13.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/19

(1)

Komisija je 29. januarja 2007 podjetju Sandretto Industrie srl (v nadaljnjem besedilu: podjetje Sandretto) odobrila pomoč za reševanje v višini 5 milijonov EUR (1). Pomoč je obsegala jamstvo za dve kreditni liniji pri zasebnih bankah, katerega pogoji naj bi bili določeni po odobritvi Komisije. Italija se je ob priglasitvi pomoči za reševanje zavezala, da bo jamstvo prenehalo najpozneje šest mesecev po izplačilu pomoči in da bo Komisiji v šestih mesecih od datuma odobritve pomoči predložila načrt za prestrukturiranje podjetja Sandretto.

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenih informacij o napredku, je Italiji 14. decembra 2007 poslala dopis, v katerem jo je zaprosila za nove informacije o zadevi (št. dopisa D/54995).

(3)

Italija je odgovorila z dopisom z dne 21. januarja 2008 (št. A/1233), v katerem je Komisijo obvestila, da je bila pomoč dodeljena v dveh delih, in sicer prvi del 24. julija 2007 in drugi 13. avgusta 2007.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 23. januarja 2008 (št. D/50314) od Italije zahtevala, naj potrdi, da je jamstvo poteklo 24. januarja 2008, ali predloži načrt za prestrukturiranje, in jo hkrati obvestila, da bodo službe Komisije predlagale sprožitev formalnega postopka preiskave, če ne bo takoj odgovorila.

(5)

Italija je odgovorila 8. februarja 2008 (št. A/2526), pri čemer je Komisijo obvestila, da je prvi del jamstva potekel 24. januarja 2008 in da je bilo sodišče, pristojno v zadevi, po več neuspešnih poskusih prodaje premoženja podjetja pravočasno obveščeno, da bo postopke morda treba spremeniti v zahtevo za stečaj.

(6)

Odločitev o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije skupaj s pozivom vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe (2). Italija je pripombe poslala v dopisu z dne 19. maja 2008 (št. A/9253). Druge zainteresirane strani pripomb niso poslale.

(7)

Komisija je nato zahtevala dodatne informacije z dopisom z dne 20. avgusta 2008 (št. D/53263), na katerega so italijanski organi odgovorili 18. septembra (št. A/19134), in z dopisom z dne 20. oktobra 2008 (št. D/54063), na katerega so italijanski organi odgovorili 4. novembra (št. A/23219).

(8)

Podjetje Sandretto proizvaja in prodaja stroje za brizgalno vlivanje plastomerov. Njegovi začetki pod imenom Fratelli Sandretto segajo v leto 1947, od takrat pa je kar nekajkrat spremenilo ime in pravno obliko. V času dodelitve pomoči, tj. leta 2007, je imelo podjetje Sandretto 30 milijonov EUR prometa in 340 zaposlenih; za lokalno gospodarstvo je pomenilo pomemben vir dejavnosti, saj je imelo dva proizvodna obrata v občinah Grugliasco in Pont Canavese v pokrajini Torino, ki sta se obe šteli za območji, upravičeni do pomoči na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(9)

Podjetje je bilo za nelikvidno razglašeno marca 2006 in takrat je dobilo dovoljenje za začetek t. i. postopka izrednega upravljanja, ki bi mu lahko omogočil nadaljnje poslovanje (3). Vendar je bilo nazadnje odločeno, da mora prenehati poslovati, in posebni upravitelj je v skladu s postopkom iz Zakonodajne odredbe št. 270/99 (4) začel njegovo likvidacijo, torej tudi prodajo njegovega premoženja, in sicer na podlagi dovoljenja, ki ga je pristojno ministrstvo izdalo 27. februarja 2007.

(10)

Za prodajo večine premoženja podjetja je bilo objavljenih več neuspelih javnih razpisov (5), dokler ni bil 24. maja 2008 dosežen predhodni dogovor z brazilsko družbo Indústrias Romi SA, na podlagi katerega je bila 12. junija 2008 podpisana dokončna pogodba med podjetjem Sandretto in italijansko podružnico kupca, podjetjem Romi Italia.

(11)

Okrožno sodišče (Tribunale) v Torinu je 29. julija 2008 navedeno prodajo potrdilo, kar je pomenilo, da je podjetje Sandretto od tega datuma v celoti prenehalo poslovati in da bo takoj, ko bo njegovo premoženje razdeljeno med upnike, prenehalo obstajati kot pravna oseba.

(12)

Čeprav je bila pomoč za reševanje odobrena 29. januarja 2007, sta bili kreditni liniji v višini 5 milijonov EUR dodeljeni skoraj šest mesecev po datumu odobritve, prva 24. julija 2007 in druga 13. avgusta 2007. Kot je navedla Italija, je toliko časa trajalo, da so upravitelji izbrali zasebni banki, ki bi odobrili posojilo, in se z njima dogovorili o pogojih financiranja.

(13)

Pomoč je bila dodeljena v obliki jamstva za dve kreditni liniji po 2,5 milijona EUR pri bankah Banca Popolare di Novara in Banca Intesa Sanpaolo.

(14)

Kot je navedla Italija, je bilo jamstvo, povezano s prvim obrokom pomoči, unovčeno 24. januarja 2008. Italija v šestih mesecih po odločbi o odobritvi ni predložila načrta za prestrukturiranje podjetja (ali njegovo likvidacijo). Po sprožitvi formalnega postopka preiskave je Italija Komisijo obvestila, da sta bili unovčeni jamstvi za obe posojili (6).

(15)

Kot je Komisija navedla v odločitvi o sprožitvi postopka, ni dokazov, da je podjetje Sandretto v šestih mesecih po izplačilu prvega obroka, tj. do 24. januarja 2008, prenehalo prejemati pomoč za reševanje.

(16)

Komisija je tudi dvomila, da bi se lahko nezakonito podaljšana pomoč za reševanje štela za pomoč za prestrukturiranje, ki bi bila lahko združljiva na podlagi točk 34 do 51 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7) (v nadaljnjem besedilu: Smernice), zlasti ker ni bil predložen načrt za prestrukturiranje.

(17)

Italijanski organi so pripombe poslali v dopisu z dne 18. maja 2008, v katerem so Komisijo obvestili, da sta zadevni banki 23. marca oziroma 4. aprila 2008 unovčili jamstvo za oba posojilna obroka, izplačana 24. julija in 13. avgusta 2007.

(18)

Italijanski organi so navedli, da je zahtevek države do podjetja Sandretto po unovčenju jamstva postal „prededucibile“. To pomeni, da ima država pri izterjavi njegovega dolga prednost pred navadnimi upniki. Po navedbah italijanskih organov je zelo verjetno, da bo mogoče izterjati celotno pomoč.

(19)

Italijanski organi so nazadnje predložili informacije o poteku likvidacije podjetja Sandretto in o javnih razpisih za prodajo premoženja podjetja, ki so bili objavljeni v obdobju od junija 2007 do maja 2008 in na podlagi katerih je podjetje Romi Italia izvedlo delni prevzem.

(20)

Italijanski organi so nato v odgovor na zahteve Komisije v zvezi s prodajo določenega premoženja podjetja Sandretto podjetju Romi Italia predložili naslednje informacije.

(21)

Podjetje Romi Italia je za 7,9 milijona EUR odkupilo del premoženja podjetja Sandretto. Ta cena je bila nižja od tiste, na katero je bilo podjetje ocenjeno junija 2007, vendar je bila najvišja ponujena cena po več neuspelih javnih razpisih za prodajo. Po navedbah italijanskih organov je torej treba šteti, da odraža tržno vrednost zadevnega premoženja.

(22)

Podjetje Sandretto je 29. julija 2008 povsem prenehalo poslovati, in sicer na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Torinu, kot pravna oseba pa bo prenehalo obstajati takoj, ko bo njegovo premoženje razdeljeno med upnike.

(23)

Italijanski organi so še poudarili, da podjetje Romi Italia ni prevzelo nobene od obstoječih obveznosti podjetja Sandretto. Podjetje Sandretto je prekinilo vse pogodbe o zaposlitvi s svojimi zaposlenimi, zato je podjetje Romi Italia sklenilo nove in drugačne pogodbe, samo nekatere (od njih) z nekdanjimi zaposlenimi v podjetju Sandretto. Podjetje Romi Italia ni prevzelo vloge podjetja Sandretto v njegovih odnosih z nekdanjimi zastopniki, dobavitelji ali strankami, temveč je prevzelo samo pogodbe, nujno potrebne za poslovanje (pogodbe o dobavi plina in električne energije oziroma storitvah vzdrževanja in varovanja).

(24)

Komisija meni, da ukrep pomoči za reševanje pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ukrep ima obliko jamstev, ki pomenijo ugodnost, financirano iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, saj je omejen na podjetje Sandretto, in lahko povzroči izkrivljanje konkurence, ker podjetju Sandretto daje prednost pred drugimi konkurenti, ki ne prejemajo pomoči. In nazadnje, na trgu, na katerem deluje podjetje Sandretto, poteka obsežna trgovinska menjava med državami članicami (8).

(25)

V skladu s točko 25(a) Smernic mora pomoč za reševanje prenehati v obdobju največ šestih mesecev po izplačilu prvega obroka podjetju.

(26)

V obravnavanem primeru je bil prvi obrok pomoči izplačan 24. julija 2007. Jamstvo bi tako moralo prenehati najpozneje 24. januarja 2008, kot so italijanski organi potrdili v dopisu z dne 2. februarja 2008 (9).

(27)

Italija se je ob priglasitvi pomoči za reševanje zavezala, da bo jamstvo prenehalo najpozneje šest mesecev po njenem izplačilu in da bo Komisiji v šestih mesecih od datuma odobritve pomoči predložila načrt za prestrukturiranje podjetja Sandretto.

(28)

Vendar ni Italija nikoli predložila načrta za prestrukturiranje (ali likvidacijo) podjetja. Po izteku predpisanih šestih mesecev pa je bilo unovčeno jamstvo, tako da je dolg podjetja Sandretto do države narasel na 5 milijonov EUR. Italija še ni dokazala, da je bil ta dolg do države poplačan.

(29)

Izpolnjeni niso niti pogoji za podaljšanje, določeni v točki 26 Smernic. V točki 26 Smernic je navedeno, da se lahko pomoč za reševanje podaljša za toliko časa, da Komisija sprejme odločitev o načrtu za prestrukturiranje, če se tak načrt predloži v šestih mesecih, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno.

(30)

In nazadnje, podaljšanja jamstva čez šestmesečni rok niti ni mogoče šteti za (nezakonito) pomoč za prestrukturiranje, saj ni bil priglašen načrt za prestrukturiranje ali kakršen koli ukrep, ki bi lahko izpolnjeval pogoje iz točke 34 in naslednjih v Smernicah.

(31)

Zato je treba ugotoviti, da se je pomoč za reševanje uporabila v nasprotju z odločbo o odobritvi in da je ni mogoče šteti za združljivo pomoč za prestrukturiranje, saj ni bil izpolnjen nobeden od pogojev iz Smernic.

(32)

Poleg tega je podjetje prejemalo pomoč za reševanje tudi po koncu šestmesečnega obdobja, navedenega v odločbi o odobritvi, zato Komisija ugotavlja, da se je ukrep pomoči po 24. januarju 2008 zlorabil v smislu člena 1(g) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10) (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba), saj jo je prejemnik uporabil v nasprotju z odločbo, sprejeto na podlagi člena 4(3) navedene uredbe.

(33)

V uvodni izjavi 15 postopkovne uredbe je navedeno, da zloraba pomoči lahko vpliva na delovanje notranjega trga, učinki pa so podobni učinkom nezakonite pomoči in jih je torej treba obravnavati po podobnih postopkih.

(34)

Člen 14 postopkovne uredbe določa, da če se v primeru nezakonite pomoči sprejme negativna odločba, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč. Člen 16 določa, da se člen 14 v primerih zlorabe pomoči uporablja smiselno. Ker se je pomoč, dodeljena podjetju Sandretto, po 24. januarju 2008 zlorabila, mora Italija sprejeti vse potrebne ukrepe za vračilo pomoči, skupaj z obrestmi, ki se plačajo od datuma, ko je bila zlorabljena pomoč na razpolago upravičencu, do datuma vračila.

(35)

Po dodelitvi pomoči je bilo premoženje prodano – v skladu z likvidacijskim postopkom, določenim z italijansko zakonodajo (11) – zato mora Komisija preveriti, ali je ugodnost morda prešla na kupca. Komisija mora torej proučiti, ali je bilo premoženje prodano po tržni ceni. Če bi dokazala, da je bilo premoženje v resnici prodano po nižji ceni od tržne, bi bilo treba nalog za izterjavo razširiti na kupca (12).

(36)

Italijanski organi so Komisiji na njeno zahtevo sporočili (13), da je podjetje Romi Italia odkupilo večino premoženja podjetja Sandretto, in sicer za skupni znesek 7,9 milijona EUR, od tega 2,48 milijona EUR za holdinge in družbe v tujini ter 5,42 milijona EUR za druga opredmetena in neopredmetena sredstva (zgradbe, stroje, blagovne znamke). Dosežena cena za opredmetena in neopredmetena sredstva (5,42 milijona EUR) je bila nižja od cene, na katero so bila ovrednotena junija 2007 (7,5 milijona EUR). Vendar je bila cena višja od katere koli druge ponudbe med likvidacijskim postopkom. Po navedbah italijanskih organov je torej treba šteti, da odraža tržno vrednost zadevnih sredstev.

(37)

Iz pogodbe med podjetjema Sandretto in Romi Italia ter dopisov italijanskih organov izhaja, da podjetje Romi Italia ni prevzelo nobenih obveznosti podjetja Sandretto. Podjetje Sandretto je prekinilo vse pogodbe o zaposlitvi, zato je podjetje Romi Italia sklenilo nove, samo nekatere od njih z nekdanjimi zaposlenimi v podjetju Sandretto. Podjetje Romi Italia ni prevzelo vloge podjetja Sandretto v njegovih odnosih z nekdanjimi zastopniki, dobavitelji ali strankami, ampak se je omejilo samo na prevzem pogodb, nujno potrebnih za poslovanje.

(38)

Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da podjetje Romi Italia v resnici ne nadaljuje dejavnosti podjetja Sandretto. Komisija zato meni, da se je posel nanašal na prodajo premoženja in ne na prodajo delujočega podjetja. Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo ob sprejetju te odločbe, ne more trditi, da cena, ki jo je plačalo podjetje Roma Italia, ni bila tržna cena.

(39)

Komisija zato meni, da je pomoč prinesla prednost samo podjetju Sandretto in da se ugodnost ni prenesla na podjetje Romi Italia. Pomoč je torej treba izterjati neposredno od podjetja Sandretto.

(40)

Komisija ugotavlja, da je bila pomoč za reševanje v višini 5 milijonov EUR, ki se je podaljšala čez 24. januar 2008 in jo je podjetje Sandretto prejemalo do popolnega prenehanja poslovanja 29. junija 2009, zlorabljena, da je ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom in da jo mora Italija izterjati od upravičenca, tj. podjetja Sandretto –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s to odločbo;

(c)

dokumente, iz katerih je razvidno, da se je od upravičenca zahtevalo vračilo pomoči.