12.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/32

(1)

Komisija je bila obveščena o nepravilnostih v poljskem sektorju jeklenih cevi med spremljanjem prestrukturiranja poljske jeklarske industrije. Po pristopu Poljske k EU so bila po uradni dolžnosti izvedena preverjanja v zvezi s pomočjo za Walcownia Rur Jedność Sp. z.o.o. („WRJ“) in WRJ-Serwis Sp. z.o.o. („WRJ-Serwis“). Komisija je od poljskih organov zahtevala informacije z dopisi z dne 6. aprila 2005, 4. avgusta 2005, 3. novembra 2005, 4. maja 2006, 17. novembra 2006 in 11. julija 2007. Poljski organi so odgovorili z dopisi z dne 7. junija 2005, 29. septembra 2005, 2. decembra 2005, 18. maja 2006, 31. maja 2006, 10. januarja 2007 in 3. avgusta 2007.

(2)

Z dopisom z dne 23. oktobra 2007 je Komisija obvestila Poljsko, da bo sprožila postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) (3) v zvezi z več ukrepi, dodeljenimi WRJ in WRJ-Serwis.

(3)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije dne 24. novembra 2007 (4). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepi.

(4)

Komisiji je pripombe predložila samo ena zainteresirana stranka. Komisija je te pripombe posredovala Poljski in ji dala možnost odgovora. Pripombe Poljske je prejela z dopisom z dne 16. februarja 2009. Odgovor Poljske na sprožitev formalnega postopka preiskave je bil predložen z dopisoma z dne 21. januarja in 1. februarja 2008.

(5)

Komisija je dne 16. februarja 2009 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila z dopisom z dne. 4. junija 2009.

(6)

WRJ ima sedež v Katovicah in zaposluje 12 delavcev, ki opravljajo administrativna dela. 40,736-odstotni delež WRJ je v lasti Towarzystwo Finansowe Silesia Sp. z o.o. („TFS“), podjetja, ki je v 99,6-odstotni lasti države. 7,235-odstotni delež je v lasti Walcownia Rur Silesia S.A. („Walcownia Rur Silesia“), podružnice v izključni lasti TFS.

(7)

Drugi delničarji so:

(8)

WRJ je bil ustanovljen leta 1995 z namenom postavitve nove valjarne brezšivnih cevi s proizvodno zmogljivostjo 160 000 ton na leto („projekt WRJ“).

(9)

Drugo podjetje, Huta Jedność, je začelo graditi valjarno brezšivnih cevi z zmogljivostjo 400 000 ton leta 1978, vendar je bila gradnja leta 1980 ustavljena zaradi ukinitve državnih subvencij. Po več poskusih, da bi s projektom ponovno začeli, je podjetje Huta Jedność vložilo predlog za stečaj, vključno z likvidacijo premoženja, kar pa je sodišče zavrnilo. Huta Jedność je zdaj podjetje v likvidaciji, njegove dejavnosti pa zajemajo dajanje v najem proizvodnih sredstev drugim podjetjem in izvajanje komunalnih storitev.

(10)

Projekt WRJ je vključeval elemente infrastrukture, pa tudi nekatere stroje in opremo, ki jih je podjetje Huta Jedność prej zbralo za prvotni projekt in naj bi bili postavljeni na zemljišču, ki je bilo nekdaj v lasti podjetja Huta Jedność. Novi vlagatelji so bili povabljeni k sodelovanju v projektu WRJ, ki se je začel leta 1997. Izvajanje projekta se je ustavilo leta 2001 in od takrat so se iz projekta umaknili tudi vlagatelji. Čeprav se zdi, da je bilo opravljenega 86 % dela, WRJ nikoli ni začel s proizvodnjo.

(11)

Dne 4. septembra 2007 je Walcownia Rur Silesia, podružnica v izključni lasti TFS, ustanovljena z namenom konsolidacije poljskega sektorja jeklenih cevi (glej uvodne izjave 15 do 17 spodaj), vložila predlog za stečaj WRJ, vključno z likvidacijo premoženja. Okrožno sodišče v Katovicah je razglasilo stečaj WRJ dne 23. januarja 2008 in odredilo likvidacijo premoženja, za kar je imenovalo stečajnega upravitelja. Kot kaže, do zdaj še noben del premoženja WRJ ni bil prodan v okviru stečajnega postopka.

(12)

WRJ-Serwis je bil ustanovljen leta 2001 po preoblikovanju Zakład Usług Energomechanicznych „Jedność“ S.A., ki je bil ustanovljen leta 1999. Njegovi delničarji so TFS (54,66-odstotni delež), PIW ENPOL Sp. z o.o. (36,77-odstotni delež), Commplex Sp. z o.o. (8,29-odstotni delež) in Huta Jedność (0,28-odstotni delež).

(13)

Prvotni namen WRJ-Serwisa je bila izvedba dela projekta WRJ in zagotavljanje boljših kreditnih možnosti za WRJ. Vendar pa WRJ-Serwis nikoli ni začel z naložbenimi dejavnostmi, temveč proizvaja brezšivne hladno vlečene jeklene cevi od maja 2004, potem ko je podjetje Huta Jedność v začetku leta 2004 prenehalo s proizvodnjo v jeklovleki. Ta dejavnost se izvaja na podlagi sredstev, prvotno najetih od podjetja Huta Jedność. Ta sredstva je pozneje prevzela banka ING Bank Śląski S.A. in nazadnje Walcownia Rur Silesia. Poleg tega je WRJ-Serwis pridobil 9/10 stalne pravice uporabe zemljišča, na katerem se nahaja projekt WRJ, in 9/10 lastništva stavb, postavljenih na tem zemljišču.

(14)

WRJ-Serwis je prenehal delovati aprila 2008, ko je proizvodnjo jeklenih cevi v jeklovleki prevzel Walcownia Rur Silesia.

(15)

TFS je leta 2004 začel iskati strateškega vlagatelja za WRJ in WRJ-Serwis. Leta 2005 so bile zainteresirane stranke pozvane k oddaji ponudb; ponudbo sta predložili dve zainteresirani stranki. Z enim ponudnikom je bil sklenjen okvirni sporazum o nabavi sredstev WRJ in WRJ-Serwis, brez kakršnih koli obremenitev; vendar pa je bil sporazum oktobra 2006 odpovedan, saj pogoji niso bili izpolnjeni. TFS je decembra 2006 začel nov razpisni postopek, vendar ni prejel nobene zavezujoče ponudbe.

(16)

Po novem pozivu k oddaji ponudb leta 2007 se je TFS odločil za konsolidacijo WRJ in WRJ-Serwisa, da bi ju lažje privatiziral. V ta namen je TFS ustanovil dve novi podjetji, in sicer FEREX Sp. z o.o. („FEREX“) in Walcownia Rur Silesia. TFS je izključni lastnik obeh podjetij. Preko Walcownia Rur Silesia in FEREXA je TFS pridobil sredstva, potrebna za izvedbo projekta WRJ, in prevzel dolgove WRJ in WRJ-Serwisa:

(17)

Avgusta 2008 je Poljska ponovno poskusila prodati WRJ, WRJ-Serwis, FEREX in Walcownia Rur Silesia. TFS in Walcownia Rur Silesia sta zainteresirane stranke povabila k udeležbi pri pogajanjih za skupen nakup premoženja Walcownia Rur Silesia, osnovnega kapitala FEREXA, terjatev TFS do FEREXA in kapitalskih deležev TFS v WRJ-Serwisu. Postopek se je zaključil 15. januarja 2009 in ni privedel do prodaje ponujenih deležev.

(18)

Pomoč, dodeljena WRJ, sestoji iz naložb kapitala TFS (2.2.1), garancij TFS (2.2.2) in zavarovanja zakladnice (2.2.3). Pomoč, dodeljena WRJ-Serwisu, sestoji iz naložb kapitala TFS (2.2.4).

(19)

Prva naložba kapitala TFS v WRJ je bila izvedena 26. junija 2002, ko so se delničarji WRJ odločili povečati osnovni kapital. TFS-ju je bil v zameno za terjatve dodeljen delež v nominalni vrednosti 15 milijonov PLN. Te terjatve sta TFS-ju dolgovala Huta Andrzej in Huta Katowice v znesku 15 milijonov PLN. Povečanje kapitala je bilo registrirano in je začelo veljati 22. novembra 2002.

(20)

Drugo povečanje osnovnega kapitala je bilo izvedeno 17. januarja 2003, ko so se delničarji WRJ ponovno odločili za povečanje osnovnega kapitala podjetja. TFS-ju je bil v zameno za terjatve, ki jih je TFS-ju dolgoval WRJ (zamenjava terjatev v lastniške deleže) dodeljen delež v nominalni vrednosti 40 milijonov PLN. Terjatve so bile v nominalni vrednosti 40 milijonov PLN. TFS jih je prevzel že prej, decembra 2002, od banke ING Bank Śląski S.A. Povečanje osnovnega kapitala je bilo registrirano in je začelo veljati 25. avgusta 2003.

(21)

Leta 2001 je TFS dodelil garancijo za do 5 milijonov PLN posojila v višini 20 milijonov PLN. Posojilo je WRJ leta 1999 dal Gospodarki Wodnej w Katowicach (WFOŚiGW) (Regionalno okoljsko in vodno gospodarstvo).

(22)

Leta 2001 je TFS dodelil garancijo za do 50 milijonov PLN posojila v višini 115 milijonov PLN. Posojilo je WRJ leta 1996 dal Gospodarki Wodnej w Katowicach (WFOŚiGW) (Nacionalno okoljsko in vodno gospodarstvo).

(23)

Dne 14. oktobra 1997 je zakladnica dodelila garancijo, ki je krila 45 % glavnice in obresti za dve posojili v skupni višini 262,5 milijona PLN. Ti dve posojili sta bili sestavljeni iz kredita v tuji valuti in kredita v PLN. Obe je dodelil bančni sindikat leta 1997.

(24)

Dne 2. januarja 2003 je vlada državno garancijo zvišala na 55 %, ko so bili podpisani zadevni dokumenti. Zvišanje garancije pa ni bilo izvedeno.

(25)

TFS je decembra 2003 v WRJ-Serwisu izvedel kapitalsko posredovanje z namenom pridobiti večinski delež v podjetju in s tem nadzor nad projektom WRJ. S sklepom iz decembra 2003 so se delničarji WRJ-Serwisa strinjali, da lahko TFS pridobi delež v podjetju. Delež je imel nominalno vrednost 7 910 000 PLN. TFS je delež pridobil predvsem v zameno za terjatve TFS-ja do Huta Jedność. Te terjatve so bile prenesene na WRJ-Serwis. TFS je za deleže plačal tudi v gotovini (890 000 PLN) ter s prispevkom v naravi (kovinski odkruški podjetja Huta Jedność za nadaljnjo predelavo; prenosna vrednost 450 000 PLN). Sporazum za pridobitev deleža je bil podpisan 8. junija 2004. Povečanje kapitala je bilo registrirano šele 17. avgusta 2007.

(26)

Hkrati s TFS sta deleže v povečanem osnovnem kapitalu pridobila tudi eden od obstoječih delničarjev, PIW Enpol Sp. z o.o., in novi delničar, Commplex Sp. z o.o. (zasebni podjetji). Podjetji sta deleže pridobili z odstopom terjatev WRJ-Serwisa do Huta Jedność.

(27)

Kot je opisano v uvodni izjavi 3, se je Komisija 23. oktobra 2007 odločila, da bo sprožila formalni postopek preiskave („odločitev o sprožitvi postopka“). V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija najprej izrazila mnenje, da je pristojna za odločanje o primeru ter da zadevni ukrepi pomenijo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(28)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija izrazila mnenje, da člena 107 in 108 PDEU (takrat člena 87 in 88 Pogodbe ES) običajno nista veljala za pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom in se po pristopu ni več uporabljala. Vendar pa je mogoče določbe Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije („Protokol št. 8“) obravnavati kot lex specialis v zvezi s členoma 107 in 108 PDEU, ki spremljanje državnih pomoči po PDEU razširja na vsako pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije med letoma 1997 in 2006. Zato je Komisija načeloma pristojna za oceno takšne pomoči.

(29)

V zvezi z vprašanjem, ali so proizvajalci cevi, kakršna sta WRJ in WRJ-Serwis, del „jeklarske industrije“ za namene Protokola št. 8, je bila Komisija naslednjega mnenja: Protokol št. 8 je temeljil na nacionalnem programu prestrukturiranja (Načrt za prestrukturiranje in razvoj poljske železarske in jeklarske industrije („NPP“)). Obseg NPP in Protokola št. 8 ni bil omejen na obseg Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo („PESPJ“), temveč je zajemal tudi nekatere jeklarske sektorje, kot so brezšivne cevi in široke varjene cevi.

(30)

V skladu z odločitvijo o sprožitvi postopka je, prvič, ta razlaga bila v skladu z opredelitvijo jeklarske industrije po pravilih EU glede državnih pomoči, in sicer opredelitvijo v Prilogi B k Večsektorskemu okviru (5). Drugič, to je sledilo iz NPP, katerega polovica upravičencev je bilo proizvajalcev cevi. Huta Jedność, predhodnik WRJ in WRJ-Serwisa, je sodeloval v programu prestrukturiranja in je bil večkrat izrecno naveden v osnutku NPP, vendar na koncu ni obveljal kot potencialni upravičenec, saj so takrat obstajali načrti za njegovo zaprtje po stečaju leta 2002.

(31)

Zato je bila Komisija mnenja, da je prepoved dodeljevanja pomoči, ki ni bila zajeta v NPP in Protokolu št. 8, veljala za Huta Jedność, WRJ in WRJ-Serwis.

(32)

V zvezi z naložbami TFS v WRJ in zavarovanjem, ki ga je TFS dal podjetju, je Komisija izrazila velike dvome, da so bile izpolnjene zahteve po načelu vlagatelja pod tržnimi pogoji. WRJ se je v času dodelitve ukrepa soočal s težavami in sam ne bi uspel zbrati sredstev na trgu kapitala. Komisija je tudi podvomila, da bi naložba prinesla zadosten donos. Na koncu je izrazila mnenje, da bi naložbe le stežka upravičili z dejstvom, da je nameraval TFS WRJ pozneje privatizirati.

(33)

V zvezi z garancijo zakladnice za WRJ je Komisija navedla, da ni jasno, ali je bil WRJ v času dodelitve garancije, tj. leta 1997, podjetje v težavah. Na drugi strani pa je, v zvezi z zvišanjem garancije leta 2003, WRJ mogoče obravnavati kot podjetje v težavah in Komisija je zato izrazila dvome, ali je to zvišanje garancije skladno z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(34)

V zvezi z naložbami TFS-ja v WRJ-Serwis je Komisija dvomila, da so naložbe izpolnile zahteve načela vlagatelja pod tržnimi pogoji. Komisija je navedla, da je bilo podjetje leta 2003 v težavah, in zato izrazila dvom, da so naložbe zagotavljale primerno donosnost.

(35)

Komisija ni uspela opredeliti nobene podlage, na kateri bi bilo morebitno državno pomoč mogoče označiti kot združljivo, saj je bila pomoč za naložbe oziroma pomoč za prestrukturiranje za jeklarski sektor med letoma 1997 in 2006 prepovedana s Protokolom št. 8 in s tem tudi s pravili EU glede državnih pomoči.

(36)

Poljska je pripombe na odločitev o sprožitvi postopka predložila z dopisoma z dne 21. januarja in 1. februarja 2008. Če povzamemo, Poljska se ni strinjala z razlago Protokola št. 8 s strani Komisije in je ponovila svoje stališče, da zadevni ukrepi niso predstavljali državne pomoči.

(37)

Poljska meni, da ne gre posploševati na podlagi Protokola št. 8, ki predstavlja izjemo k pravilu o neposredovanju v zvezi z državno pomočjo pred pristopom.

(38)

Prvič, Poljska poudarja, da proizvajalci cevi in njihovi izdelki niso bili zajeti v Prilogo I k Protokolu 2 k Evropskemu sporazumu med Republiko Poljsko na eni strani ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na drugi strani (6) („Protokol 2 k Evropskemu sporazumu“) in zato ne spadajo v področje njene uporabe.

(39)

Drugič, prepoved dodeljevanja državne pomoči proizvajalcem cevi v državah članicah je bila uvedena 24. julija 2002, ko je začela veljati Priloga B k Večsektorskemu okviru, ki je opredelil pomen izraza „jeklarska industrija“. V skladu s to opredelitvijo sta sektorja brezšivnih cevi in širokih varjenih cevi del „jeklarske industrije“. Tako sta NPP, ki ga je Komisija odobrila leta 2003, in Protokol št. 8 prav tako zajemala proizvajalce cevi. Prej, ko je veljala PESPJ, je bil sektor cevi izključen.

(40)

Poljska je sklenila, da je treba Protokol št. 8 razlagati tako, da pred 24. julijem 2002 pomoč, dodeljena proizvajalcem cevi, ni bila predmet nadzora Komisije (tako kot tudi ne druga posredovanja pred začetkom veljavnosti Pristopne pogodbe). Po tem datumu so za proizvajalce cevi veljale navedene omejitve.

(41)

V zvezi z upravičenci Poljska poudarja, da je WRJ-Serwis mogoče opredeliti kot proizvajalca jekla šele od leta 2004, ko je začel uporabljati zmogljivosti jeklovleke, in da pred tem datumom državnih intervencij ni mogoče označiti kot državne pomoči jeklarski industriji.

(42)

Poljska na koncu poudarja, da projekt WRJ ni nadaljevanje nekdanjega projekta Huta Jedność.

(43)

Poleg tega Poljska trdi, da TFS, čeprav je pod nadzorom zakladnice, deluje pod tržnimi pogoji z namenom ustvarjanja dobička. Ukrepi, ki jih je sprejel v zvezi z WRJ in WRJ-Serwisom, niso bili posledica posebne kontrole ali nadzora s strani države. Zato zakladnica ni nujno izvedla nadzora v smislu sodbe Stardust Marine (7).

(44)

V zvezi s povečanji kapitala v WRJ in garancijami TFS-ja Poljska meni, da TFS ni vložil večjih zneskov v projekt WRJ. Dejansko je bila zamenjava terjatev za deleže v WRJ bolj ekonomsko smiselna kot neposredna izterjava zadevnih terjatev. Poleg tega je imel TFS v času naložbe v WRJ poslovne načrte, ki so nakazovali dobičkonosnost projekta WRJ. V tistem času je bil tudi bančni sindikat pripravljen zagotoviti nadaljnje financiranje WRJ-ju. Zato je TFS ravnal kot vlagatelj pod tržnimi pogoji.

(45)

Poljska meni, da je zvišanje državne garancije za WRJ v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj je bila garancija zavarovana s polnovrednimi zavarovanji, WRJ pa je zakladnici plačal provizijo za garancijo po tržni stopnji. Poleg tega je bila garancija pogojena s tem, da banke ponovno začnejo financirati projekt WRJ, kar pa se ni zgodilo. Zato zvišanje garancije nikoli ni bilo izvedeno in Poljska meni, da WRJ ni bil deležen nobenih prednosti.

(46)

Za poseg kapitala v WRJ-Serwis velja, da je skladen z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Prvič, skupaj s TFS so deleže v podjetju pridobili tudi zasebni delničarji. Drugič, WRJ-Serwis ni bil v težki finančni situaciji in TFS je odločitev sprejel zaradi dobičkov, ki naj bi jih v prihodnosti ustvaril WRJ-Serwis. TFS je lahko prevzel nadzor nad WRJ-Serwisom in zemljiščem, na katerem je bil projekt WRJ zgrajen.

(47)

V zvezi s konsolidacijo WRJ in WRJ-Serwisa Poljska navaja, da je bil to edini način, da je zasebni vlagatelj projekt WRJ lahko hitro prevzel in ga zaključil, ob hkratnem zagotavljanju kar največjega izkoristka kapitala, ki ga je do takrat vložila država.

(48)

Komisija je prejela pripombe ene zainteresirane tretje stranke, ki je močno nasprotovala subvencijam, ki jih je dodelila Poljska. Stranka navaja, da cevi niso bile nikoli zajete v PESPJ in da se je morala industrija cevi prestrukturirati na lastne stroške, brez dodelitve državne pomoči. Sprejetje pomoči v tem primeru bi škodovalo evropski industriji cevi. Tretja stranka je tudi navedla, da bi sprejetje pomoči lahko ogrozilo prizadevanja v zvezi z dokazovanjem, da nekatere države, ki uvažajo cevi, uvažajo v EU po dampinških ali subvencioniranih cenah. Zainteresirana stranka je nazadnje navedla, da je bila evropska industrija brezšivnih jeklenih cevi v posebnem gospodarskem položaju, saj je bil v Evropi presežek teh izdelkov, obstajala je potreba po izvozu velikih količin, hkrati pa se je leta 2007 povečal uvoz iz Kitajske.

(49)

Ugotovitve zainteresirane stranke so bile posredovane Poljski, ki je svoje pripombe predložila 16. februarja 2009. Poljska podpira stališče, da so potrebna pregledna pravila za pošteno konkurenco na trgu cevi.

(50)

Poljska se strinja s tretjo stranko, da cevi nikoli niso bile zajete v PESPJ, in ponavlja, da „jeklarski sektor“ ni vključeval proizvajalcev cevi vse do začetka veljavnosti Večsektorskega okvira 24. julija 2002. Zato je prepoved državnih pomoči v sektorju cevi začela veljati 24. julija 2002, ko je začela veljati „razširjena“ opredelitev jeklarskega sektorja.

(51)

Nazadnje Poljska ponavlja, da WRJ nikoli ni začel s proizvodnimi dejavnostmi in da je WRJ-Serwis ustavil proizvodnjo leta 2008. Poljska poudarja, da nikoli ni dodelila državne pomoči WRJ.

(52)

Zadevni ukrepi so bili dodeljeni pred pristopom Poljske k Evropski uniji (tj. pred 1. majem 2004). Načeloma člena 107 in 108 PDEU ne veljata za pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom in ki se po pristopu ne uporablja več (8). Z odstopanjem od tega splošnega pravila in torej na izredni osnovi je Komisija pristojna za preverjanje državne pomoči, ki jo je dodelila Poljska v okviru pomoči za prestrukturiranje jeklarske industrije pred pristopom na podlagi Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi.

(53)

Protokol št. 8 vsebuje določbe, ki Poljski omogočajo dokončanje prestrukturiranja jeklarske industrije, ki se je začelo še pred pristopom. Predpristopno prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja je potekalo na podlagi Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta EU-Poljska („Sklep Pridružitvenega sveta“) (9).

(54)

S Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu je bilo Poljski odobreno tako imenovano „dovoljeno obdobje“ petih let, od leta 1992 do konca leta 1996, ko je lahko svoj jeklarski sektor ESPJ prestrukturirala z državno pomočjo.

(55)

To dovoljeno obdobje je bilo s Sklepom Pridružitvenega sveta podaljšano za nadaljnjih osem let s pričetkom 1. januarja 1997 oziroma do pristopa Poljske k EU. V tem obdobju bi lahko Poljska, v zvezi z „jeklenimi izdelki“, izjemoma dodelila državno pomoč za prestrukturiranje, pod pogoji iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu (kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta) in na podlagi NPP, ki ga je Poljska predložila Komisiji aprila 2003. Po tem, ko je Komisija ocenila NPP, so države članice julija 2003 odobrile poljski predlog (10).

(56)

Protokol št. 8 Komisiji omogoča, da po pristopu Poljske spremlja državne pomoči, ki jih Poljska dodeli jeklarskemu sektorju na podlagi Protokola 2 k Evropskemu sporazumu (kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta) in NPP. Poleg tega daje Protokol št. 8 Komisiji pooblastila za izterjavo pomoči, dodeljene v nasprotju s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in NPP. V skladu s tem je Protokol št. 8 lex specialis, ki omogoča, izjemoma in z odstopanjem od splošne ureditve, retroaktivno spremljanje in preverjanje državne pomoči, ki jo je Poljska dodelila poljski jeklarski industriji pred pristopom. To je potrdilo Sodišče, ki je razsodilo, da je Protokol št. 8 lex specialis v zvezi s členoma 107 in 108 PDEU, ki razširja preverjanje državne pomoči, ki ga izvaja Komisija v skladu s PDEU, na pomoč, dodeljeno za reorganizacijo poljske jeklarske industrije med letoma 1997 in 2003 (11).

(57)

V okviru tega postopka mora Komisija oceniti, ali izredna pristojnost za retroaktivni nadzor iz zgornjih uvodnih izjav 53 do 56 zajema tudi ukrepe, dodeljene proizvajalcem cevi pred pristopom Poljske. V ta namen je treba pravne podlage, ki veljajo za ta primer, tj. Protokol št. 8, ki se bere skupaj s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepom Pridružitvenega sveta, razlagati z namenom določitve, ali njihove določbe zajemajo ukrepe, dodeljene poljskim proizvajalcem cevi pred pristopom.

(58)

Splošno priznano načelo zakona je, da je treba določbe lex specialis, ki odstopajo od splošne ureditve, razlagati v ožjem pomenu. Ozka razlaga zgoraj navedenih pravnih podlag (glej spodnje uvodne izjave 59 do 65) vodi do zaključka, da je izredna pristojnost Komisije za retroaktivni nadzor omejena na predpristopne ukrepe, dodeljene proizvajalcem ESPJ, s čimer so izključeni ukrepi za proizvajalce cevi.

(59)

Točki 12 in 18 Protokola št. 8 določata pristojnost Komisije za spremljanje in retroaktivni nadzor v zvezi s predpristopno pomočjo za poljsko jeklarsko industrijo. Točka 12 daje Komisiji in Svetu pristojnost za spremljanje izvajanja NPP pred pristopom in po njem, do leta 2006. Točka 18 daje Komisiji pooblastilo za izterjavo državne pomoči, dodeljene v nasprotju s pogoji iz Protokola št. 8.

(60)

Točka 1 Protokola št. 8 določa, da se državna pomoč, ki jo Poljska dodeli za prestrukturiranje „določenih delov poljske jeklarske industrije“, šteje za združljivo z notranjim trgom, pod pogojem, da „se obdobje iz člena 8(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu […] podaljša do datuma pristopa“, da se upoštevajo pogoji iz NPP, da se izpolnijo pogoji iz Protokola št. 8 in „da se poljski jeklarski industriji od datuma pristopa ne izplača nobena državna pomoč za prestrukturiranje“.

(61)

Točka 2 Protokola št. 8 določa, da mora biti prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih podjetij iz Priloge I, dokončano najpozneje do 31. decembra 2006. Točka 3 Protokola št. 8 navaja, da so do državne pomoči v okviru programa za prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja upravičena samo podjetja iz Priloge I k Protokolu.

(62)

Točka 1 Protokola št. 8 se nanaša izrecno na člen 8(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, kakor je bil razširjen s Sklepom Pridružitvenega sveta. Protokol 2 k Evropskemu sporazumu je veljal samo za „jeklene izdelke ESPJ“ (člen 8(4) Protokola 2) in je celo navajal jeklene izdelke v prilogi. Slednji je navajal proizvode ESPJ iz Priloge I k PESPJ, kjer opredelitev da „jeklenih izdelkov ESPJ“ izrecno izključuje cevi („jeklene cevi (brezšivne ali varjene) […] svetle palice in železne odlitke (različne cevi in pribor ter drugi železni odlitki)“).

(63)

PESPJ je prenehala veljati 23. julija 2002. Od tega datuma naprej je za državno pomoč za jeklarsko industrijo veljala splošna ureditev ES. Ob tej priložnosti je bila razširjena opredelitev evropskega jeklarskega sektorja z namenom vključitve proizvajalcev cevi. To je bilo kodificirano v členu 27 in Prilogi B k Večsektorskemu okviru. Jeklarski sektor EU je bil opredeljen kot sektor, ki vključuje „brezšivne cevi, cevi in votle profile“, pa tudi „varjene železne ali jeklene cevi“. Ta razširjena opredelitev jeklarskega sektorja je bila pozneje povzeta v Prilogi I k Smernicam o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (12) in v točki 29 člena 2 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (13).

(64)

Vendar pa niti Protokol 2 k Evropskemu sporazumu niti Sklep Pridružitvenega sveta nista bila izrecno spremenjena z namenom vključitve te razširjene opredelitve jeklarskega sektorja EU, ki vključuje proizvajalce cevi. Protokol 2 k Evropskemu sporazumu je prenehal veljati 31. decembra 1996. Sklep Pridružitvenega sveta je podaljšal veljavnost Protokola 2 k Evropskemu sporazumu od 1. januarja 1997 za osem let oziroma do datuma pristopa Poljske k EU. Člen 1 Sklepa Pridružitvenega sveta se nanaša na „jeklene izdelke“ na splošno, vendar pa je njegovo področje uporabe posebej povezano tudi s členom 8(4) Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, ki je zajemal samo jeklene izdelke ESPJ. Zlasti je bilo podaljšanje Protokola 2 k Evropskemu sporazumu pogojeno s tem, da Poljska Komisiji predloži NPP in poslovne načrte za upravičence, ki so izpolnjevali „zahteve iz člena 8(4) Protokola 2 in ki jih je ocenil in odobril poljski organ, pristojen za nadzor državnih pomoči (Urad za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov)“ (člen 2 Sklepa Pridružitvenega sveta).

(65)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija zaključuje, da točka 18 Protokola št. 8, ki se razlaga glede na točke 1 do 3 Protokola št. 8 skupaj s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepom Pridružitvenega sveta, Komisiji ne daje pooblastil za nadzor pomoči, dodeljene poljskim proizvajalcem cevi pred pristopom.

(66)

Poleg pravne razlage obsega zadevnih pravnih podlag (tj. Protokola št. 8, Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepa Pridružitvenega sveta – glej zgornje uvodne izjave 59 do 65) je Komisija preučila tudi vprašanje, ali so izvedbena pravila za uporabo določb o državni pomoči v Evropskem sporazumu in Protokolu 2, kot jih je leta 2001 sprejel Pridružitveni svet EU-Poljska („izvedbena pravila“) (14), pomembna za določitev obsega pristojnosti Komisije za retroaktivni nadzor v zvezi s predpristopnimi ukrepi, dodeljenimi poljskim proizvajalcem cevi.

(67)

Na splošno izvedbena pravila vsebujejo pravila postopka, ki jih je treba razlikovati od vsebinskih določb o državni pomoči v Evropskem sporazumu in Protokolu 2 k Evropskemu sporazumu. Vendar pa je treba upoštevati, da izvedbena pravila vsebujejo tudi posebne določbe o merilih za oceno združljivosti pomoči z Evropskim sporazumom in s Protokolom 2 k Evropskemu sporazumu.

(68)

Prvi stavek člena 2(1) izvedbenih pravil določa: „Ocena združljivosti posameznih dodeljenih pomoči in programov z Evropskim sporazumom, kot je določeno v členu 1 teh pravil, se izvede na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil člena 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, vključno s sedanjo in prihodnjo sekundarno zakonodajo, okviri, smernicami in drugimi zadevnimi upravnimi akti, ki veljajo v Skupnosti, kot tudi iz sodne prakse Sodišča prve stopnje in Sodišča Evropskih skupnosti ter sklepov, ki jih Pridružitveni svet sprejme v skladu s členom 4(3).“ Ta stavek vzpostavlja splošno načelo, da so vsebinska merila za oceno združljivosti državne pomoči na splošno z Evropskim sporazumom „razvojna“ v smislu vključitve vseh sprememb/razvojnih dogodkov v pravu in sodni praksi EU.

(69)

Drugi stavek člena 2(1) izvedbenih pravil se zlasti nanaša na merila združljivosti v skladu s Protokolom 2: „Če so dodeljene pomoči ali programi pomoči namenjeni izdelkom iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu, prvi stavek v tem odstavku v celoti velja, s to izjemo, da se ocena ne izvede na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil člena 87 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, temveč na podlagi meril, ki izhajajo iz uporabe pravil glede državnih pomoči Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.“ Besedilo tega stavka jasno navaja, da se, v nasprotju s splošno pomočjo, zajeto v prvem stavku člena 2(1) (glej zgornjo uvodno izjavo 68), za namene pomoči, ki jo zajema Protokol 2 k Evropskemu sporazumu, merila združljivosti razvijajo glede na PESPJ. V zvezi z razvojem meril združljivosti po izteku veljavnosti PESPJ leta 2002 ni nobenih posebnih navedb.

(70)

Člena 2(2) in 2(3) izvedbenih pravil določata mehanizem, s katerim mora Poljska vključiti spremembe evropskih meril združljivosti. Zlasti se Poljsko obvešča o vseh spremembah meril združljivosti Skupnosti, ki niso bile objavljene, in „če Republika Poljska tem spremembam ne ugovarja v roku treh mesecev po prejemu uradnih informacij o spremembah, spremembe postanejo merila združljivosti, kot je določeno v odstavku 1 tega člena. Če Republika Poljska tem spremembam ugovarja, se izvedejo posvetovanja v skladu s členoma 7 in 8 teh pravil, ob upoštevanju približevanja zakonodaje, kot je določeno v Evropskem sporazumu.“

(71)

Četudi Poljska v roku treh mesecev ni ugovarjala spremembi iz leta 2002 v zvezi z opredelitvijo jeklarske industrije s strani Skupnosti za vključitev proizvajalcev cevi, te spremembe v pravu Skupnosti ne bi mogle začeti veljati za ukrepe, ki ne spadajo v področje uporabe Evropskega sporazuma, tj. tiste ukrepe, ki jih PESPJ ni zajemala. Poleg tega je Protokol št. 8 lex specialis, zato se Komisija za določitev njegovega področja uporabe ne more opirati na razširitev opredelitve evropskega jeklarskega sektorja po izteku veljavnosti PESPJ. Zato je treba zaključiti, da je treba jasno razlikovati med „razvojno“ naravo zakonodaje, ki velja za državno pomoč za jeklarski sektor na Poljskem pred pristopom po Evropskem sporazumu, na eni strani, in na drugi strani nujno ozko razlago obsega pristojnosti Komisije za retroaktivni nadzor, kot izhaja iz Protokola št. 8, Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in Sklepa Pridružitvenega sveta.

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega mora Komisija zaključiti, da ni pristojna za preverjanje ukrepov v korist poljskih proizvajalcev cevi pred pristopom, in zlasti v obdobju med letoma 1997 in 2003, na podlagi Protokola št. 8. Ta postopek je zaključen, ker Komisija ni pristojna za oceno ukrepov, ki jih zajema ta postopek –