24.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/40

(1)

V skladu s členoma 19(1) in 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 je zavarovana oseba med začasnim bivanjem v državi članici, ki ni država stalnega prebivališča, upravičena do storitev, potrebnih iz zdravstvenih razlogov, ob upoštevanju narave storitev in trajanja začasnega bivanja.

(2)

V skladu s členom 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 storitve iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 obsegajo storitve, ki se zagotavljajo v državi članici začasnega prebivališča v skladu z njeno zakonodajo in so potrebne iz zdravstvenih razlogov, tako da se zavarovana oseba pred predvidenim koncem začasnega prebivanja ne bi bila prisiljena vrniti v pristojno državo članico, da bi bila deležna potrebnega zdravljenja.

(3)

Člen 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 je treba razlagati tako, da zajema ta določba vse storitve, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi. Sodišče je razsodilo (3), da pojma „potrebnega zdravljenja“ ni mogoče razlagati tako, da naj bi bila navedena pravica omejena le, če ko je zdravljenje postalo potrebno zaradi nenadne bolezni. Zlasti okoliščina, da je zdravljenje, ki je nujno zaradi razvoja zdravstvenega stanja socialnega zavarovanca med njegovim začasnim bivanjem v drugi državi članici, morda povezano s prej obstoječo patologijo, ki jo je zavarovanec poznal kot kronično bolezen, ne pomeni, da pogoji za uporabo teh določb niso izpolnjeni.

(4)

Člen 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009 je treba razlagati tako, da zajema ta določba vse storitve, ki se zagotavljajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom. Vendar ta določba ne zajema primerov, v katerih je začasno bivanje v tujini namenjeno rojstvu.

(5)

V skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 je bilo Upravni komisiji naročeno, da določi seznam storitev, za katere je, da bi jih lahko zagotovili med začasnim bivanjem v drugi državi članici, iz praktičnih razlogov potreben predhoden dogovor med osebo in nosilcem, ki zagotavlja zdravljenje.

(6)

Cilj predhodnega dogovora iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 je zagotavljanje kontinuitete zdravljenja, ki ga zavarovana oseba potrebuje med bivanjem v drugi državi članici.

(7)

Glede na ta cilj sta bistveni merili za določanje storitev, za katere je potreben predhodni dogovor med pacientom in ustanovo, ki zagotavlja zdravljenje v drugi državi članici, dejstvo, da je zdravljenje življenjsko pomembno, in dejstvo, da je to zdravljenje na voljo le v specializiranih zdravstvenih ustanovah in/ali s strani specializiranega osebja ali/in z uporabo specializirane opreme. Neizčrpen seznam, ki temelji na teh merilih, je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s pogoji iz člena 71(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 –

1.

Storitve, določene v členih 19(1) in 27(1) Uredbe (ES) št. 883/2004 ter členu 25(A)(3) Uredbe (ES) št. 987/2009, vključujejo storitve, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi ter tudi v zvezi z nosečnostjo in rojstvom.

2.

Storitev, vključno s storitvami, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi ali v zvezi z rojstvom, te določbe ne zajemajo, če je začasno bivanje v drugi državi članici namenjeno takšnim vrstam zdravstvene oskrbe.

3.

Za vsakršno zdravljenje življenjskega pomena, ki je na voljo le v specializirani zdravstveni ustanovi in/ali s strani specializiranega osebja in/ali z uporabo specializirane opreme, je načeloma potreben predhoden dogovor med zavarovano osebo in ustanovo, ki zagotavlja to zdravljenje, da bi se zagotovilo, da je zdravljenje na razpolago med bivanjem zavarovane osebe v državi članici, ki ni pristojna država članica ali država članica stalnega prebivališča.

Neizčrpen seznam vrst zdravljenja, ki izpolnjujejo ta merila, je v Prilogi k temu sklepu.

4.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od dneva začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 987/2009.