, ki si prizadeva za izterjavo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik v finančnih težavah. Zato javni upniki niso zagotovili prednosti podjetju PZL Hydral. V skladu s tem poravnava neporavnanih obveznosti v obliki delnega odpisa javnopravnih obveznosti v skladu s študijo družbe Ernst&Young ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(212)

Komisija mora ugotoviti, ali je posojilo iz leta 2007 podjetju PZL Wrocław zagotovilo prednost. V ta namen mora ugotoviti, ali bi zasebni vlagatelj („načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji“) zadevno transakcijo izvedel pod enakimi pogoji in, v nasprotnem primeru, pod kakšnimi pogoji (39).

(213)

Komisija ugotavlja, da je treba za ugotovitev, ali je posojilo državnega organa, ki je že delničar v podjetju, v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, njegovo naložbo primerjati z naložbami zasebnega holdinga ali zasebne skupine podjetij, v katerih se upošteva strukturno politiko in ki jih vodijo dolgoročnejša pričakovanja (40).

(214)

Komisija meni, da agencija IDA ni zunanji upnik, ki vlaga za doseganje dobička v obliki obrestne mere na podlagi donosnosti svoje naložbe, ampak delničar z več kot 90-odstotnim poslovnim deležem v podjetju PZL Hydral, ki ima v lasti 100-odstotni poslovni delež v podjetju PZL Wrocław. Zato je treba ugotoviti, ali bi zasebni vlagatelj v enakih okoliščinah odobril posojilo iz leta 2007.

(215)

Kar zadeva posojilo iz leta 2007 za podjetje PZL Wrocław, Komisija najprej ugotavlja, da je bilo odobreno podjetju PZL Wrocław, ki je bilo takrat finančno uspešno in ni bilo v finančnih težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje (glej točki 47 in 48). Nasprotno, bilo je novo podjetje brez dolgov, ki je prejelo že veliko naročil, večinoma v obliki pogodb s poljskim ministrstvom za obrambo, s katerim je imelo dolgoleten poslovni odnos.

(216)

Komisija ugotavlja, da je agencija IDA pričakovala, da bo donosnost naložb zagotovila z zamenjavo terjatev v lastniške deleže, ki bi znašali […] %, in poznejšo prodajo tega poslovnega deleža v podjetju PZL Wrocław zasebnemu vlagatelju (za ocenjeni znesek […]), kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja.

(217)

Agencija IDA je upoštevala pogajanja, ki so potekala z […] (glej točko 74).

(218)

Za ugotovitev, ali je agencija IDA ravnala v skladu z načelom zasebnega vlagatelja, je zato nujno ugotoviti, kakšno prodajno ceno je lahko pričakovala glede na svoj poslovni delež, kakšna je bila stopnja tveganja in ali je bila donosnost naložbe na podlagi te prodaje dovolj visoka glede na prevzeto tveganje.

(219)

Agencija IDA je pred odobritvijo posojila pri neodvisnem strokovnjaku naročila študijo za določitev vrednosti podjetja PZL Wrocław ob koncu odcepitve od podjetja PZL Hydral (glej točko 66).

(220)

Komisija je to študijo kritično ocenila in ugotovila, da je razumno pričakovati prodajno ceno v višini vsaj […] (glej točko 71 in naslednje). Agencija IDA bi pri prodaji približno […] % delnic lahko torej pričakovala znaten donos v višini vsaj 48,5 milijona PLN, če bi bila prodaja uspešna.

(221)

Komisija priznava, da je z vsako privatizacijo vedno povezano veliko tveganje. V obravnavanem primeru je bil prvi poskus že neuspešen. Komisija hkrati ugotavlja, da so bile splošne možnosti za poljsko podjetje, ki deluje na področju letalstva in obrambe, sorazmerno dobre, ob upoštevanju tedanjih operacij poljske vojske v tujini in zavezanosti Poljske organizaciji NATO, kar zadeva njene obrambne zmogljivosti. Poleg tega so ob upoštevanju potrebe po posedovanju posebnih dovoljenj ovire za vstop v zadevni tržni segment visoke, kar po drugi strani povečuje privlačnost uveljavljenih udeležencev.

(222)

Komisija še ugotavlja, da je bila pričakovana donosnost naložbe dovolj velika, da je upravičila sorazmerno veliko tveganje, ter da je poleg tega agencija IDA pridobila zavarovanje v obliki registrirane zastavne pravice na strojih v vrednosti 5,5 milijona PLN in običajne zastavne pravice na […] % delnic (glej točko 65).

(223)

Na podlagi tega je Komisija prepričana, da je bilo posojilo iz leta 2007 odobreno v skladu z načelom zasebnega vlagatelja, zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(224)

Komisija mora ugotoviti, ali je bila s posojilom iz leta 2008 podjetju PZL Wrocław zagotovljena prednost. V ta namen bo uporabila načelo zasebnega vlagatelja, kot je določeno v točkah od 212 do 214, v katerih so navedeni tudi razlogi za to.

(225)

Kar zadeva posojilo iz leta 2008 za podjetje PZL Wrocław, Komisija najprej ugotavlja, da je bilo odobreno podjetju PZL Wrocław, ki je bilo takrat finančno uspešno in ni bilo v finančnih težavah v smislu smernic za reševanje in prestrukturiranje. Nasprotno, bilo je novo podjetje brez dolgov, ki je imelo že veliko naročil, večinoma v obliki pogodb s poljskim ministrstvom za obrambo v vrednosti […] (glej točko 48). Komisija meni, da je bilo to posojilo odobreno namensko, in sicer za izpolnitev vse večjega števila naročil ministrstva za obrambo. Poleg tega je podjetje leta 2008 pridobilo zasebna finančna sredstva v obliki poslovnega najema (glej točko 87).

(226)

Komisija ugotavlja, da je agencija IDA posojilo iz leta 2008 dodelila tik pred pričakovanim koncem pogajanj z […] v zvezi s prodajo podjetja PZL Wrocław (glej točko 74). Razlog za to je bil zagotovitev premostitvenega posojila za obdobje pred sklenitvijo posla, ko je moralo podjetje PZL Wrocław hitro povečati svoje zmogljivosti za izpolnitev vse večjega števila naročil ministrstva za obrambo. Glavna spodbuda agencije IDA za dodelitev posojila je bila torej zagotovitev, da bo podjetje lahko izkoristilo poslovne priložnosti pred sklenitvijo posla z […] in da bo posel sklenjen čim prej.

(227)

Komisija ugotavlja, da je posojilo omejeno na 4 milijone PLN, tj. znesek, ki je potreben za pridobitev sredstev, nujnih za zadovoljitev dodatnega povpraševanja ministrstva za obrambo.

(228)

Komisija še ugotavlja, da je bilo posojilo zavarovano z registrirano zastavno pravico na strojih v vrednosti 2,8 milijona PLN in običajno zastavno pravico na denarnih terjatvah iz komercialnih pogodb v vrednosti 5,2 milijona PLN ter da je bila njegova spremenljiva obrestna mera enaka veljavni referenčni obrestni meri, ki jo je objavila Komisija (glej točko 83). Agencija IDA je pred odobritvijo posojila iz leta 2008 vseeno preučila finančno stanje podjetja PZL Wrocław in ugotovila, da je podjetje dobičkonosno. Na podlagi tega je agencija IDA lahko pričakovala, da bo podjetje Wrocław ustvarjalo zadosten denarni tok, da bo poplačalo dolg in da bo agencija lahko dosegla donosnost naložbe.

(229)

Komisija ugotavlja, da je običajno poslovno ravnanje večinskega delničarja, ki prodaja podjetje, da odobri manjše premostitveno posojilo, če je to nujno za izkoriščanje poslovnih priložnosti in omogoča nemoteno dokončanje prodaje. Komisija meni, da je agencija IDA posojilo iz leta 2008, ki je bilo poleg tega ustrezno zavarovano in je zagotovilo obresti po referenčni obrestni meri, odobrila v skladu s to logiko.

(230)

Na podlagi tega je Komisija prepričana, da je bilo posojilo iz leta 2008 odobreno v skladu z načelom zasebnega vlagatelja, zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(231)

Agencija IDA se je najprej dogovorila za zamenjavo svojih terjatev v lastniške deleže in nato celotne prihodke od prodaje lastniških deležev dala na voljo podjetju PZL Hydral, da bi lahko poravnalo svoje neporavnane obveznosti do javnih organov, kot je bilo določeno v načrtu prestrukturiranja; agencija je s tem dejansko odpisala dolg v vrednosti 17,2 milijona PLN in izterjala le [> 1 053 196,36 PLN].

(232)

Treba je ugotoviti, ali zamenjava terjatev v lastniške deleže vključuje prednost, ki bi jo agencija IDA zagotovila podjetju PZL Wrocław. V ta namen mora Komisija ugotoviti, ali je agencija IDA pri tej transakciji ravnala v skladu z merilom zasebnega upnika, kot je opredeljeno v točkah 188 in 189.

(233)

Komisija najprej ugotavlja, da je bila ponudba […] iz leta 2009 […] za […] nižja od ponudbe […] iz leta 2008. Komisija meni, da je ta razlika posledica poslabšanja položaja podjetja PZL Wrocław, ki je bilo leta 2008 dobičkonosno in je imelo dobre obete za prihodnost, medtem ko se je leta 2009 znašlo v težavah, predvsem zaradi znatnega zmanjšanja števila naročil ministrstva za obrambo.

(234)

Komisija še ugotavlja, da agencija IDA ni pričakovala, da bo našla drugega kupca kot […] za delnice, ki jih je na podlagi zamenjave terjatev v lastniške deleže pridobila v podjetju PZL Wrocław (glej točko 210). Agencija je morala za zagotovitev uspešnega posla zagotoviti, da lahko poravna obveznosti do javnih upnikov, če so imeli hipoteke na sredstva podjetja PZL Wrocław, saj sicer ne bi mogla izpolniti zaveze za prenos vseh nezavarovanih sredstev.

(235)

Če poleg tega prodaja podjetja PZL Wrocław – ki je bila dogodek, na katerem je temeljilo prestrukturiranje javnopravnih obveznosti z delnimi poplačili – ne bi bila izvedena, bi davčni organi svoje terjatve uveljavili na podlagi davčnega zakonika (glej točko 144). Poleg tega bi neuspeh sporazuma o prodaji glede na finančno stanje podjetja PZL Wrocław povzročil njegov stečaj (glej točko 52).

(236)

Zato Komisija ugotavlja, da je bila likvidacija podjetij PZL Wrocław in PZL Hydral poleg sprejetja dejanskega odpisa v višini 17,2 milijona PLN edina možnost.

(237)

V dodatku k študiji družbe Ernst&Young sta bila ocenjena ta dva scenarija. Komisija je kritično ocenila študijo družbe Ernst&Young, da bi ugotovila, ali ugotovitve iz študije vzdržijo preskus, ter na podlagi sodne prakse, navedene v točkah 188 in 189 zgoraj, dokazala, da je agencija IDA s privolitvijo v poravnavo ravnala kot zasebni upnik v primerljivih okoliščinah.

(238)

V študiji je ugotovljeno, da običajni upniki v primeru stečaja ne bodo prejeli ničesar, saj je veliko sredstev obremenjenih z zastavnimi pravicami in hipotekami, poleg tega pa bodo davčni organi lahko uveljavili svoje terjatve do podjetja PZL Wrocław (glej točko 143 in naslednje). Komisija je to informacijo potrdila, ko je preučila finančna poročila podjetja PZL Wrocław in analizirala izvajanje poljske zakonodaje, pri čemer je sklenila, da je ocena družbe Ernst&Young utemeljena.

(239)

Zato Komisija meni, da je vrednost običajnih zastavnih pravic na denarne terjatve, s katerimi je zavarovano posojilo iz leta 2008, pri scenariju likvidacije ničelna. Tudi vrednost zastavne pravice na […] % delnic je pri scenariju likvidacije ničelna, saj so brez vrednosti tudi same delnice.

(240)

Zato je za ugotovitev, kaj bi agencija IDA pridobila pri scenariju likvidacije, treba oceniti dobiček, ki bi ga lahko pričakovala od prodaje predmetov, na katerih ima registrirane zastavne pravice.

(241)

V dodatku k študiji družbe Ernst&Young je navedeno, da je knjigovodska vrednost strojev, na katerih je imela agencija IDA zastavne pravice za posojilo iz leta 2007, v letu 2007 znašala 5,5 milijona PLN, medtem ko je knjigovodska vrednost strojev, na katerih je imela zastavne pravice za posojilo iz leta 2008, v letu 2008 znašala 2,8 milijona PLN.

(242)

Ocena likvidacijske vrednosti registriranih zastavnih pravic agencije IDA je v dodatku k študiji družbe Ernst&Young temeljila na knjigovodski vrednosti sredstev, vpisanih v revidirana finančna poročila podjetja PZL Wrocław (glej točki 151 in 152) na dan 31. januarja 2010, tj. 2,1 milijona PLN.

(243)

Komisija meni, da je knjigovodska vrednost premičnih osnovnih sredstev (ki so bila uporabljena kot zastavna pravica za posojili iz let 2007 in 2008), kot je bila vpisana v revidirano finančno poročilo, ustrezno izhodišče za oceno njihove likvidacijske vrednosti. Komisija najprej ugotavlja, da je velika razlika med knjigovodsko vrednostjo in čisto vrednostjo sredstev, ugotovljena v študiji iz leta 2008 o vrednotenju podjetja PZL Wrocław, posledica znatnega povečanja vrednosti nepremičnin. Vrednost strojev ni bila popravljena. Drugič, Komisija ugotavlja, da glede na kratko obdobje med vzpostavitvijo zastavne pravice in oceno ni nobenih drugih znakov, da se v knjigovodski vrednosti ne kaže konservativno ocenjena vrednost strojev.

(244)

V dodatku k študiji družbe Ernst&Young je poudarjeno, da bi bilo treba ta sredstva v primeru likvidacije prisilno prodati po 50 % nižji ceni in da je pričakovana vrednost torej 1 053 196,36 PLN. Komisija priznava, da se sredstva, kot so stroji, ki se prodajo v postopku likvidacije, običajno prodajo pod knjigovodsko vrednostjo.

(245)

Komisija meni, da je 50-odstotno znižanje upravičeno zaradi razlogov, ki jih je navedla družba Ernst&Young in so opisani v točki 147 zgoraj. Zlasti meni, da je bila ocena njihove hipotetične vrednosti v primeru stečaja izvedena na podlagi metodologije, ki jo je mogoče šteti za primerno za določitev iztržljive vrednosti terjatev do posojilojemalcev, ki jim grozi stečaj, ob upoštevanju posebne vrste strojev, ki se prodajajo, ter nepredvidljivosti prodaje posebni stranki (ministrstvu za obrambo), ki zmanjšuje svoje izdatke glede na potrebo, da se zaradi krize prilagodi na upad davčnih prihodkov.

(246)

Zato Komisija na podlagi informacij, ki so ji bile na voljo ob sprejetju tega sklepa, ugotavlja, da je bila stečajna vrednost neodplačanih posojil agencije IDA 1 053 196,36 PLN.

(247)

Pri scenariju prodaje je bila vrednost neodplačanih posojil agencije IDA višja, saj je […] agenciji ponudil znesek v višini [> 1 053 196,36 PLN].

(248)

Komisija ugotavlja, da bi zasebni upnik v enakem položaju kot agencija IDA pristal na odpis v vrednosti 17,2 milijona PLN, saj v stečajnem postopku ne bi mogel razumno pričakovati uveljavitve večjega deleža svojih terjatev. Zato je Komisija na podlagi tega prepričana, da je ravnanje agencije IDA v zvezi z zamenjavo terjatev v lastniške deleže v letu 2010 v skladu z načelom zasebnega vlagatelja ter da ta zamenjava ne vsebuje elementov državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(249)

Komisija ugotavlja, da formalna preiskava dokapitalizacije v vrednosti 113 milijonov PLN, ki so jo poljski organi priglasili in nato umaknili, ni več smiselna na podlagi člena 8 postopkovne uredbe.

(250)

Kar zadeva neizterjavo obveznosti javnih upnikov in njihovo morebitno poravnavo, Komisija ugotavlja, da so javni upniki ravnali v skladu z merilom zasebnega upnika. Zato ravnanje javnih upnikov ne vsebuje elementov državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(251)

Komisija ugotavlja, da delna zamenjava terjatev v lastniške deleže, ki jo je načrtovala Agencija za industrijski razvoj v okviru načrta prestrukturiranja, kakor je bil spremenjen, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, saj je v skladu z merilom zasebnega upnika. Komisija prav tako meni, da posojili iz let 2007 in 2008 za podjetje PZL Wrocław ne pomenita državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, saj sta v skladu z načelom zasebnega vlagatelja –