20.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/32

(1)

Nizozemska je z dopisom z dne 24. aprila 2008 priglasila, da namerava proizvajalce keramičnih izdelkov oprostiti plačila davka na energijo za zemeljski plin. Komisija je z dopisom z dne 6. junija 2008 zaprosila za dodatne informacije. Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 16. septembra 2008. Osebje Komisije se je sestalo s predstavniki Nizozemske 16. oktobra 2008. Komisija je 17. novembra 2008 Nizozemski poslala več dodatnih vprašanj, na katera je Nizozemska odgovorila z dopisom z dne 19. decembra 2008.

(2)

Z dopisom z dne 11. februarja 2009 je Komisija obvestila Nizozemsko o svoji odločitvi, da glede pomoči sproži postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) (2).

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila 25. aprila 2009 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe v zvezi z ukrepom.

(4)

Nizozemska je 26. maja 2009 predložila pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka.

(5)

Komisija je prejela pripombe tudi od drugih zainteresiranih strani. Posredovala jih je Nizozemski in ji dala priložnost, da izrazi svoje mnenje; Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 7. julija 2009.

(6)

Komisija je 7. oktobra 2009 Nizozemski poslala dopis, v katerem je pojasnila postopkovno stanje primera in jo iz vljudnosti zaprosila, naj do 13. oktobra 2009 predloži pripombe, za katere želi, da jih Komisija preuči pred sprejetjem končne odločitve.

(7)

Nizozemska je zaprosila za daljši rok in z dopisom z dne 16. oktobra 2009 je bil rok podaljšan do 1. novembra 2009. Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 30. oktobra 2009.

(8)

Nizozemska obdavčuje porabo energentov v skladu z Zakonom o okoljskih dajatvah (4), pri čemer uporablja degresivno stopnjo na podlagi ravni porabe podjetja (5).

(9)

V skladu z navedenim ukrepom pomoči bi Nizozemska odobrila oprostitev plačila davka za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov. Predlagana oprostitev bi se uporabljala samo za zemeljski plin, ki ga v proizvodne namene uporablja nizozemska keramična industrija, ne pa tudi za plin, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih, izvedenih na Nizozemskem (6).

(10)

Predlagana oprostitev bi se uvedla s spremembo veljavnega Zakona o okoljskih dajatvah.

(11)

Po podatkih iz priglasitve znaša proračun za obdobje 2008–2013 štiri milijone EUR letno.

(12)

Trajanje ukrepa je neomejeno, saj se po mnenju Nizozemske ne more šteti za državno pomoč (glej oddelek IV v nadaljevanju).

(13)

Upravičenci ukrepa bi bila podjetja, ki delujejo v keramični industriji na Nizozemskem (7).

(14)

Po mnenju Nizozemske je oprostitev potrebna za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za nizozemsko keramično industrijo na notranjem trgu. Nizozemska se sklicuje na izjemen položaj nizozemskega keramičnega sektorja v primerjavi s položajem konkurentov v sosednjih državah. Zaradi svojega zemljepisnega položaja uporablja nizozemska keramična industrija mokro glino v nasprotju s suho, ki se uporablja v sosednjih državah, mokra glina pa potrebuje več energije za dosego enakega končnega rezultata. Nizozemska tudi navaja, da so konkurenčni proizvajalci, na primer v Belgiji, Nemčiji ali na Švedskem, oproščeni plačila kakršnega koli podobnega davka na energijo.

(15)

Nizozemska je potrdila, da bo ukrep začel veljati šele po predhodni odobritvi Komisije.

(16)

Komisija je dvomila, da je predlagana pomoč združljiva z notranjim trgom, ker je sprejela predhodno stališče, da narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema ne upravičujeta oprostitve za nizozemsko keramično industrijo. Ukrep bi bil selektiven, saj bi imela od njega koristi samo keramična industrija na Nizozemskem, oprostitev pa bi se financirala z državnimi viri. Ukrep bi tudi izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco ter vplival na trgovino med državami članicami, ker bi imela predlagana oprostitev plačila davka neposreden vpliv na proizvodne stroške in bi zato krepila konkurenčni položaj prejemnikov na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov, na katerih bi poslovali in ki bi bili odprti trgovini med državami članicami. Komisija je menila, da bi ukrep pomenil državno pomoč za nizozemsko keramično industrijo, in sklenila, da bi se taka pomoč lahko odobrila samo, če bi izpolnjevala merila iz poglavja 4 („pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“) Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu smernice za okoljsko pomoč ali smernice) (8). Ker Nizozemska ni predložila zahtevanih informacij za oceno na tej podlagi, Komisija ni mogla potrditi, da je ukrep združljiv, zato se je odločila, da sproži formalni postopek preiskave.

(17)

Nizozemska je navedla, da je primer priglasila predvsem zaradi pravne varnosti, in zaprosila Komisijo, naj ugotovi, da ni vključena državna pomoč.

(18)

Nizozemska je menila, da selektivni značaj oprostitve upravičujeta narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema.

(19)

Namen davka na energijo je bil obdavčiti električno energijo in energente, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Zato je bila vključitev oprostitve za postopek, pri katerem se zemeljski plin ne uporablja kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, v sistem obdavčitve energije v skladu z naravo in splošnim ustrojem osnovnega referenčnega okvira, tj. veljavno shemo obdavčitve energije. V skladu z zakonodajo o obdavčitvi energije je bila izvzeta dobava zemeljskega plina, ki se uporabi za druge namene in ne kot gorivo (9). Plačila davka na energijo je bila oproščena tudi dobava električne energije za postopke, v katerih ima dvojno uporabo, na primer za kemijsko redukcijo ter elektrolitične in metalurške postopke (10). V skladu z zakonodajo o obdavčitvi premoga je bil oproščen plačila davka tudi premog, ki se uporablja za druge namene in ne kot gorivo, ter premog z dvojno uporabo (11). Bilo je primerno, da se oprosti plačila davka tudi dobava zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov. Keramični postopek je bil primerljiv s postopkom z dvojno uporabo, ker se zemeljski plin ni uporabljal izključno kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nizozemska je poudarila, da je treba oprostitev plačila davka za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja v obratih za proizvodnjo keramičnih izdelkov, vključiti v spremenjeno različico člena 64 Zakona o okoljskih dajatvah, ki je vseboval določbo o oprostitvi drugih oblik dvojne uporabe.

(20)

Nizozemska se je sklicevala na člen 2(4)(b) Direktive o obdavčitvi energije in na zapisnik Sveta o navedeni direktivi (12) ter navedla, da je v skladu z naravo in splošnim ustrojem nizozemskega sistema za obdavčitev energije, da se doda določba o odobritvi oprostitve za dobavo zemeljskega plina, ki se uporablja za zadevni mineraloški postopek, tj. za proizvodnjo keramičnih izdelkov.

(21)

Bilo je primerno, da se oprosti samo keramične postopke in ne vseh mineraloških postopkov, ker je za razliko od drugih mineraloških postopkov klasični keramični postopek ireverzibilen (glina se spremeni v keramiko).

(22)

Nizozemska se je sklicevala tudi na izjemen položaj nizozemske keramične industrije v primerjavi s položajem konkurentov v sosednjih državah. Zaradi svojega zemljepisnega položaja uporablja nizozemska keramična industrija mokro glino (ki izvira iz Alp in se je odlagala v rekah na Nizozemskem) v nasprotju s suho glino, ki se uporablja v sosednjih državah, mokra glina pa potrebuje več energije za dosego enakega končnega rezultata (13).

(23)

Poleg tega so bili konkurenčni proizvajalci, na primer v Belgiji, Nemčiji ali na Švedskem, oproščeni plačila kakršnega koli podobnega davka na energijo. Cene za uporabo zemeljskega plina pa so bile na Nizozemskem visoke. Tudi tukaj je bila nizozemska keramična industrija v slabšem položaju v primerjavi s proizvodnjo keramičnih izdelkov v sosednjih državah.

(24)

Nizozemska je menila, da ti dejavniki kažejo, da je selektivnost ukrepa upravičena na podlagi narave in splošnega ustroja nizozemske sheme davka na energijo. Zato je Nizozemska menila, da oprostitev plačila davka ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(25)

Predlagana oprostitev plačila davka bi nekoliko izboljšala položaj nizozemske keramične industrije in ji zagotovila delno enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

(26)

Kot drugo možnost je Nizozemska zaprosila Komisijo, naj odobri pomoč na podlagi člena 107(3)(c) PDEU. Pomoč je bila potrebna zaradi neenakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu. Bila bi sorazmerna, ker bi se ukrep uporabljal samo za zemeljski plin, ki se uporablja v obratih, in ne za električno energijo, ki se uporablja v proizvodnji keramičnih izdelkov. Slabši položaj panoge bi izravnala le delno, zato bi se morala šteti za sorazmerno. In končno, ne bi povzročila nezdružljivega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

(27)

Nizozemska je navedla tudi, da se Direktiva o obdavčitvi energije ne uporablja za mineraloške postopke, ker je v skladu z naravo in splošnim ustrojem davčnega sistema, da se mineraloški postopki izključijo s področja uporabe Direktive. Države članice so se zato lahko same odločile, ali bodo te oblike uporabe energije obdavčile ali ne. Posledica predlaganega ukrepa ne bi bilo izkrivljanje konkurence, pač pa večja usklajenost na področju obdavčitve energentov, kar bi bilo v interesu Skupnosti.

(28)

Pripombe k odločitvi Komisije o sprožitvi postopka je predložila trgovinska organizacija VKO (Stichting Verenigde Keramische Organisaties). Stališče organizacije VKO je bilo enako stališču Nizozemske, da oprostitev plačila davka upravičujeta narava in splošni ustroj nacionalnega davčnega sistema ter da zato ukrep ne vključuje državne pomoči. Pripombe organizacije VKO so bile podobne pripombam Nizozemske. Podobno kot Nizozemska je tudi organizacija VKO menila, da se oprostitev plačila davka ne more šteti za okoljski ukrep, saj ne vključuje okoljskih ciljev. Zato ne bi bilo prav, da bi se ukrep presojal na podlagi smernic za okoljsko pomoč.

(29)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(30)

Po mnenju Nizozemske ukrep ne zagotavlja prednosti, kvečjemu izravnava slabši položaj nizozemske keramične industrije.

(31)

Po mnenju Komisije pomeni oprostitev plačila davka prednost za podjetja, ki delujejo v keramični industriji na Nizozemskem in bi imela korist od davčne olajšave, ker bi jim zmanjšala stroške, ki bi jih sicer morala vključiti v svoje operativne stroške (14).

(32)

Po mnenju Nizozemske se ukrep ne bi financiral z državnimi sredstvi, ker je financiranje oprostitve plačila davka proračunsko nevtralno (15). Zato ne bi bila vključena državna sredstva. Organizacija VKO je predložila podoben argument.

(33)

Komisija meni, da se ukrep nanaša na davčno olajšavo, ki bi jo financirala nizozemska država, tako da bi se odpovedala državnim virom. Drugače povedano, predlagana oprostitev plačila davka bi imela za posledico izgubo davčnega prihodka za nizozemsko državo. Tudi če bi se financiranje oprostitve plačila davka posredno izravnalo z višjo stopnjo davka na energijo za zemeljski plin v najvišji tranši, se ta ugotovitev ne bi spremenila. Komisija navaja, da je Nizozemska potrdila, da pomeni ukrep v primerjavi z veljavnim davčnim sistemom ugodnost, ki se ocenjuje na štiri milijone EUR letno, brez quid pro quo na strani prejemnikov (16). Predlagani ukrep se lahko pripiše Nizozemski, ker izhaja neposredno iz spremembe veljavne nacionalne zakonodaje.

(34)

Člen 2(1) Direktive o obdavčitvi energije določa, da se Direktiva ne uporablja za porabo energije v mineraloških postopkih ter določene druge porabe energentov in električne energije; zato lahko država članica sama odloči, ali bo take postopke obdavčila ali ne, in če da, ali jih bo obdavčila v celoti ali samo delno. Ne glede na Direktivo pa države članice na področju državne pomoči vsekakor zavezuje pravni red Skupnosti. To pomeni, da je treba selektivnost zadevnega ukrepa in tako obstoj državne pomoči oceniti na podlagi nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(35)

Za razlago selektivnosti obstaja novejša sodna praksa. Gibraltarska sodba je potrdila standardno analizo državne pomoči za davčne primere (17). Sodišče je navedlo, da morajo analizo sestavljati naslednji koraki: (i) določitev referenčnega okvira, (ii) določitev odstopanja od referenčnega okvira in (iii) določitev, ali odstopanje upravičujeta narava in splošna shema sistema (se pravi, ali odstopanje izhaja neposredno iz temeljnih ali vodilnih načel davčnega sistema zadevne države članice).

(36)

Nizozemska je pojasnila, da je cilj nizozemskega sistema obdavčitve energije – ki je referenčni okvir – obdavčitev električne energije in energentov, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nizozemska zato meni, da je v skladu z naravo in splošnim ustrojem nizozemskega sistema obdavčitve energije, da se določene vrste uporabe oprostijo plačila davka, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 19. Po mnenju Nizozemske je dodatna oprostitev, ki naj bi se uvedla za keramični postopek, v skladu s splošno shemo.

(37)

Nizozemska nadalje zagovarja stališče, da je odstopanje od referenčnega okvira, tj. različna davčna obravnava v korist keramične industrije, upravičeno zaradi objektivne razlike med surovino, ki se uporablja za proizvodnjo keramičnih izdelkov, in surovino, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih. Za razliko od drugih mineraloških postopkov je klasični keramični postopek ireverzibilen.

(38)

Tokrat Komisija ni prvič ocenjevala oprostitve plačila davka na energijo za mineraloške postopke. To je naredila predvsem v svoji odločbi z dne 7. februarja 2007 v primeru N 820/06 o oprostitvi plačila davka za določene energetsko intenzivne postopke v Nemčiji. Takrat je Komisija sklenila, da ukrep ne vključuje državne pomoči. Preučila je zlasti notranjo logiko nemškega sistema obdavčitve energije, ki je bila v skladu s pristopom iz Direktive o obdavčitvi energije, da se gorivo obdavči samo, če se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Nemčija je dosledno oproščala plačila davka vse dvojne uporabe ter vse uporabne mineraloške postopke iz Direktive in tako upoštevala enak pristop v svojem celotnem sistemu obdavčitve energije. Komisija je sklenila, da je oprostitev plačila davka v skladu z naravo in splošnim ustrojem nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(39)

Tukaj priglašena oprostitev plačila davka se nanaša samo na nizozemsko keramično industrijo in za razliko od nemškega ukrepa ne vključuje vseh mineraloških postopkov; zato Komisija ni prepričana, da predlagana oprostitev izhaja neposredno iz temeljnih ali vodilnih načel nizozemskega sistema obdavčitve energije. Nizozemska in organizacija VKO trdita, da je med surovino, ki se uporablja za proizvodnjo keramičnih izdelkov, in surovino, ki se uporablja v drugih mineraloških postopkih, objektivna razlika (18), ker so keramični postopki ireverzibilni; vendar ta razlaga v smislu ustroja temeljnega nacionalnega sistema obdavčitve energije dejansko ne pojasnjuje, zakaj ne bi bili drugi mineraloški postopki, ki prav tako uporabljajo zemeljski plin v svojih proizvodnih postopkih, kot je proizvodnja stekla, upravičeni do oprostitve. Poleg tega uvodna izjava 22 Direktive o obdavčitvi energije pojasnjuje, da za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Glede na to je člen 2(4) Direktive izvzel mineraloške postopke. V navedenih postopkih se za gorivo šteje, da se ne uporablja kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, temveč za podporo kemičnemu postopku. Zato je skupni element izključitve vseh mineraloških postopkov s področja uporabe Direktive o obdavčitvi energije ta, da se gorivo uporablja za kemični postopek in ne kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Oprostitev plačila davka za zadevne postopke (19) bi bila upravičena samo, če bi se uporabljala za vse mineraloške postopke na splošno, kar bi zagotovilo dosledno obravnavo vseh mineraloških postopkov (20). Kot je navedeno, bi bilo to v skladu z razlago Komisije v primeru N 820/2006. Dejstvi, da različni mineraloški postopki lahko uporabljajo različne surovine in da je keramični postopek lahko ireverzibilen, sta v tej zvezi nepomembni.

(40)

Poleg tega iz parlamentarne preteklosti Zakona izhaja, da je cilj predvidenega ukrepa izboljšati konkurenčnost nizozemske keramične industrije na mednarodnem trgu (21). Sodna praksa Sodišča pojasnjuje, da dejstvo, da ukrep lahko zagotovi večjo usklajenost stroškov v določenem sektorju s stroški konkurentov v drugih državah članicah, ne spremeni dejstva, da pomeni pomoč (22).

(41)

Komisija zato ugotavlja, da je oprostitev plačila davka selektiven ukrep, ki daje prednost proizvodnji posameznega blaga ter dejansko posameznim podjetjem in se ne more upravičiti na podlagi splošnega ustroja nacionalnega sistema obdavčitve energije.

(42)

Organizacija VKO je izpodbijala ugotovitev Komisije, da bi predlagani ukrep izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov, ker bi pokrival znaten del operativnih stroškov in tako prejemnikom omogočil zaračunavanje nižje cene za svoje keramične izdelke. Po mnenju organizacije VKO so stroški dobave in uporabe energije večkratnik stroška davka na energijo.

(43)

Po mnenju Komisije je ta argument nepomemben. V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja zaradi državne pomoči na splošno kaže na izkrivljanje konkurence v škodo konkurenčnim podjetjem, ki take podpore ne prejemajo (23). Poleg tega je ukrep zajet v členu 107(1) PDEU, takoj ko „bi lahko izkrivljal konkurenco“. Zadevna oprostitev bi lahko izkrivljala konkurenco na trgih keramičnih izdelkov, ker zmanjšuje operativne stroške prejemnikov. Poleg tega je cilj predlaganega ukrepa dejansko okrepiti konkurenčnost nizozemske keramične industrije na mednarodnem trgu. Nizozemska je navedla, da bi oprostitev plačila davka vsaj do neke mere vzpostavila enake konkurenčne pogoje za keramično industrijo na notranjem trgu. Tudi brez podrobnih podatkov za utemeljitev konkurenčnega učinka ukrepa v keramičnem sektorju je treba logično sklepati, da bi ukrep lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih keramičnih izdelkov.

(44)

Nizozemska je pojasnila, da industrija opeke na Nizozemskem, na katero odpade 85–90 % porabljenega zemeljskega plina in energije v nizozemski keramični industriji, zaposluje približno 1 500 ljudi. Leta 2008 je znašal promet tega podsektorja približno 370 milijonov EUR. Nizozemska industrija opeke izvozi približno 20 % svoje letne proizvodnje, medtem ko znaša uvoz 8 % letne nizozemske proizvodnje. Zaradi teže opeke je upoštevni trg opredeljen kot trg, ki zajema območje v razdalji približno 250 km od opekarn, kjer poteka proizvodnja. Zato so upoštevni konkurenčni trgi za ta podsektor Združeno kraljestvo, Nemčija in Belgija.

(45)

Nizozemska je z dopisom z dne 26. maja 2009 Komisijo zaprosila, naj količinsko opredeli in utemelji svojo ugotovitev, da bi predlagani ukrep izkrivljal ali lahko izkrivljal konkurenco na upoštevnih trgih v keramičnem sektorju, na podlagi podatkov Nizozemskega osrednjega statističnega urada (Centraal Bureau voor de Statistiek), ki jih je Nizozemska predložila Komisiji v fazi predhodne preiskave, zlasti podatkov o izvozu in uvozu opeke iz tabel 1 in 2.

Tabela 1

Izvoz nizozemske opeke v Nemčijo in Belgijo

(46)

Številke iz tabele 1 je treba po mnenju Nizozemske razumeti ob upoštevanju naslednjih okoliščin. Na začetku tega stoletja so trgi gradnje stanovanj v Nemčiji in na Nizozemskem močno stagnirali (v letih 2000/2001 je znašala izguba nemške industrije opeke skoraj 20 % prometa in prodaje). Nato se je položaj na nizozemskem in nemškem stanovanjskem trgu izboljšal ter v letih 2006 in 2007 dosegel vrhunec. Po mnenju Nizozemske je iz podatkov Nemškega združenja proizvajalcev opeke (Ziegelverband) razvidno, da je začela nemška industrija v letih 2004/2005 okrevati. Vendar Nizozemska ugotavlja, da je iz predloženih podatkov Nizozemskega osrednjega statističnega urada razvidno, da je od tedaj izvoz nizozemske opeke v Nemčijo zaostajal. Povedano na kratko, na začetku stoletja sta imeli nemška in nizozemska industrija na nemškem trgu velike izgube, vendar si je nemški sektor opeke opomogel zaradi okrevanja stanovanjskega trga v Nemčiji, nizozemski proizvajalci opeke pa ne. Po mnenju Nizozemske to potrjujejo podatki iz tabele 2 o uvozu iz Nemčije.

Tabela 2

Uvoz iz Nemčije na Nizozemsko

(47)

Nizozemska poudarja, da kažejo številke v tabeli 2 intenzivno rast uvoza nemške opeke na Nizozemsko od 2006/2007 naprej. Podatki, ki jih je predložila Nizozemska za prvo četrtletje leta 2008, kažejo, da se je to gibanje nadaljevalo. Po podatkih Nizozemske je bila nemška keramična industrija oproščena plačila davka na energijo od avgusta 2006, oprostitev pa je začela veljati 1. januarja 2004.

Tabela 3

Izvoz iz Nizozemske v države članice, razen Belgije in Nemčije (predvsem v Združeno kraljestvo in na Irsko)

(48)

V zvezi z navedenimi podatki je Nizozemska pripomnila, da je pomemben dejavnik, ki pomaga pojasniti povečan izvoz v navedene države, zelo ugoden menjalni tečaj med britanskim funtom in eurom. Trdijo, da ta dejavnik izravnava visoke prevozne stroške.

(49)

Komisija se strinja, da podatki kažejo, da se je pomen Nemčije in Belgije kot izvoznih namembnih krajev za nizozemsko opeko v letih 1998–2007 zmanjšal, da se je uvoz nemške opeke na Nizozemsko v letih 2000–2007 povečal ter da se je izvoz v države, ki niso Nemčija in Belgija (predvsem v Združeno kraljestvo in na Irsko), v obdobju 2001–2007 povečal. Kar zadeva podatke, predložene za druge države, zlasti za Združeno kraljestvo in Irsko, se je izvoz povečal predvsem zaradi ugodnega menjalnega tečaja.

(50)

To so informativni podatki o trgovinskih tokovih v segmentu opeke med Nizozemsko in njenimi sosednjimi državami Nemčijo, Belgijo in Združenim kraljestvom, ki pa ne omogočajo sklepanja, da davčni ukrep ne more izkrivljati konkurence na upoštevnih trgih v keramični industriji. Da bi ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, kot je bilo navedeno, zadostuje, da obstaja možnost takega izkrivljanja.

(51)

Ukrep bi verjetno vplival na trgovino med državami članicami, ker se keramični izdelki kupujejo in prodajajo na mednarodnem trgu, kar je razvidno iz statističnih podatkov iz tabel 1, 2 in 3, ki jih je predložila Nizozemska.

(52)

Glede na navedeno Komisija meni, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč iz člena 107(1) PDEU.

(53)

Nizozemska je s priglasitvijo ukrepa pomoči pred začetkom njegovega izvajanja izpolnila obveznost iz člena 108(3) PDEU.

(54)

Komisija meni, da je treba predlagano oprostitev oceniti na podlagi smernic za okoljsko pomoč. Taka oprostitev plačila okoljske dajatve, ki je predmet te priglasitve, je izrecno obravnavana v poglavju 4 smernic za okoljsko pomoč, „Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“. Za oceno zadevne oprostitve plačila davka je treba izčrpno preučiti poglavje 4 smernic za okoljsko pomoč. Zato se ukrep ne more oceniti na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, kot je trdila Nizozemska.

(55)

Nizozemska se strinja s Komisijo, da je treba predlagani ukrep obravnavati kot „oprostitev plačila okoljske dajatve“ v smislu smernic za okoljsko pomoč (24). Vendar po mnenju Nizozemske to ne zadostuje za vključitev ukrepa v področje uporabe smernic. Po mnenju Nizozemske ukrep ne izpolnjuje zahteve iz točke 151 smernic, ki govori o ukrepu, ki „vsaj posredno prispeva k povečanju stopnje varstva okolja“, ker predlagana oprostitev nima tega cilja.

(56)

Taka razlaga je nesprejemljiva. Naslov poglavja 4 smernic za okoljsko pomoč („Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih dajatev“) in prvi del točke 151 – ki je enak – pojasnjujeta, da se navedeno poglavje uporablja za predlagano pomoč. Navedeno poglavje vsebuje podrobne določbe, ki pojasnjujejo okoliščine, v katerih se šteje oprostitev plačila okoljskih dajatev za združljivo z notranjim trgom. Točka 151 smernic določa splošni pogoj za združljivost oprostitev plačila okoljskih dajatev v skladu s poglavjem 4. Določa, da se pomoč lahko razglasi za združljivo samo, če „vsaj posredno prispeva k povečanju stopnje varstva okolja“.

(57)

Za pojasnitev utemeljitve iz točke 151 smernic za okoljsko pomoč želi Komisija pripomniti, da bi predlagana oprostitev plačila okoljske dajatve lahko omogočila določitev ali ohranitev višjih stopenj nacionalnih okoljskih dajatev za druga podjetja, tako da bi lahko imela pozitivni učinek na okolje, vsaj posredno (25). Komisija ne razume argumentov, ki sta jih navedli Nizozemska in organizacija VKO, da bi dokazali, da bo predlagana oprostitev prispevala k nadaljnji uporabi zadevne nizozemske okoljske dajatve. Nizozemska res navaja, da se bo hkrati z začetkom veljavnosti oprostitve povečala stopnja dajatve v najvišji skupini, vendar zato, da bi utemeljila, da predlagana oprostitev ne bo povzročila izgube državnih virov, in zdi se, da niti ne trdi, da je predlagana oprostitev potrebna, da se omogoči tako povečanje. Tako se ni dokazalo, da je točka 151 smernic za okoljsko pomoč izpolnjena.

(58)

Komisija je Nizozemsko zaprosila za informacije, da bi lahko ocenila združljivost pomoči na podlagi meril iz poglavja 4 smernic za okoljsko pomoč, posebej glede na nujnost in sorazmernost pomoči ter njene učinke na keramični sektor v skladu s točkami 155–159 smernic (26).

(59)

Kar zadeva nujnost pomoči, je Komisija zastavila več posebnih vprašanj, da bi lahko ocenila, ali bi se znatnejše povečanje proizvodnih stroškov nizozemske keramične industrije (zaradi okoljske dajatve) lahko preneslo na kupce brez bistvenega zmanjšanja prodaje. Zahtevane informacije so se nanašale zlasti na naslednje podatke: podatke o prodaji keramične industrije na upoštevnih trgih za zadnjih deset let; stopnjo davka na energijo in skupni znesek plačanega davka; skupne stroške energije po podjetjih za zadnjih deset let; ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih; ocene predvidenega zmanjšanja prodaje ali dobičkov ali obojega; informacije o gibanju trgovinskih tokov nizozemske keramične industrije na Nizozemsko in iz nje na upoštevne geografske trge in z njih; tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih; ter vse druge dejavnike, ki so lahko pomembni za oceno obsega prenosa na stroške. Komisija je Nizozemski zastavila vprašanja tudi glede sorazmernosti pomoči s sklicevanjem na točko 159 smernic za okoljsko pomoč.

(60)

Nizozemska je v odgovoru na dopis Komisije z dne 7. oktobra 2009 navedla informacije o hipotetičnem povprečnem proizvajalcu opeke na Nizozemskem (27). Nizozemska je pojasnila, da ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanja Komisije za vse podsektorje nizozemske keramične industrije, ker je v nekaterih podsektorjih, kot so ploščice, keramične cevi in sanitarni keramični izdelki, samo en nizozemski dobavitelj. Reprezentativne okoliščine bi se lahko opisale za proizvajalce opeke, saj jih je trenutno na Nizozemskem 13 s približno 40 proizvodnimi lokacijami. Nizozemska je menila, da v drugih primerih, kot je dekorativna lončenina, v kratkem roku ni bilo mogoče dobiti zadovoljivega vpogleda v zadevni podsektor.

(61)

Komisija poudarja, da je v odločbi o sprožitvi postopka z dne 11. februarja 2009 navedla, da je za te dodatne informacije – vključno z informacijami o različnih segmentih keramične industrije, kot jih je opredelila Nizozemska – zaprosila že v fazi predhodne preiskave, vendar jih ni prejela.

(62)

Po mnenju Komisije informacije o enem hipotetičnem povprečnem proizvajalcu opeke ne zadoščajo za oceno združljivosti predlagane oprostitve plačila davka za keramično industrijo na Nizozemskem kot celoto, ker se en določen povprečni proizvajalec ne more šteti za reprezentativnega za celotno industrijo. Kot je poudarila že Nizozemska v zvezi z uvoznimi in izvoznimi podatki, ki jih je predložila Komisiji, se zadevne informacije nanašajo samo na segment opeke in se ne morejo samodejno uporabiti kot vzorec gibanj v drugih segmentih keramične industrije, ker ima vsak segment svojo kombinacijo izdelek/trg, pri katerih so pomembni drugi gospodarski dejavniki. Organizacija VKO je v svoji trditvi z dne 24. maja 2009 navedla podobno ugotovitev (28). Argument, da se ne morejo zagotoviti informacije za podsektorje, kjer deluje samo en prejemnik, ni prepričljiv. Ravno obratno, pridobiti informacije o posameznem podjetju bi moralo biti lažje (kot je pred kratkim pokazal danski primer (29).

(63)

Poleg tega niso bile predložene vse zahtevane informacije. Na primer, Komisija je v skladu z odstavkom 59 zaprosila za informacije o nujnosti in sorazmernosti pomoči. V zvezi z nujnostjo pomoči je Komisija zaprosila za ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih, ocene predvidene izgube prodaje ali znižanja dobičkov ali obojega, tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih ter gibanje deležev nizozemskih proizvajalcev na navedenih trgih. Z dopisom z dne 9. oktobra 2009 je dala Komisija Nizozemski dodatno priložnost, da zagotovi manjkajoče informacije, vendar jih ni prejela.

(64)

Na podlagi razpoložljivih informacij se lahko opravi naslednja analiza segmenta opeke.

(65)

Točka 155 smernic za okoljsko pomoč določa, da bo Komisija pri analizi davčnih shem, ki vključujejo elemente državne pomoči v obliki znižanj ali oprostitev plačila okoljskih dajatev, analizirala predvsem nujnost in sorazmernost pomoči ter njene učinke na ravni zadevnih gospodarskih sektorjev.

(66)

Točka 158 smernic za okoljsko pomoč določa, da bo Komisija štela pomoč za potrebno, če bodo v celoti izpolnjeni naslednji trije pogoji. Prvič, izbira upravičencev mora temeljiti na objektivnih in preglednih merilih, pomoč pa mora biti načeloma dodeljena na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju (točka 158(a) smernic). Drugič, okoljska dajatev brez znižanja mora privesti do precejšnjega zvišanja proizvodnih stroškov (točka 158(b)). Tretjič, obstajati mora zagotovilo, da se precejšnje zvišanje proizvodnih stroškov ne more prenesti na kupce, ne da bi to privedlo do znatnega znižanja prodaje (točka 158(c)). V zvezi s tem lahko država članica predloži med drugim ocene cenovne elastičnosti izdelka iz zadevnega sektorja na upoštevnem geografskem trgu ter predvidene izgube prodaje ali zmanjšanja dobičkov za podjetja iz zadevnega sektorja ali kategorije.

(67)

Nizozemska je trdila, da je oprostitev namenjena keramičnemu postopku: vsi proizvajalci keramičnih izdelkov ter vsi konkurenti v keramičnem sektorju (ali na istem upoštevnem trgu, če so v podobnem dejanskem položaju) so upravičeni do oprostitve, če izpolnjujejo naslednja merila:

(68)

Ta merila so opisana v zakonodajnem predlogu (30). Zato se zdi, da so merila, ki določajo izbiro prejemnikov, objektivna in pregledna.

(69)

Zahteva, da mora okoljska dajatev brez znižanja povzročiti znatno povečanje proizvodnih stroškov, se bo štela za izpolnjeno, kot je pojasnjeno v opombi 55 k smernicam, če je prejemnik „energetsko intenzivna dejavnost“ iz člena 17(1)(a) Direktive o obdavčitvi energije, tj. gospodarski subjekt, pri katerem bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti (31) bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti.

(70)

Nizozemska je navedla, da spadajo proizvajalci opeke v skupino energetsko intenzivnih uporabnikov, saj njihovi stroški energije znašajo od 20 – 30 % njihovih skupnih proizvodnih stroškov. Nizozemska ni navedla, kakšno je razmerje med skupnimi proizvodnimi stroški in proizvodno vrednostjo, vendar se lahko predpostavlja, da so v običajnih pogojih poslovanja, tj. če se blago prodaja po ceni, ki je višja od proizvodnih stroškov, proizvodni stroški nižji od proizvodne vrednosti, ker je proizvodna vrednost povezana s prometom in tako s ceno prodanega izdelka. Ob predpostavki, da so pogoji poslovanja običajni, bi bil delež stroškov energije v proizvodni vrednosti manjši od deleža stroškov energije v proizvodnih stroških, ki jih je predložila Nizozemska. Ker proizvodna vrednost ne bi bila toliko višja od proizvodnih stroškov, se lahko tudi predpostavi, da se bo delež stroškov energije znižal z 20–30 %, če so imenovalec proizvodni stroški, na manj kot 3 %, če je imenovalec proizvodna vrednost. Zato se Komisija strinja, da so podjetja v nizozemski keramični industriji „energetsko intenzivna podjetja“, kot so opredeljena v navedeni direktivi, tako da je zahteva za znatno povečanje stroškov iz točke 158(b) izpolnjena. Komisija zato svojo oceno utemeljuje na pravni domnevi iz opombe 55 k smernicam za okoljsko pomoč.

(71)

V zvezi z merilom iz točke 158(c) smernic za okoljsko pomoč so bila zastavljena podrobna vprašanja, da bi se ocenilo, ali se znatno povečanje proizvodnih stroškov lahko prenese na kupce, ne da bi to povzročilo znatno zmanjšanje prodaje. Nizozemska je bila zlasti zaprošena, naj za keramično industrijo predloži podatke o prodaji na upoštevnih trgih za zadnjih deset let; stopnjo davka na energijo in skupni znesek plačanega davka; skupne stroške energije po podjetjih za zadnjih deset let; ocene cenovne elastičnosti keramičnih izdelkov na upoštevnih trgih; ocene predvidene izgube prodaje ali zmanjšanja dobičkov ali oboje; informacije o gibanju trgovinskih tokov v nizozemski keramični industriji na Nizozemsko in iz nje na upoštevne geografske trge in z njih; tržne deleže prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih; ter vse druge dejavnike, ki bi bili lahko pomembni za oceno obsega prenosa na stroške (glej uvodni izjavi 59 in 63).

(72)

Nizozemska je potrdila, da se načeloma zadevni stroški lahko prenesejo, in pristavila, da to postaja vse težje. V zadnjih letih so proizvajalci, ki svojih stroškov niso mogli prenesti, prenehali z dejavnostjo ali pa so bili razglašeni za nelikvidne. Vendar Nizozemska ni predložila nobenega dokaza za vzročno zvezo med stroškom dajatve in dejstvom, da so ta podjetja opustila poslovanje. Komisija meni, da morajo države članice svoje trditve podpreti z ustreznimi informacijami.

(73)

Nizozemska je tudi navedla, da je cenovna elastičnost povpraševanja za opeko majhna, vendar tega ni utemeljila z navedbo dejanskih podatkov.

(74)

Nizozemska je pojasnila, da se konkurenca v sektorju opeke stalno povečuje zaradi uvoza podobne opeke, ki jo proizvajajo konkurenti v drugih državah članicah, ter da se tržni delež na Nizozemskem proizvedene opeke zmanjšuje. V prilogi k dopisu z dne 30. oktobra 2009 je Nizozemska navedla uvozne in izvozne podatke, iz katerih je razvidno, da se je v zadnjih letih uvoz iz Nemčije na Nizozemsko povečal, izvoz iz Nizozemske v Nemčijo in Belgijo pa zmanjšal (32). Po mnenju Nizozemske je glavni razlog, ker so tuji proizvajalci opeke oproščeni plačila davka na energijo, nizozemski pa ne.

(75)

Državna pomoč, ki vključuje oprostitev plačila okoljske dajatve, se načeloma ne more utemeljiti izključno z obstojem primerljivih ukrepov v drugih državah članicah. Sprejetje take utemeljitve bi pomenilo potrditev, da obstoj državnih ukrepov v eni državi članici dovoljuje drugim državam članicam sprejetje izravnalnih ukrepov za omilitev škodljivega učinka na njihovo industrijo. Z vidika državne pomoči tako povračilo ni sprejemljivo. Dejanski korektivni ukrep za škodo, ki jo povzroči državna pomoč, ni medsebojno tekmovanje pri dodeljevanju subvencij, temveč izvrševanje pravil o državni pomoči, vključno s smernicami za okoljsko pomoč. Zato se priglašeni ukrep nikakor ne more utemeljiti izključno kot zakoniti korektivni ukrep za pomoč, za katero se predvideva, da obstaja drugje: za njegovo odobritev je treba dokazati, da so se znatno povečali stroški in da se ti stroški ne morejo prenesti na kupce.

(76)

Kljub omejitvam, ki jih pomenijo prevozni stroški, ki zmanjšujejo geografski trg opeke na 250 km, lahko Komisija na podlagi predloženih informacij sklepa, da je industrija opeke izpostavljena trgovini med državami članicami. Nizozemska je navedla, da se 20 % letne proizvodnje opeke izvozi. Na podlagi predloženih podatkov je Komisija lahko izračunala približno vrednost intenzivnosti trgovine (33), ki znaša 75 %. Vendar je bilo treba zaradi pomanjkanja doslednih podatkov to številko za intenzivnost trgovine izračunati na podlagi podatkov za trgovinske tokove v letu 2007 in za promet v letu 2008. Take okoliščine bi lahko nakazovale, da ima ta industrija težave pri prenosu davčne obremenitve, ki jo nalaga Nizozemska. Vendar je trditev, da je težko prenesti povečanje stroškov, v nasprotju z izjavo Nizozemske, da se je do zdaj dajatev prenašala, in z dejstvom, da se je v obdobju, za katero so predloženi podatki, izvoz nizozemskega sektorja opeke povečal s 189 milijonov EUR leta 2001 na 225 milijonov EUR leta 2007. Zaradi pomanjkanja dodatnih informacij in podatkov podrobnejša dokončna analiza ni mogoča.

(77)

Kljub temu da je Komisija izrecno zahtevala, da je treba predložiti tudi podatke o tržnih deležih prejemnikov na upoštevnih geografskih trgih, ni bilo predloženih nobenih večletnih tržnih podatkov v podporo trditvi Nizozemske, da se tržni delež opeke, izdelane na Nizozemskem, zmanjšuje.

(78)

Za oceno možnosti prenosa stroškov so se zahtevale tudi naslednje informacije, ki pa niso bile dostavljene: podatki o prodaji keramičnih izdelkov po količini in vrednosti na leto za povprečno podjetje na vsakem upoštevnem trgu v zadnjih desetih letih (dejansko je bil predložen podatek, da znaša letni promet segmenta opeke na Nizozemskem 370 milijonov EUR, ni pa bil naveden podatek o količini; na podlagi informacij za nazaj je bilo tudi ocenjeno, da znaša v segmentu dekorativne lončenine letni promet 7–10 milijonov EUR); podatek o skupnem letnem znesku, ki ga je v zadnjih desetih letih plačalo za davek na energijo podjetje na upoštevnem trgu (Nizozemska je predložila podatke za povprečnega proizvajalca opeke samo za leto 2009); stroški energije za podjetje na upoštevnem trgu za zadnjih deset let (Nizozemska je predložila podatke za povprečnega proizvajalca opeke samo za leto 2009); ocene cenovne elastičnosti za izdelke na upoštevnih proizvodnih in geografskih trgih; ocene upadajočega prometa ali dobička ali oboje za podjetja na navedenih trgih ter gibanje tržnih deležev nizozemskih proizvajalcev na upoštevnih geografskih trgih. Komisija je zaprosila tudi za podatke o spreminjajočih se trgovinskih tokovih v nizozemski keramični industriji, npr. o uvozu na Nizozemsko z upoštevnih geografskih trgov ter izvozu iz Nizozemske na te trge, vendar ni prejela nobenih večletnih informacij o skupnem uvozu in izvozu keramične industrije (niti o spremembah skupnega prometa industrije tekom let). Glede stopnje intenzivnosti trgovine v keramični industriji zato ni mogoče oblikovati nobenega pomembnega sklepa, za industrijo opeke pa je v uvodni izjavi 76 navedena le približna vrednost.

(79)

Za druge segmente, ki jih je opredelila Nizozemska, zlasti za strešnike, kanalizacijske cevi, sanitarne izdelke, keramične stenske in talne ploščice, ognjevaren material ter porcelan in dekorativno lončenino, se Nizozemska sklicuje na informacije, navedene za povprečno podjetje v segmentu opeke. Poleg tega je bilo zelo malo informacij predloženih za posamezne segmente. V dopisu z dne 16. septembra 2008 je Nizozemska sporočila velikost upoštevnega geografskega trga za vsak segment in delež uvožene ali izvožene nacionalne proizvodnje v odstotnih točkah ter pri tem navedla različne izvozne namembne kraje (34). Vendar pa podrobne informacije po segmentih iz uvodne izjave 78, ki jih je zahtevala Komisija, niso bile predložene.

(80)

Na podlagi razpoložljivih informacij Komisija ne more ugotoviti, da se povečanje proizvodnih stroškov nizozemskih proizvajalcev keramičnih izdelkov ne more prenesti na kupce, ne da bi to povzročilo znatno zmanjšanje prodaje. Zato je treba ugotoviti, da Nizozemska ni dokazala, da je izpolnjeno merilo iz točke 58(c) smernic za okoljsko pomoč.

(81)

Komisija zato meni, da predložene informacije ne dokazujejo, da je predlagana pomoč za nizozemsko keramično industrijo nujna. Že samo zaradi tega razloga je treba ugotoviti, da je ukrep pomoči nezdružljiv z notranjim trgom.

(82)

Glede vprašanja sorazmernosti določa točka 159 smernic za okoljsko pomoč, da mora vsak upravičenec izpolnjevati eno od naslednjih meril:

(83)

Nizozemska je potrdila, da merilo iz točke (a) ni izpolnjeno. Nizozemska ni obravnavala merila iz točke (c). Glede merila iz točke (b), tj. da upravičenec plača najmanj 20 % nacionalne dajatve, razen če se lahko upraviči nižja stopnja, je Nizozemska navedla, da vsi upravičenci skupaj ne plačajo najmanj 20 % nacionalnega davka (na energijo) (prihodki izvirajo na primer iz davka na elektriko, ki ga podjetja še vedno plačujejo). Po mnenju Nizozemske pomeni velikost sektorja, da je dejansko plačani delež veliko manjši. V zvezi s tem je Nizozemska ponovila, da uporaba oprostitve plačila davka na energijo za zemeljski plin za keramične izdelke odpravlja izkrivljanje konkurence, ker ustvarja enake konkurenčne pogoje za vse keramične tovarne na notranjem trgu.

(84)

Točka b se nanaša na nacionalno stopnjo davka na energijo in ne na 20-odstotni delež celotnega davčnega zneska, ki ga plačajo davkoplačevalci za različne energente. Priglašeni ukrep vključuje popolno oprostitev plačila nacionalne davčne stopnje za zemeljski plin, kar pomeni, da ni izpolnjen odstotni prag iz točke 159(b) smernic za okoljsko pomoč. Nizozemska tudi ni dokazala, da gre samo za „omejeno izkrivljanje konkurence“, ki bi lahko upravičilo nižjo stopnjo: to pa zgolj zato, ker zahtevani tržni podatki o konkurenčnem položaju industrije niso bili predloženi. Zato se na podlagi predloženih informacij ne more ugotoviti, da je to merilo izpolnjeno.

(85)

Komisija zato meni, da predložene informacije ne dokazujejo, da je predlagana pomoč za nizozemsko keramično industrijo sorazmerna.

(86)

Komisija ugotavlja, da predlagana oprostitev plačila davka, ki pomeni pomoč za obratovanje, ne izpolnjuje pogojev za izvzetje od splošne prepovedi državne pomoči v PDEU in je zato nezdružljiva z notranjim trgom. Zato se ukrep pomoči ne sme izvajati –