26.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/19

(1)

V skladu s členom 88(2) Pogodbe ES je Poljska z dopisom z dne 8. oktobra 2004, evidentiranim istega dne, priglasila ukrepe pomoči za prestrukturiranje, razširjene v korist ladjedelnice Stocznia Gdańsk – Grupa Stoczni Gdynia S.A. (v nadaljnjem besedilu: ladjedelnica Gdańsk). Poljska je o teh ukrepih obvestila Komisijo, s čimer si je želela zagotoviti pravno varnost, da so bili dodeljeni pred pristopom in po pristopu niso pomenili nove pomoči, ki bi jo lahko Komisija obravnavala v skladu s členom 88 Pogodbe ES. Poljska je Komisijo pozvala, naj te ukrepe odobri kot pomoč za prestrukturiranje, če bo ugotovila, da so nova pomoč. Poljska je Komisiji predložila posodobljen načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk iz marca 2004. Zadeva je bila evidentirana pod št. N 438/04.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 11. novembra 2004 Poljsko pozvala, naj predloži dodatne informacije v zvezi z zadevo N 438/04, Poljska pa je odgovorila z dopisom z dne 17. januarja 2005, evidentiranim 21. januarja 2005.

(3)

V skladu s točko 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, ki ureja postopek začasnega mehanizma, je Poljska 29. aprila 2004 predhodno priglasila ukrepe za prestrukturiranje v korist ladjedelnice Stocznia Gdynia S.A. (v nadaljnjem besedilu: ladjedelnica Gdynia), ki je bila takrat matična družba ladjedelnice Gdańsk. Zadeva je bila evidentirana pod št. PL 34/04. Komisija je z dopisom z dne 19. maja 2004 Poljsko pozvala, naj predloži nekatere manjkajoče dokumente. Ti so bili predloženi 16. junija 2004. Komisija je zahtevala dodatne informacije z dopisi z dne 30. julija 2004, 8. oktobra 2004, 23. novembra 2004 in 4. marca 2005, na katere je Poljska odgovorila z dopisi z dne 3. septembra 2004 (evidentiran 7. septembra 2004), 10. novembra 2004 (evidentiran 15. novembra 2004), 17. februarja 2005 (evidentiran 21. februarja 2005), 30. marca 2005 (evidentiran 1. aprila 2005) in 18. aprila 2005 (evidentiran 20. aprila 2005).

(4)

Poljska se je z dopisom z dne 8. februarja 2005, evidentiranim 9. februarja 2005, strinjala z združitvijo zadev N 438/04 in PL 34/04, ker sta bili povezani z družbama, ki spadata v isto skupino, tj. skupino Gdynia. Štelo se je, da informacije, ki so bile po tem predložene v zvezi z zadevo PL 34/04, veljajo tudi za zadevo N 438/04.

(5)

Poljska se je z dopisom z dne 22. aprila 2005, evidentiranim istega dne, strinjala, da bo Komisija obravnavala priglasitev zadeve PL 34/04 z dne 29. aprila 2004 kot priglasitev v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi s katerimi koli ukrepi, za katere je ugotovljeno, da pomenijo novo pomoč. Zadevi je bila dodeljena nova številka: N 194/2005.

(6)

Komisija je 1. junija 2005 sprejela odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi z ukrepi, proučenimi v zadevah N 438/04 in N 194/2005, ki je bila objavljena v Uradnem listu  (2), ter pozvala Poljsko in zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(7)

Po odobritvi podaljšanja roka za predložitev pripomb (dopis z dne 9. avgusta 2005) je Poljska predložila svoje pripombe z dopisom z dne 2. septembra 2005, evidentiranim 5. septembra 2005.

(8)

Skupina Gdynia je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 10. oktobra 2005, evidentiranim 14. oktobra 2005. Pripombe so predložili tudi družba Ray Car Carriers (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 10. oktobra 2005), Stalno predstavništvo Danske pri EU (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 11. oktobra 2005), dansko ladjedelniško združenje Danske Maritime (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim istega dne), sindikat Solidarność (z dopisom z dne 7. oktobra 2005, evidentiranim 10. oktobra 2005) in poljsko ladjedelniško združenje (z dopisom z dne 10. oktobra 2005, evidentiranim 11. oktobra 2005).

(9)

Komisija je te pripombe posredovala Poljski z dopisoma z dne 26. oktobra 2005 in 12. decembra 2005 (3). Poljska je na pripombe, ki jih je predložila skupina Gdynia, odgovorila z dopisom z dne 16. januarja 2006, evidentiranim 18. januarja 2006. Poljska ni predložila pripomb glede dopisov drugih tretjih oseb.

(10)

Komisija je glede ocene posodobljenega načrta prestrukturiranja iz marca 2004 za ladjedelnico Gdańsk za pomoč zaprosila zunanjega svetovalca. Svetovalec je svoje poročilo Komisiji poslal decembra 2005.

(11)

Komisija je z dopisom z dne 13. januarja 2006 Poljsko pozvala, naj predloži informacije o zadnjih spremembah v zvezi s svojo strategijo prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk in celotno skupino Gdynia. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 20. februarja 2006, evidentiranim 22. februarja 2006. Predstavniki Komisije, poljskih organov in skupine Gdynia so se sestali 22. februarja 2006. Poljska je sporočila, da je bil načrt prestrukturiranja iz leta 2004 za ladjedelnico Gdańsk zastarel in da je sprejela novo strategijo prestrukturiranja ladjedelnice Gdańsk, ki je vključevala njeno odcepitev od skupine Gdynia ter privatizacijo. Poleg tega je Poljska sporočila, da je bilo treba spremenjeni načrt prestrukturiranja predložiti Komisiji do 30. junija 2006.

(12)

Kot nadaljnji ukrep po tem srečanju je Komisija Poljski poslala dopis z dne 8. marca 2006, na katerega je Poljska odgovorila z dopisom z dne 13. marca 2006, evidentiranim istega dne, v katerem je sporočila časovni okvir privatizacije ladjedelnice Gdańsk. Poljska je z dopisom z dne 29. marca 2006, evidentiranim 30. marca 2006, predložila dodatne informacije o postopku privatizacije. Komisija je zahtevala dodatne informacije z dopisom z dne 30. marca 2006, na katerega je Poljska odgovorila z dopisom z dne 19. aprila 2006, evidentiranim 20. aprila 2006.

(13)

Poljska je z dopisom z dne 6. aprila 2006, evidentiranim 10. aprila 2006, predložila prvi osnutek dokumenta z naslovom „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“. Komisija je predložila pripombe z dopisoma z dne 12. aprila 2006 in 28. aprila 2006. Dokument je 31. avgusta 2006 dokončno potrdila poljska vlada in ga z dopisom z dne 1. septembra 2006, evidentiranim istega dne, poslala Komisiji.

(14)

Skupina Gdynia je z dopisom z dne 16. maja 2006 Komisiji predložila „Ocenjevalno poročilo za ladjedelnico Gdańsk – skupina Gdynia“ z dne 30. septembra 2005.

(15)

Poljska je z dopisom z dne 26. maja 2006, evidentiranim 30. maja 2006, predložila dodatne informacije o tekočem postopku privatizacije, vključno s seznamom družb, ki so izrazile začetno zanimanje za pridobitev ladjedelnice Gdańsk, in seznamom družb, ki so predložile začetne ponudbe. Poljska je z dopisom z dne 13. julija 2006, evidentiranim 17. julija 2006, predložila dodatne informacije o tekočem postopku privatizacije, pri čemer je Komisijo obvestila, da sta dve družbi predložili zavezujoči ponudbi za nakup delnic ladjedelnice Gdańsk, in predložila primerjalno analizo teh ponudb, ki jo je izdelal svetovalec za privatizacijo.

(16)

Ladjedelnica Gdańsk je 9. junija 2006 Komisiji predložila prvi osnutek spremenjenega načrta prestrukturiranja. Predstavniki Komisije so 14. junija 2006 obiskali ladjedelnico in predložili začetne pripombe v zvezi s spremenjenim načrtom prestrukturiranja. Zunanji svetovalec Komisije je svoje pripombe predložil v poročilu iz julija 2006. Nazadnje je Komisija z dopisom z dne 17. julija 2006 podala pripombe o pomanjkljivostih spremenjenega načrta prestrukturiranja.

(17)

Poljska je z dopisom z dne 13. julija 2006, evidentiranim 17. julija 2006, predložila dodatne pripombe v zvezi s spremenjenim načrtom prestrukturiranja.

(18)

V zvezi s postopkom privatizacije in pripravo spremenjenega načrta prestrukturiranja so se večkrat sestali predstavniki Komisije in poljskih organov, in sicer: 31. januarja, 22. februarja in 10. maja 2006 v Bruslju ter 13. junija 2006 v prostorih ladjedelnice Gdańsk.

(19)

Poljska je na dopis Komisije z dne 17. julija 2006 odgovorila z dopisom z dne 31. avgusta 2006, evidentiranim 1. septembra 2006.

(20)

Končna različica spremenjenega načrta prestrukturiranja ladjedelnice iz avgusta 2006 z naslovom „Načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk – posodobitev“ je bila Komisiji predložena 4. septembra 2006.

(21)

Poljska je z dopisom z dne 12. septembra 2006, evidentiranim 13. septembra 2006, predložila dodatne informacije o postopku prestrukturiranja ladjedelnice Gdańsk, pri čemer je zlasti navedla, da je bil kapital ladjedelnice Gdańsk in skupine Gdynia ločen. Večino delnic ladjedelnice Gdańsk so prevzele državna Agencija za industrijski razvoj in njene hčerinske družbe. Dodatne informacije so bile predložene z dopisom z dne 26. septembra 2006.

(22)

Poljska je priglasila dodatno novo pomoč za ladjedelnico Gdańsk z dopisom z dne 21. novembra 2006, evidentiranim 27. novembra 2006.

(23)

Dne 7. decembra 2006 je potekalo srečanje med Komisijo in poljskim ministrom za gospodarstvo, na katerem so se poljski organi zavezali, da bodo privatizirali ladjedelnico ter tako izboljšali možnosti za obnovitev njene sposobnosti preživetja in zagotovili zadostni lastni prispevek k prestrukturiranju. Poljska je to zavezo potrdila z dopisom z dne 27. decembra 2006, evidentiranim 4. januarja 2007, pri čemer se je sklicevala na odločitev poljske vlade z dne 19. decembra 2006, da sprejme dokument z naslovom „Stanje ladjedelniške industrije“. Zaveza za privatizacijo ladjedelnice do 30. junija 2008 je bila nato potrjena v dopisu poljskih organov z dne 5. januarja 2007. Poljska je Komisijo zaprosila za začetek pogovorov o vprašanju izravnalnih ukrepov.

(24)

Komisija je 19. decembra 2006 obiskala ladjedelnico, da bi zbrala potrebna dejstva in podatke za oceno izravnalnih ukrepov, pri čemer ji je pomagal zunanji svetovalec. Zunanji svetovalec Komisije je predložil svoje poročilo o takratni zmogljivosti ladjedelnice 16. januarja 2007.

(25)

Komisija je na dopis z dne 27. decembra 2006 odgovorila z dopisom z dne 29. januarja 2007, v katerem je Poljsko pozvala, naj do konca februarja 2007 predloži predlog za izravnalne ukrepe za ladjedelnico Gdańsk.

(26)

Poljska se je z dopisom z dne 28. februarja 2007, evidentiranim istega dne, zavezala, da bo do konca leta 2007 privatizirala ladjedelnico Gdańsk, in predložila predlog za izravnalne ukrepe.

(27)

Na podlagi tega je 15. marca 2007 potekal tehnični sestanek med Komisijo, poljskimi organi in predstavniki ladjedelnice, ki so obravnavali zlasti izravnalne ukrepe in tudi tekoči postopek privatizacije. Komisija in poljski organi so se dogovorili, da bo Komisija začela neposredne pogovore z ladjedelnico Gdańsk v zvezi s tehničnimi vprašanji, da zbere vse potrebne podatke za svojo oceno izravnalnih ukrepov, ki jih je predlagala Poljska.

(28)

Komisija je z dopisom z dne 29. marca 2007, poslanim ladjedelnici Gdańsk, zahtevala tehnične informacije o zmogljivosti ladjedelnice. Ladjedelnica je na navedeno zahtevo odgovorila z dopisom z dne 19. aprila 2007, evidentiranim 3. maja 2007. Ker predložene informacije niso bile zadostne, je Komisija zahtevala dodatne informacije z dopisom z dne 10. maja 2007, na katerega je ladjedelnica odgovorila z dopisom z dne 31. maja 2007, evidentiranim 7. junija 2007. Komisija je z dopisom z dne 14. junija 2007 pozvala Poljsko, naj zagotovi dodatna pojasnila, in navedla, da lahko, če ne bo predložila vseh zahtevanih podatkov, na podlagi člena 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES sprejme odločbo (4) (v nadaljnjem besedilu: odredba o predložitvi podatkov). Poljska je odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 26. junija 2007. Ker je Komisija menila, da ta odgovor ni zadosten, je 19. julija 2007 sprejela odločbo v skladu s členom 10(3) Uredbe št. 659/1999.

(29)

Komisija je zahtevala izčrpne informacije o novih dogodkih v postopku privatizacije z dopisom z dne 29. maja 2007 in zahtevo ponovila z dopisom z dne 6. junija 2007. Poljska je na ti zahtevi odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 25. junija 2007, in po dodatnem zahtevku za informacije z dne 28. junija 2007 dopolnila predložene pripombe z dopisom z dne 11. julija 2007, evidentiranim istega dne. Komisija je zahtevala dodatne informacije v zvezi s postopkom privatizacije in načrtovanimi izravnalnimi ukrepi z dopisom z dne 31. julija 2007.

(30)

Poljska je informacije o načrtovanih izravnalnih ukrepih predložila z dopisom z dne 20. avgusta 2007, evidentiranim 21. avgusta 2007. Dodatne informacije o izravnalnih ukrepih so bile predložene z dopisom z dne 30. avgusta 2007, evidentiranim istega dne, in dopisom z dne 4. septembra 2007, evidentiranim 10. septembra 2007. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 3. oktobra 2007.

(31)

Od julija 2007 so si Komisija in poljski organi intenzivno dopisovali o postopku privatizacije ladjedelnice Gdańsk. Komisija je zahtevala informacije o postopku privatizacije z dopisi z dne 30. julija 2007, 13. avgusta 2007, 3. oktobra 2007, 30. novembra 2007 in 17. januarja 2008. Poljski organi so predložili informacije z dopisi z dne 21. avgusta 2007 (evidentiran 27. avgusta 2007), 24. septembra 2007 (evidentiran 25. septembra 2007), 23. oktobra 2007 (evidentiran 24. oktobra 2007), in 25. oktobra 2007 (evidentiran 29. oktobra 2007). Poljska je v dopisu z dne 19. decembra 2007, evidentiranem 20. decembra 2007, navedla, da bo nove delnice v ladjedelnici prevzela družba ISD Polska in s tem pridobila nadzor nad družbo. Družba ISD Polska, tj. novi lastnik ladjedelnice Gdańsk, je 25. januarja 2008 po elektronski pošti poslala dodatne informacije.

(32)

Komisija je z dopisom z dne 14. junija 2007 hkrati zahtevala, da poljski organi predložijo informacije o državni pomoči, ki jo je prejela ladjedelnica Gdańsk po začetku formalnega postopka preiskave. Poljski organi so odgovorili z dopisom z dne 11. julija 2007, evidentiranim istega dne. Komisija je zahtevala dodatna pojasnila z dopisom z dne 13. novembra 2007. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 9. januarja 2008, evidentiranim istega dne.

(33)

Na srečanju med poljskimi organi, novim večinskim lastnikom ladjedelnice Gdańsk, tj. družbo ISD Polska, in Komisijo, ki je potekalo 24. januarja 2008, so se začele tehnične razprave o načrtih novega večinskega lastnika za prestrukturiranje ladjedelnice. Poljski organi so predložili informacije z dopisi z dne 25. januarja 2008 (evidentiran 28. januarja 2008), 30. januarja 2008 (evidentiran istega dne) in 4. februarja 2008 (evidentiran istega dne). Dodatne informacije so bile predložene z dopisi z dne 14. februarja 2008 (evidentiran 19. februarja 2008), 15. februarja 2008 in 21. februarja 2008 (evidentirana 3. marca 2008), 26. februarja (evidentiran 12. marca 2008), 10. marca 2008 (evidentiran istega dne) ter 10. aprila 2008 in 11. aprila (evidentirana 17. aprila 2008). Komisija je odgovorila z dopisi z dne 30. januarja, 14. februarja, 25. februarja in 28. februarja 2008. Poljski organi, predstavniki družbe ISD Polska in predstavniki Komisije so se sestali 11. februarja in 18. marca 2008.

(34)

Komisija je z dopisom z dne 22. aprila 2008 Poljsko ponovno pozvala, naj predloži izčrpen osnutek načrta prestrukturiranja ladjedelnice. V tem dopisu je navedla, da lahko, če Poljska ne bo predložila zahtevanih podatkov, v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999. Po tem dopisu je ladjedelnica z dopisoma z dne 23. aprila 2008, evidentiranim istega dne, in 25. aprila 2008, evidentiranim 29. aprila 2008, Komisiji predložila informacije. Komisija je z dopisom z dne 30. aprila 2008 ponovno zahtevala informacije. Poljska je predložila dodatne informacije z dopisom z dne 12. maja 2008, evidentiranim 13. maja 2008, družba ISD Polska pa je dodatne informacije predložila z dopisi z dne 9. maja 2008 (evidentiran istega dne), 16. maja 2008 (evidentiran 26. maja 2008) in 26. maja 2008 (evidentiran istega dne).

(35)

Ker Poljska ni predložila vseh informacij, ki jih je zahtevala Komisija, je Komisija 23. maja 2005 sprejela odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o predložitvi podatkov) v skladu s členom 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 26. junija 2008, evidentiranim istega dne.

(36)

Poljska je predložila dodatne informacije z dopisoma z dne 1. julija 2008 in 2. julija 2008, evidentiranima 3. julija 2008. Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2008 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila z dopisi z dne 7. julija 2008 (evidentiran istega dne), 8. julija 2008 (evidentiran istega dne) in 8. julija 2008 (evidentiran 9. julija 2008). Poljska je predložila dodatne informacije z dopisi z dne 10. julija (evidentiran istega dne), 10. julija 2008 (evidentiran 11. julija), 11. julija 2008 (evidentiran istega dne), 16. julija 2008 (evidentiran 17. julija 2008), 17. julija 2008 (evidentiran 18. julija 2008), 18. julija 2008 (evidentiran 25. julija 2008) ter 21. julija 2008, 28. julija 2008, 4. avgusta 2008, 13. avgusta 2008, 20. avgusta 2008, 21. avgusta 2008, 25. avgusta 2008, 1. septembra 2008, 8. septembra 2008, 9. septembra 2008 in 10. septembra 2008, evidentiranimi na dan njihove predložitve.

(37)

Poljska je 12. septembra 2008 predložila revidiran skupni načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk in ladjedelnico Gdynia. Dodatne informacije je predložila z dopisi z dne 16. septembra 2008, 17. septembra 2008, 19. septembra 2008, 23. septembra 2008, 25. septembra 2008, 26. septembra 2008, 1. oktobra 2008, 2. oktobra 2008 in 3. oktobra 2008, evidentiranimi na dan njihove predložitve. Dodatne informacije so bile predložene z dopisoma z dne 6. oktobra 2008, evidentiranim 7. oktobra 2008, in 22. oktobra 2008, evidentiranim istega dne. Poljska je v dopisu z dne 3. novembra 2008, evidentiranem 4. novembra 2008, navedla, da bo predložila samostojni načrt za ladjedelnico Gdańsk. Poljski organi so z dopisom z dne 4. novembra, evidentiranim 5. novembra 2008, predložili nepopoln osnutek načrta prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk.

(38)

Komisija je 6. novembra 2008 sprejela negativno odločitev v zvezi z ladjedelnico Gdynia (5), v kateri je navedla, da načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdynia in ladjedelnico Gdańsk, ki ga je pripravila družba ISD Polska, ni združljiv s pravili o državni pomoči.

(39)

Poljska je 8. decembra 2008 predložila samostojen načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk. Dodatne informacije so bile predložene z dopisom z dne 11. decembra 2008, evidentiranim istega dne.

(40)

Komisija je z dopisoma z dne 23. decembra 2008, evidentiranim 12. januarja 2008, in 13. februarja 2009, evidentiranim istega dne, zahtevala dodatne informacije, ki jih je Poljska predložila z dopisoma z dne 30. januarja in 20. februarja 2009, evidentiranima na dan njune predložitve.

(41)

Komisija je z dopisom z dne 8. aprila 2009, evidentiranim istega dne, zahtevala dodatna pojasnila. Poljska je predložila dodatne informacije z dopisoma z dne 16. in 28. aprila 2009, evidentiranima na dan njune predložitve.

(42)

Poljska je 8. maja 2009 predložila revidiran načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk. Načrt je bil evidentiran istega dne. Dodatna pojasnila je predložila z dopisi z dne 21. maja 2009, 1. junija 2009 in 5. junija 2009, evidentiranimi na dan njihove predložitve.

(43)

Prejemnik pomoči je ladjedelnica Stocznia Gdańsk S.A. (v nadaljnjem besedilu: ladjedelnica Gdańsk). Družba se nahaja v regiji Gdańsk-Gdynia-Sopot na severu Poljske.

(44)

Dejavnosti ladjedelnice Gdańsk vključujejo gradnjo morskih plovil in druge ladjedelniške dejavnosti, kot so proizvodnja ladijskih delov in jeklenih delov ter različne pomožne storitve.

(45)

Ladjedelnica Gdańsk je šla leta 1996 v stečaj, leta 1998 pa je njena sredstva kupila največja ladjedelnica na Poljskem, tj. ladjedelnica Gdynia, ki se nahaja približno 20 km od ladjedelnice Gdańsk. Ladjedelnica se je preimenovala v ladjedelnico Gdańsk – skupina Gdynia. Od takrat ladjedelnica Gdynia sklepa pogodbe, kupuje materiale in ureja financiranje za proizvodnjo ladjedelnice Gdańsk. Čeprav je postala ladjedelnica Gdańsk zelo odvisna od matične družbe, so se poljski organi leta 2006 v okviru vladne strategije odločili, da se morata ladjedelnici ločiti. Avgusta 2006 sta večino delnic v ladjedelnici Gdańsk s transakcijo zamenjave dolga za lastniški delež prevzeli državna Agencija za industrijski razvoj (v nadaljnjem besedilu: ARP) in njena hčerinska družba Centrala Zaopatrzenia Hutnictwa. S to transakcijo sta bili ladjedelnici Gdańsk in Gdynia ločeni.

(46)

Ker so se poljski organi decembra 2006 zavezali, da bodo privatizirali ladjedelnico Gdańsk in tako izboljšali možnosti za obnovitev njene sposobnosti preživetja, so 17. septembra 2007 glede na sklep izredne generalne skupščine delničarjev z dne 10. avgusta 2007 objavili razpisni postopek za vpis delnic v na novo povečanem kapitalu ladjedelnice Gdańsk. Družba ISD Polska, hčerinska družba ukrajinskega proizvajalca jekla Donbas in manjšinski delničar v ladjedelnici Gdańsk, je novembra 2007 predložila zavezujočo ponudbo za nakup novih delnic. Družba ISD Polska je od januarja 2008 večinski delničar v ladjedelnici Gdańsk. Družba ISD Polska ima od junija 2008 83,6 % delnic, pri čemer ima ostali delež ARP. Osnovni kapital znaša 405 milijonov PLN.

(47)

Ladjedelnica Gdańsk najema tri operativne površine s skupno zmogljivostjo približno 160 000 KBT (glede na podatke družbe). Družba je včasih proizvajala zlasti kontejnerske ladje, ladje za razsuti tovor, profile, škripce in ladijske trupe za svojo matično ladjedelnico Gdynia ter druge družbe. Po privatizaciji se je ladjedelnica leta 2007 in 2008 usmerila k proizvodnji trupov manjših specializiranih plovil in delno opremljenih trupov. Ladjedelnica proizvaja tudi škripce in profile za druge ladjedelnice ter jeklene konstrukcije za različne gospodarske panoge in gradbena podjetja.

(48)

Na koncu leta 2006 je bilo v ladjedelnici zaposlenih 2 893 delavcev, pri čemer jih je 60 % delo opravljajo neposredno v proizvodnji. Leta 2008 se je delovna sila zmanjšala na 2 235 oseb, to je za 23 %.

(49)

Prestrukturiranje ladjedelnice Gdańsk se je začelo že leta 1998, tj. takoj ko je bil razglašen njen stečaj in je njena sredstva prevzela ladjedelnica Gdynia. Na podlagi informacij, ki so jih predložili poljski organi, je imela skupina Gdynia (v katero je do avgusta 2006 spadala ladjedelnica Gdańsk) prve težave leta 2002. Po stečaju leta 1996 je ladjedelnica Gdańsk v prvi polovici leta 2002 prvič dejansko ustvarila dobiček, nato pa je začela poslovati z izgubo. Težave skupine so se tako prenesle na ladjedelnico Gdańsk. Dejavniki, ki so prispevali k težkemu finančnemu položaju, so bili zunanji, kot so azijska konkurenca, trden položaj zlota glede na dolar in težave v zvezi z dostopom do finančnih sredstev za ladje po težavah družbe Stocznia Szczecin Porta Holding S.A. in okvari portalnega dvigala v ladjedelnici Gdynia med nevihto leta 1999. Drugi dejavniki so bili notranji. V ladjedelnici Gdynia je bilo pri pridobivanju čim več naročil, zlasti po povečanju njene proizvodne zmogljivosti zaradi pridobitve ladjedelnice Gdańsk leta 1998, sprejetih veliko poslovodnih odločitev, ki so se izkazale za težavne. Ladjedelnica Gdynia je prevzela konstrukcijsko, tehnološko, finančno in poslovno tveganje (novi izdelki, prototipi, proizvodnja plovil, ki so bila nova za ladjedelnico in so prinašala izgubo: majhne ladje za razsuti tovor, ladje za prevoz kemikalij, ro-lo plovila, ladje za prevoz kemijskih plinov, kontejnerske ladje za razsuti tovor in splošna tovorna plovila). Nezadovoljiva je bila tudi stopnja znižanja stroškov poslovanja ladjedelnice.

(50)

Finančne težave skupine so povzročile zamude pri poravnavi javnopravnih in civilnopravnih obveznosti ter izplačilu plač, nezadostno dobavo materialov, upočasnitev proizvodnih postopkov, večje stroške (poraba za delovno silo, kazni) in zamude pri izpolnjevanju pogodb.

(51)

Na voljo so bili naslednji podatki o delovanju ladjedelnice.

Tabela 1

Delovanje ladjedelnice Gdańsk

(52)

Komisija se je v odločitvi o začetku formalne preiskave odločila, da je bilo več ukrepov, navedenih v delu A Priloge II k odločitvi, dodeljenih ladjedelnici Gdańsk pred 1. majem 2004 in po pristopu niso bili veljavni v smislu točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi, zato se ti ukrepi ne bodo preverjali v skladu s postopkom iz člena 88(2) Pogodbe ES. Zato ta odločitev ne zajema navedenih ukrepov. Kljub temu jih je treba upoštevati pri ocenjevanju združljivosti ukrepov pomoči, ki se dodelijo po pristopu, s skupnim trgom.

(53)

Komisija je navedla tudi, da so nekateri ukrepi za ladjedelnico Gdańsk pomenili novo pomoč, ker so bili dodeljeni po pristopu Poljske k EU 1. maja 2004 ali pa v času odločitve še niso bili dodeljeni. Komisija je te ukrepe navedla v delu B Priloge II k odločitvi.

(54)

Komisija je trdila, da v zvezi z ukrepi iz dela B Priloge II k odločitvi pred pristopom Poljske ni bila sprejeta nobena pravno zavezujoča odločitev, čeprav je priznala, da so bili takrat sprejeti nekateri predhodni ukrepi za sprejetje pravno zavezujoče odločitve.

(55)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga v skladu s postopkom iz poglavja 5(a) na podlagi zakona o državni pomoči (podjetja s posebnim pomenom za trg dela) z dne 30. oktobra 2002, kakor je bil spremenjen (7) (ukrepi št. 10–16 iz dela B Priloge II k odločitvi), je Komisija odločila, da bi odločba o prestrukturiranju, ki jo je izdal predsednik ARP, tj. vladne agencije, odgovorne za uporabo postopka iz poglavja 5(a), pomenila pravno zavezujočo odločbo za dodelitev pomoči. Vendar v tem primeru pred pristopom takšna odločba o prestrukturiranju ni bila izdana (8). Odločba o odobritvi načrta prestrukturiranja iz marca 2004 za ladjedelnico Gdańsk, ki jo je izdal predsednik ARP 30. aprila 2004, ni izpolnjevala postopkovnih in vsebinskih zahtev, da bi se štela za odločbo o prestrukturiranju, zato ni pomenila pravno zavezujoče odločbe za dodelitev pomoči.

(56)

Komisija se je strinjala s pojasnilom Poljske, da bodo obresti, obračunane za te dolgove po javnem pravu, samodejno odpisane skupaj z glavnico ob upoštevanju njene pomožne narave, ne da bi bilo treba izdati ločeno odločitev.

(57)

Komisija ni našla dokazov o pravno zavezujoči odločbi v zvezi z vrsto ukrepov, ki so navedeni kot ukrepi št. 17–22 v delu B Priloge II k odločitvi. Ti ukrepi so bili povezani s prestrukturiranjem javnopravnih obveznosti na podlagi pravnih aktov, razen zgoraj navedenega zakona z dne 30. oktobra 2002. V zvezi z garancijo, navedeno kot ukrep št. 23 iz dela B Priloge II k odločitvi, je Komisija odgovorila zlasti na glavno utemeljitev Poljske, in sicer, da je bil ta ukrep vključen v načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk iz marca 2004, ki ga je odobril nadzorni svet ladjedelnice, v katerem je bilo zastopano finančno ministrstvo.

(58)

Komisija je ugotovila zlasti, da nadzorni svet ni bil pristojen za sprejemanje odločitev s finančnimi posledicami za delničarje, če delničarji v ta namen niso sprejeli zahtevanih ukrepov. Komisija je prav tako ugotovila, da bi bilo celo v primeru pristojnosti nadzornega sveta za sprejemanje takšnih odločitev v imenu in za račun delničarjev še vedno nejasno, ali bi takšna odločitev ustvarila pozitivno obveznost za finančno ministrstvo, da dodeli državno pomoč, ker ukrepi, ki jih sprejme država kot udeleženec na trgu, običajno niso enakovredni ukrepom, ki jih sprejme država v skladu z različnimi javnimi cilji.

(59)

Komisija je tudi ugotovila, da sta bila ukrepa št. 24 in 25 iz dela B Priloge II k odločitvi (odpis dolga in dokapitalizacija) priglašena kot nadomestni možnosti ob upoštevanju, da ladjedelnica Gdynia ni mogla uresničiti načrtovane dokapitalizacije v ladjedelnici Gdańsk; zato je bilo jasno, da ti ukrepi niso bili dodeljeni pred pristopom in so pomenili načrtovano novo pomoč.

(60)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je imela skupina Gdynia koristi od jamstev za proizvodnjo, ki jih je zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation, tj. poljska izvozna agencija. Komisija je izrazila dvom o komercialni naravi teh jamstev, ker so bile izdane v okviru nekomercialnih dejavnosti družbe Export Credit Insurance Corporation (z jamstvi finančnega ministrstva). Ker je bila skupina v finančnih težavah, je Komisija dvomila, da so zaračunane premije ustrezno izražale vključeno tveganje in da je bilo zavarovanje, ki ga je zahtevala družba Export Credit Insurance Corporation, zadostno.

(61)

Ker je Komisija ugotovila, da je več ukrepov za ladjedelnico Gdańsk pomenilo novo pomoč, je izrazila dvom, da so bili izpolnjeni pogoji za odobritev pomoči kot pomoči za prestrukturiranje.

(62)

Komisija ugotavlja, da ladjedelnica Gdańsk ni predložila pripomb v zvezi z odločitvijo o začetku formalne preiskave. Vendar so se pripombe, ki jih je predložila njena matična družba, nanašale tudi na sklepe Komisije o njeni pristojnosti v zvezi z ukrepi iz dela B Priloge II k odločitvi in dvomi Komisije o združljivosti te pomoči.

(63)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga v skladu s postopkom iz poglavja 5(a) je skupina Gdynia trdila, da je bila pomoč dodeljena z odločbo o prestrukturiranju, ki jo je izdal predsednik ARP. Vendar je skupina Gdynia tako kot Poljska v začetni fazi preiskave Komisije vztrajala, da je sprejel predsednik ARP odločbo v zvezi z ladjedelnico Gdańsk pred pristopom, in sicer 30. aprila 2004.

(64)

Skupina Gdynia je trdila, da je pomenil dodelitev pomoči pred pristopom sporazum vseh posameznih javnih upnikov v zvezi s prestrukturiranjem v skladu s postopkom iz poglavja 5(a) (9).

(65)

V nasprotju z navedbami Poljske v prvi fazi preiskave Komisije je skupina Gdynia trdila, da po 30. juniju 2003 ni bilo obračunanih nobenih zamudnih obresti za dolgove po javnem pravu, prestrukturirane v skladu s poglavjem 5(a).

(66)

Skupina Gdynia je predložila tudi pripombe v zvezi z drugimi vidiki odločitve. Navedla je zlasti, da jamstva za proizvodnjo, ki jih je ladjedelnici zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation, niso pomenila državne pomoči. Skupina Gdynia je trdila, da je bila jamstvena shema družbe Export Credit Insurance Corporation sistem samofinanciranja, v katerem so zbrane premije dolgoročno presegle krita tveganja, zneski pa so se dejansko izplačali. Skupina Gdynia je opisala pogoje, pod katerimi družba Export Credit Insurance Corporation izdaja ta jamstva (premije in vrste zahtevanega zavarovanja).

(67)

V zvezi z zahtevo, da je treba pomoč omejiti na najmanjšo potrebno, je prejemnik trdil, da je bila višina pomoči omejena na najnižji potrebni znesek in da bi bilo upravičeno dodeliti več pomoči, če bi bila na voljo. Poleg tega je skupina Gdynia menila, da bi bila komponenta financiranja teh stroškov brez državne pomoči tudi v primeru, če bi Komisija stroške prestrukturiranja opredelila ozko (tj. brez tekočih stroškov ladjedelnice), še vedno 30 %, s čimer bi bile izpolnjene smernice o prestrukturiranju iz leta 1999 (10).

(68)

Skupina Gdynia je prav tako trdila, da državna pomoč skupini ni izkrivljala konkurence v Evropi in da je resnična grožnja za konkurenčnost evropskih ladjedelnic Daljni vzhod. Prejemnik je priznal, da kontejnerska plovila proizvajajo tudi druge evropske ladjedelnice, zlasti v Nemčiji, vendar je trdil, da so ta plovila drugačna po zasnovi in tehničnih specifikacijah.

(69)

Danska in združenje Danske Maritime sta podprla prizadevanje Komisije za zagotovitev dodeljevanja državne pomoči v skladu z veljavnimi pravili. Poudarila sta, da je zaradi konkurence na svetovnem ladjedelniškem trgu veliko danskih ladjedelnic prenehalo delovati ali šlo v stečaj, ne da bi bila zagotovljena kakršna koli državna pomoč. Potrdila sta tudi, da so bili izdelki danskih in poljskih ladjedelnic podobni, zaradi česar bi lahko danske ladjedelnice prizadela nelojalna konkurenca. Poleg tega je Danska pozvala Komisijo, naj zahteva zmanjšanje zmogljivosti v ladjedelnici Gdańsk, da se državna pomoč ne bi uporabljala za povečanje presežne zmogljivosti po vsem svetu.

(70)

Družba Ray Car Carriers je kot največja stranka skupine Gdynia in manjšinski delničar matične ladjedelnice Gdańsk poudarila pomembnost skupine za njene lastne dejavnosti glede na obstoječe pogodbe z ladjedelnico.

(71)

Sindikat Solidarność je izpostavil vedno slabše razmere v ladjedelnici, pri čemer je menil, da je potrebno hitro prestrukturiranje. Sindikat je opisal nekaj ukrepov za prestrukturiranje, ki se v ladjedelnici že izvajajo, in izrazil prepričanje, da bi se z razpoložljivo tehnologijo in delovno silo uvrstila med donosne evropske ladjedelnice. Zato je bila državna pomoč potrebna za izvedbo načrta prestrukturiranja.

(72)

Poljsko ladjedelniško združenje Forum Okrętowe je pojasnilo razloge za težave ladjedelnice ter podprlo postopek prestrukturiranja in uporabo državne pomoči v ta namen.

(73)

Poljska in skupina Gdynia sta predložili pripombe glede vidikov v zvezi s pristojnostjo Komisije in združljivostjo pomoči s skupnim trgom.

(74)

V zvezi s prestrukturiranjem javnega dolga v skladu s poglavjem 5(a) Poljska ni predložila dodatnih argumentov. Vendar se Poljska v odgovoru na pripombe skupine Gdynia ni strinjala z njeno razlago poljske zakonodaje.

(75)

V zvezi z ukrepi iz dela B Priloge II k odločitvi Poljska ni izpodbijala sklepov Komisije, ki so navedeni v odločitvi o začetku formalne preiskave.

(76)

V zvezi z združljivostjo nove pomoči s skupnim trgom je Poljska navedla, da je pomenil načrt prestrukturiranja iz marca 2004 trdno gospodarsko podlago za postopek prestrukturiranja ladjedelnice. Čeprav je Poljska priznala, da je bil postopek prestrukturiranja izveden z omejenimi finančnimi sredstvi, je trdila, da je že izboljšal finančni položaj ladjedelnice. Poleg tega so poljski organi predložili kratek opis ukrepov za prestrukturiranje, zajetih v načrtu prestrukturiranja iz marca 2004, da bi dokazali, da obseg prestrukturiranja ni bil le finančni. Zagovarjali so izravnalne ukrepe, ki so bili predlagani v načrtu prestrukturiranja iz marca 2004 in izvedeni v skupini Gdynia. V zvezi z zahtevo, da je treba pomoč omejiti na najmanjšo potrebno, je Poljska navedla, da je bila pomoč uporabljena le za prestrukturiranje, in trdila, da je znašala intenzivnost pomoči 31 %, tj. pomoč kot odstotek skupnih stroškov prestrukturiranja, vključno s stroški poslovanja. Poljska je trdila, da je treba načrtovano dokapitalizacijo ladjedelnice Gdańsk s strani ladjedelnice Gdynia, ponovno pogajanje o pogodbenih cenah ter ustvarjeni dobiček in pozitivni denarni tok ladjedelnice v prihodnosti obravnavati kot lastni prispevek.

(77)

Poljski organi so podrobno opisali delovanje jamstvenega sistema družbe Export Credit Insurance Corporation ter trdili, da so bila ta jamstva zagotovljena pod tržnimi pogoji in zato ne pomenijo državne pomoči.

(78)

Spodaj so povzeti preiskava Komisije in dogodki med preiskavo.

(79)

Poljski organi so jeseni 2005 v odgovoru na odločitev Komisije o začetku formalne preiskave predložili dve vrsti obrazložitev: prvič, izrazili so dvom o pristojnosti Komisije za ukrepanje v zvezi z ukrepi, ki jih je v svoji odločitvi opredelila kot novo pomoč, in drugič, trdili so, da so bili ti ukrepi kot pomoč za prestrukturiranje združljivi s skupnim trgom, tudi če so pomenili novo pomoč. Odziv skupine Gdynia na odločitev Komisije je bil podoben. Oba sta opisana zgoraj.

(80)

Poljska je svoj argument o združljivosti pomoči podprla s sklicevanjem na načrt prestrukturiranja iz leta 2004 za ladjedelnico Gdańsk, predložen Komisiji oktobra 2004, ob upoštevanju katerega je Komisija začela formalno preiskavo zaradi dvomov o njegovi verodostojnosti in stabilnosti. Komisija je kljub temu natančno proučila načrt prestrukturiranja iz leta 2004 in poiskala pomoč zunanjega svetovalca. Komisija je ugotovila, da načrt prestrukturiranja iz leta 2004 ni izpolnjeval pogojev za odobritev pomoči za prestrukturiranje, ki jih določajo ustrezne smernice. Na srečanju 22. februarja 2006 je Komisija poljskim organom pojasnila svoje glavne pomisleke. Komisija je poudarila glavne slabosti načrta prestrukturiranja iz leta 2004: nizke naložbe, nizka načrtovana produktivnost, visoki proizvodni stroški, zlasti režijski stroški, in nezadostna krepitev lastne kapitalske osnove ladjedelnice. Pomoč, zagotovljeno ladjedelnici, je bilo treba obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje v podporo prestrukturiranju dolga in neprekinjenemu delovanju ladjedelnice.

(81)

Decembra 2005 je Komisija iz javnih virov (11) izvedela, da je bila družba Korporacja Polskie Stocznia (v nadaljnjem besedilu: KPS), kapitalska skupina v lasti države, ustanovljena z namenom povezati tri največje poljske ladjedelnice v mestih Gdynia, Gdańsk in Szczecin (v nadaljnjem besedilu: načrt konsolidacije). Glavna vloga KPS je bila financiranje proizvodnje ladjedelnic. Poljska ni v nobeni fazi postopka, niti pred odločitvijo o začetku formalne preiskave niti po njej, obvestila Komisije o načrtu konsolidacije.

(82)

Hkrati je Komisija iz medijev izvedela za tekoče pogovore o prodaji ladjedelnic Gdynia in Gdańsk strateškim vlagateljem ter o ločitvi obeh družb, ki sta do takrat delovali kot del iste skupine. Komisija je poljsko vlado z dopisom z dne 13. januarja 2006 pozvala, naj pojasni, kakšna je dejansko njena strategija za skupino Gdynia.

(83)

Poljska je z dopisom z dne 20. februarja 2006 pojasnila, da je bil načrt konsolidacije predhodno dejansko načrtovan, vendar je bil opuščen, in da bo kmalu sprejeta nova strategija prestrukturiranja za poljski ladjedelniški sektor.

(84)

Poljski organi so na srečanju 22. februarja 2006 in z dopisom z dne 13. marca 2006 Komisijo obvestili, da je bil načrt prestrukturiranja iz leta 2004 za ladjedelnico Gdańsk zastarel in da ga je treba spremeniti. Poljski organi so se zavezali, da bodo predložili spremenjeni načrt prestrukturiranja do junija 2006. Predstavili so tudi glavne lastnosti nove strategije prestrukturiranja za poljski ladjedelniški sektor. Prvič, čim prej naj bi ločili ladjedelnico Gdańsk od skupine Gdynia. Drugič, vlada naj bi dovolila zasebne kapitalske vložke v ladjedelnici Gdańsk, katerih dolgoročni cilj je bila popolna privatizacija ladjedelnice.

(85)

Komisija je prvi osnutek načrta prestrukturiranja iz leta 2006 prejela 9. junija 2006. Po obisku ladjedelnice in prejemu mnenja zunanjega svetovalca je Komisija izrazila resne pomisleke o tem osnutku med obiskom ladjedelnice 14. junija 2006 in z dopisom z dne 17. julija 2006, pri čemer je poudarila, da se zdi, da načrt prestrukturiranja ni izvedljiv in verjetno ne bo omogočil obnovitve dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice brez neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija je ugotovila, da se zdi, da strategija prestrukturiranja ni temeljila na podrobni analizi donosnosti različnih dejavnosti ladjedelnice v preteklosti, ampak je predpostavljala znatno razširitev ladjedelniške dejavnosti, da ni bilo resnične možnosti financiranja prestrukturiranja iz sredstev, ki ne vsebujejo državne pomoči, in da načrt glede na svojo širitveno naravo očitno ne izpolnjuje zahteve glede izravnalnih ukrepov. Ob sklicevanju na stalno zanašanje na jamstva za financiranje ladij, ki jih je zagotavljala družba Export Credit Insurance Corporation, tj. vladna agencija, je Komisija ladjedelnico in poljske organe opozorila, da so ta jamstva pomenila državno pomoč.

(86)

Kljub temu opozorilu se načrt prestrukturiranja iz leta 2006, ki ga je Poljska z dvomesečno zamudo predložila septembra 2006, ni bistveno razlikoval od prvega osnutka.

(87)

Avgusta 2006 sta večino delnic v ladjedelnici Gdańsk s transakcijo zamenjave dolga za lastniški delež prevzeli ARP in njena hčerinska družba Centrala Zaopatrzenia Hutnictwa (delnice ladjedelnice Gdynia v ladjedelnici Gdańsk so bile zavarovanje za posojilo, ki ga je ARP dodelila ladjedelnici Gdynia in katerega del je bilo treba plačati junija 2006). Zato se je ladjedelnica Gdańsk ločila od skupine Gdynia.

(88)

Komisija je na srečanju 7. decembra 2006 in z dopisom z dne 29. januarja 2007 poljskim organom sporočila, da je bilo v predhodni preiskavi ugotovljeno, da načrt prestrukturiranja iz leta 2006 za ladjedelnico Gdańsk ne izpolnjuje pogojev za odobritev pomoči za prestrukturiranje na podlagi obstoječih smernic.

(89)

Poljski organi so na srečanju sporočili, da nameravajo privatizirati ladjedelnico Gdańsk. Poljska je navedla, da bo postopek privatizacije končan do junija 2008. Poljska se je z dopisom z dne 28. februarja 2007 zavezala k privatizaciji ladjedelnice Gdańsk do konca leta 2007. Poljska je med pripravo dokumentov za privatizacijo Komisijo pozvala, naj izda izjavo o potrebnih izravnalnih ukrepih za ladjedelnico Gdańsk, da bi lahko morebitnim vlagateljem zagotovila pravilne informacije.

(90)

Uprava ladjedelnice Gdańsk je v naslednjih mesecih vodila pogovore z različnimi morebitnimi vlagatelji, da bi našla strateškega vlagatelja v ladjedelnico, ki bi pridobil novo izdane delnice v družbi ter s tem zagotovil sredstva, potrebna za postopek prestrukturiranja, in prevzel nadzor nad družbo.

(91)

Hkrati je po sporazumu s poljskimi organi decembra 2006 Komisija sodelovala v intenzivnih razpravah s poljskimi organi in ladjedelnico Gdańsk, da bi določila potrebne izravnalne ukrepe. Poljska se je z dopisom z dne 28. februarja 2007 zavezala k zaprtju ene operativne površine v ladjedelnici Gdańsk, potem ko so bila dokončana odprta naročila, tj. od januarja 2010.

(92)

Komisija je ladjedelnico Gdańsk pozvala, naj predloži informacije, da bo lahko določila, ali je ta predlog pomenil dejanski izravnalni ukrep. Ker predložene informacije niso bile popolne in niso dokazale, da so bili izravnalni ukrepi, ki jih je predlagala Poljska za ladjedelnico, zadostni, je Komisija 19. julija 2007 v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999, v kateri je od Poljske zahtevala, da predloži informacije, ki so potrebne za rešitev vprašanja izravnalnih ukrepov v ladjedelnici Gdańsk.

(93)

Poljski organi so odgovorili z dopisom z dne 20. avgusta 2007 in trdili, da zaprtje več kot ene operativne površine ni mogoče, ker bi to onemogočilo obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice. Vendar je študija, predložena v podporo temu stališču, temeljila na predpostavki, da po zaprtju operativnih površin ne bodo izvedeni ukrepi za prestrukturiranje ali prilagoditveni ukrepi. Poleg tega je Poljska v dopisu menila, da bi lahko prihodnji lastnik obravnaval nakup novega objekta za splavljenje, ker je ladjedelnica operativne površine, ki jih je takrat uporabljala, najemala od tretjih oseb. Zato je Komisija z dopisom z dne 3. oktobra 2007 ugotovila, da je vprašanje potrebnih izravnalnih ukrepov ostalo nerešeno ter da bi morala Poljska morebitne vlagatelje, ki se zanimajo za pridobitev ladjedelnice Gdańsk, ustrezno obvestiti o državni pomoči, ki jo je prejela po pristopu Poljske k Evropski uniji, in o potrebi po pripravi verodostojnega načrta prestrukturiranja, ki temelji na sprejetju dejanskih izravnalnih ukrepov. Poljski organi so predlagali tudi, da se je treba o obsegu in načinu izvajanja potrebnih izravnalnih ukrepov dogovoriti z novim lastnikom ladjedelnice.

(94)

Septembra 2007 so poljski organi objavili razpisni postopek za vpis delnic v na novo povečanem kapitalu ladjedelnice Gdańsk v skladu s sklepom izredne generalne skupščine delničarjev z dne 10. avgusta 2007. Družba ISD Polska, hčerinska družba ukrajinskega proizvajalca jekla Donbas in manjšinski delničar v ladjedelnici Gdańsk, je novembra 2007 predložila zavezujočo ponudbo za nakup novih delnic. Novo vpisane delnice je pristojno sodišče evidentiralo januarja 2008. Družba ISD Polska je od ladjedelnice Gdynia, ARP in njene hčerinske družbe Cenzin kupila tudi večino obstoječih delnic v ladjedelnici Gdańsk. Družba ISD Polska je imela januarja 2008 v ladjedelnici Gdańsk 79 % delnic. Aprila 2008 je matična družba družbe ISD Polska ustanovila novo hčerinsko družbo, tj. ISD Stocznia. Zato so se delnice v ladjedelnici Gdańsk prenesle iz družbe ISD Polska v družbo ISD Stocznia, ki je postala uradni lastnik ladjedelnice Gdańsk.

(95)

Poljski organi, Komisija in novi večinski lastnik ladjedelnice Gdańsk, tj. družba ISD Polska, so se prvič sestali 24. januarja 2008. Nato so potekale intenzivne tehnične razprave o načrtih novega večinskega lastnika za prestrukturiranje ladjedelnice. Poljski organi, predstavniki družbe ISD Polska in Komisija so se ponovno sestali 11. februarja in 18. marca 2008.

(96)

Poljska je v odgovoru na zahtevek Komisije za informacije predložila več dokumentov, ki v grobem predstavljajo nadomestne strategije za družbo ISD Polska glede preiskave državne pomoči.

(97)

Prvič, Komisija je prejela povzetek dokumenta, v katerem so bile poudarjene nekatere značilnosti strategije prestrukturiranja družbe ISD Polska za ladjedelnico in ki je temeljil na predpostavki, da bo državna pomoč (20 milijonov EUR po mnenju družbe ISD Polska) vrnjena. To je bila domnevno podlaga za odločitev družbe ISD Polska, da pridobi ladjedelnico. Družba ISD Polska je pozneje na srečanju 18. marca 2008 navedla, da ta nadomestna možnost ni bila več obravnavana, ker je bila vračljiva državna pomoč višja od pomoči, ki jo je prvotno ocenila družba ISD Polska.

(98)

Drugič, Komisija je prejela osnutek poslovnega načrta, v katerem je bilo določeno, da bo prestrukturiranje izvedeno v skladu s smernicami. V skladu s tem bi ladjedelnica razvila tri dejavnosti: ladjedelništvo kot glavno dejavnost, proizvodnjo elektrarn na veter in proizvodnjo jeklenih konstrukcij. V zvezi z zmogljivostjo ladjedelnice je bilo v načrtu predvideno izvajanje dejavnosti na treh obstoječih operativnih površinah do leta 2012; te bi leta 2013 nadomestil plavajoči dok. V osnutku poslovnega načrta je bila predvidena naložba v znesku 183 milijonov EUR.

(99)

Poleg tega je Komisija prejela kratko analizo družbe ISD Polska, ki naj bi dokazala, da bi takojšnje zaprtje dveh operativnih površin in omejitev proizvodnje od leta 2013 preprečila obnovitev sposobnosti preživetja ladjedelnice.

(100)

Noben od navedenih dokumentov, ki so jih poljski organi predložili po privatizaciji, se ne more šteti za celovit in obsežen načrt prestrukturiranja, kot je določeno v smernicah.

(101)

Komisija je z dopisom z dne 22. aprila 2008 Poljsko ponovno pozvala, naj predloži osnutek načrta za celovito prestrukturiranje ladjedelnice. Ker so bile predložene informacije nezadostne, je Komisija 23. maja 2008 sprejela odločbo (12) v skladu s členom 10(3) Uredbe št. 659/1999, v kateri je od Poljske zahtevala, da predloži vso dokumentacijo, informacije in podatke, ki so potrebni za oceno, ali bo sposobnost preživetja ladjedelnice Gdańsk obnovljena, ter če bo, kdaj se bo to zgodilo, ali bodo izvedeni zadostni izravnalni ukrepi, ali bo državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno in kakšen bo lastni prispevek brez državne pomoči, kot je določeno v smernicah, tj. za oceno, ali bo pomoč za prestrukturiranje za ladjedelnico Gdańsk združljiva s skupnim trgom. Rok za predložitev zahtevanih informacij je bil 26. junij 2008.

(102)

Na srečanju 10. junija 2008 je bilo navedeno, da so Poljski organi vodili intenzivne pogovore z družbo ISD Polska in ladjedelnico Gdańsk o morebitnem nakupu ladjedelnice Gdynia ter združitvi obeh ladjedelnic. Poljska je predlagala izvajanje izravnalnih ukrepov v združeni ladjedelnici in navedla, da je novi vlagatelj zahteval dodatno državno pomoč kot pogoj za udeležbo v privatizaciji ladjedelnice Gdynia. Poljska je poleg tega Komisijo obvestila, da je družba ISD Polska pripravljala skupni načrt prestrukturiranja za obe ladjedelnici, ki bi moral biti predložen Komisiji do 26. junija 2008 na podlagi zgoraj navedene odredbe o predložitvi podatkov.

(103)

Na zahtevo poljskih organov je Komisija na srečanju 10. junija 2008 in ponovno na srečanju 13. junija 2008 Poljsko ter družbo ISD Polska obvestila, da je treba izpolniti nekatere okvirne pogoje, če želi družba ISD Polska kupiti ladjedelnico Gdynia, da bi jo upravljala skupaj z ladjedelnico v Gdańsku. Ti okvirni pogoji so bili, da mora družba ISD Polska predstaviti skupni načrt prestrukturiranja za obe ladjedelnici do 26. junija 2008, znatno prispevati k stroškom prestrukturiranja in sprejeti dejanske izravnalne ukrepe v skladu z ustreznimi smernicami. Komisija je navedla, da je predlagani prispevek družbe ISD Polska k stroškom prestrukturiranja nezadosten, pri čemer je upoštevala višino državne pomoči, ki sta jo ladjedelnici prejeli v preteklosti, in dodatno pomoč, za katero je zaprosila družba ISD Polska v zvezi s privatizacijo.

(104)

Komisija je 26. junija 2008 prejela osnutek načrta prestrukturiranja iz junija 2008 z naslovom „Načrt prestrukturiranja za novo ladjedelnico Gdańsk-Gdynia“, ki ga je pripravila družba ISD Polska in v katerem je bila predstavljena skupna strategija prestrukturiranja za ladjedelnici Gdańsk in Gdynia (v nadaljnjem besedilu: skupni načrt prestrukturiranja (ISD)).

(105)

Poljska je 12. septembra 2008 predložila končni „Načrt prestrukturiranja za novo ladjedelnico Gdańsk-Gdynia“, ki ga je pripravila družba ISD Polska (v nadaljnjem besedilu: skupni načrt prestrukturiranja z dne 12. septembra) in je bil v bistvu posodobljena različica skupnega načrta prestrukturiranja z dne 26. junija 2008.

(106)

Komisija je 6. novembra 2008 zaključila preiskavo v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje ladjedelnice Gdynia, pri čemer je ugotovila, da je pomoč za ladjedelnico nezdružljiva s skupnim trgom, in zahtevala njeno vrnitev (13). Komisija je v tej odločitvi zavrnila skupni načrt prestrukturiranja z dne 12. septembra, ker ni bilo dokazano, da bi ta načrt obnovil dolgoročno sposobnost preživetja dveh ladjedelnic, ki delujeta v okviru ene skupine, da bi bila pomoč omejena na najmanjšo potrebno in da bi bili zagotovljeni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči.

(107)

Novembra 2008 je Komisija prejela osnutek samostojnega načrta prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk, ki ga je pripravila družba ISD Polska. Po intenzivnem dopisovanju med Komisijo, poljskimi organi in družbo ISD Polska je Komisija 8. maja 2009 prejela končni načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk z dne 7. maja 2009 z naslovom „Načrt prestrukturiranja za ladjedelnico Gdańsk – Spremenjena različica načrta z dne 5. decembra 2008“ (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja iz leta 2009).

(108)

Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 opozarja, da načrt prestrukturiranja iz leta 2006 ni obnovil sposobnosti preživetja ladjedelnice, in opredeljuje razloge za trenutne finančne težave ladjedelnice. Poudarja neuspešno privatizacijo ladjedelnice leta 2006 in neuspešno povečanje kapitala ladjedelnice na ravni, ki dovoljujejo prestrukturiranje. Načrt opredeljuje makroekonomske dejavnike, kot so rast vrednosti poljskega zlota glede na ameriški dolar, višje cene jekla ter zunanje dejavnike, na primer odliv kvalificirane delovne sile iz ladjedelnice, visoka odsotnost, slaba organizacija in nizka storilnost.

(109)

Načrt temelji na predpostavki, da bo ladjedelnica razširila svoje dejavnosti. Predvideva se, da bo družba vsako leto predelala približno [… več kot 100] (14) tisoč ton jekla: [… približno 15 %] ton za ladjedelništvo, [… približno 40 %] ton za proizvodnjo vetrnih stolpov in [… približno 45 %] ton za proizvodnjo jeklenih konstrukcij.

(110)

V zvezi z ladjedelniško dejavnostjo se bo družba ISD Polska usmerila na segment trga, ki se ukvarja z delno opremljenimi trupi posebnih plovil za plovbo po odprtem morju in plovil za proučevanje potresnih aktivnosti.

(111)

Tržna analiza temelji na primerjavi s proizvodnjo drugih evropskih ladjedelnic in izkušnjah ladjedelnice Gdańsk. V skladu z načrtom se bo ladjedelnica osredotočila na proizvodnjo delno opremljenih plovil za plovbo po odprtem morju in plovil za proučevanje potresnih aktivnosti kot podizvajalec drugih ladjedelnic. V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 so opisane predhodne izkušnje ladjedelnice Gdańsk v zvezi z gradnjo trupov za plovila za plovbo po odprtem morju, pojasnjeno pa je tudi, da ima ladjedelnica naročila za to vrsto plovil.

(112)

Glede na portfelj načrtovane proizvodnje bo vsako leto proizvedenih do […] trupov/plovil. Ladjedelnica namerava zaključiti dolgoročne sporazume o sodelovanju z ladjedelnicami, ki so specializirane za segment plovil za plovbo po odprtem morju, in izdelovati dele celotnih plovil za te ladjedelnice.

(113)

V zvezi z dejavnostjo, ki ne zadeva ladjedelništva, namerava družba ISD Polska začeti proizvodnjo vetrnih stolpov in jeklenih konstrukcij. V skladu z načrtom naj bi se proizvodnja vetrnih stolpov začela leta 2012 z […] vetrnimi stolpi in se leta 2015 povečala na […] vetrnih stolpov (višine 80 metrov).

(114)

V načrtu je predvideno, da se bo proizvodnja različnih jeklenih konstrukcij (npr. krakov žerjava, predizdelanih sestavnih delov, konstrukcij za skladiščenje in jeklenih konstrukcij za gradbeno industrijo) povečala z [… več kot 10 000] ton leta 2008 na [… več kot 50 000] ton leta 2013 (15).

(115)

V načrtu prestrukturiranja so opisani znanje in izkušnje družbe ISD Polska (ali drugih podjetij, ki spadajo v skupino Donbas) na področju jeklenih konstrukcij. Predvideno je, da se bo nekaj proizvodnje iz družbe Huta Częstochowa preneslo v ladjedelnico Gdańsk. V načrtu so povzeti rezultati tržne raziskave, ki jo je izvedel neodvisni svetovalec v zvezi s pripravo razvoja segmenta jeklenih konstrukcij v ladjedelnici Gdańsk po vstopu družbe ISD Polska na začetku leta 2007. Raziskava napoveduje rast segmenta jeklenih konstrukcij v Evropi in zlasti na Poljskem (npr. razvoj infrastrukture s pomočjo strukturnih skladov). V načrtu je pojasnjeno, da ima ladjedelnica Gdańsk možnosti za razvoj dejavnosti v zvezi z jeklenimi konstrukcijami ob upoštevanju pričakovane rasti na trgu jeklenih konstrukcij, ugodne lokacije ladjedelnice ob morju, ki omogoča poceni prevoz, in izkušenj, ki jih je pridobila skupina ISD Polska.

(116)

Družba ISD Polska je začela proizvodnjo jeklenih konstrukcij v ladjedelnici Gdańsk takoj po prevzemu ladjedelnice. Leta 2008 je ladjedelnica prodala približno [… več kot 10] tisoč ton jeklenih konstrukcij, predvsem delov vetrnih stolpov.

(117)

Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 vsebuje različne napovedi v zvezi z obsegom proizvodnje jeklenih konstrukcij, kot je prikazano v naslednji tabeli 2.

Tabela 2

Načrtovana proizvodnja jeklenih konstrukcij v tonah (načrt prestrukturiranja iz leta 2009)

(118)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 je ugotovljeno, da so se proizvodna sredstva ladjedelnice znatno zmanjšala in so na ravni evropskih ladjedelnic na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Načrtovane naložbe znašajo [… manj kot 100] milijonov PLN za ladjedelništvo in [… približno 200] milijonov PLN za proizvodnjo, ki ne zadeva ladjedelništva ([…] milijonov PLN za vetrne stolpe in […] milijonov PLN za jeklene konstrukcije).

(119)

Naložbe v ladjedelništvo bodo izvedene med letoma 2009 in 2011. Glavni elementi (16) so naložbe v novo infrastrukturo za splavljenje ter portale za razrez, obdelavo plošč in prezračevanje. Rezultat teh naložb skupaj z organizacijskimi spremembami bi moralo biti izboljšanje storilnosti s sedanjih 45 delovnih ur na KBT na ciljnih 27 delovnih ur na KBT (17).

(120)

Glavne organizacijske potrebe so bile ugotovljene na naslednjih področjih: prodaja (pogodbe), nakup materialov in storitev, zmogljivosti projektiranja, proizvodnja, človeški viri in informacijska tehnologija.

(121)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 je predvidena ustanovitev središča za načrtovanje, katerega naloga bo učinkovito načrtovanje proizvodnje na vseh organizacijskih ravneh ladjedelnice. Namenjen je odpravljanju pomanjkljivosti pri načrtovanju, časovnem razporejanju, pripravi proračuna in spremljanju proizvodnega postopka.

(122)

Na področju sklepanja pogodb namerava družba ISD Polska uvesti klavzule o indeksaciji, da bi zaščitila ladjedelnico pred dvigi cen materialov in plač, in sicer s prenosom tveganja na lastnika ladje. Ladjedelnica namerava znižati tudi kazni za zamude pri gradnji. Ladjedelnica mora uvesti novo vzorčno pogodbo. Načrtu prestrukturiranja so bili priloženi izvlečki iz nekaterih veljavnih ladjedelniških pogodb z namenom dokazati, da se je ladjedelnica sposobna pogajati o klavzulah o indeksaciji, s katerimi se zavaruje tveganje zaradi nihanja cen jekla.

(123)

Da bi se ladjedelnica zaščitila pred tveganjem zaradi nihanj valut, namerava uvesti potrebno infrastrukturo po opredelitvi stroškov in valutnih tveganj, ki ustvarjajo prihodek, ter določitvi dovoljene izpostavljenosti tem tveganjem. V načrtu prestrukturiranja je predlagano obravnavanje tega tveganja s štirimi stebri: upoštevanje tega tveganja pri določanju strategije ladjedelnice (določitev dovoljenega tveganja in nadzor tveganja), prilagoditev organizacijske strukture, uporaba informacijske tehnologije in sprejetje različnih metod za omejitev tveganja (naravno zavarovanje, klavzule o indeksaciji v pogodbah in nakup finančnih produktov, kot so valutne opcije in terminski posli). V načrtu je podrobneje opisan predlog v zvezi s politiko zavarovanja valute. Opredeljuje tri instrumente zavarovanja, ki jih mora uporabiti ladjedelnica (naravno zavarovanje, terminske transakcije v TV in valutne opcije); količinsko opredeljuje izpostavljenost naročil valutnim tveganjem do leta 2012 in ocenjuje stroške teh instrumentov zavarovanja na podlagi tega. V skladu z načrtom je družba ISD Polska vzpostavila stik z več bankami, ki so zaradi priprave zavarovalnih ponudb zahtevale, da družba ISD predloži ustrezno strategijo zavarovanja. V skladu z načrtom je treba to strategijo pripraviti v prvih šestih mesecih prestrukturiranja.

(124)

Cilj na področju proizvodnje je obravnavati vprašanje neučinkovite logistike zaradi dolgih razdalj med območjem predhodne izdelave in objekti za sestavljanje ladij. V načrtu sta predlagani spremembi položaja ladjedelnice in ladjedelniške tehnologije. Da bi ladjedelnica skrajšala ciklus proizvodnje ladje, bo zagotovila optimizirano dobavo materialov in tekoči potek proizvodnega postopka z morebitno nadomestno delovno silo zaradi ciklične narave ladjedelniške proizvodnje v bolj prilagodljivi dejavnosti proizvodnje jeklenih konstrukcij.

(125)

V zvezi z nakupi in upravljanjem materialov je glavni cilj znižati stroške. Ukrepi za prestrukturiranje vključujejo upravljanje ene povezane podatkovne zbirke materialov, nakupe v skladu z načrtom proizvodnje, izvajanje okvirnih sporazumov in elektronskih dražb zaradi prihrankov, upravljanje zalog, nakup materialov z izbiranjem med najmanj tremi ponudbami, sodelovanje pri nakupu z družbo Huta Częstochowa itd.

(126)

Na področju informacijskih tehnologij načrtuje ladjedelnica zaposlovanje in usposabljanje kvalificirane delovne sile, razširitev uporabe obstoječe informacijske tehnologije in njeno posodobitev ter uvedbo enega informacijskega sistema v ladjedelnici, ki je povezan z vsemi ali skoraj vsemi organizacijskimi enotami.

(127)

Na področju zaposlovanja je cilj obravnavati pogosto kroženje in visoko stopnjo odsotnosti. Družba ISD Polska načrtuje sodelovanje z lokalnimi agencijami za zaposlovanje. V okviru družbe so v načrtu predvidene politike poklicnega razvoja, uvedba motivacijskega sistema z nagrajevanjem (upravljanje nadurnega dela, ocene zaposlenih, spremljanje odsotnosti, nagrajevanje na podlagi projektov ter pravočasnosti in kakovosti izvedbe) in razvoj identitete družbe. V načrtu je navedeno, da je treba število zaposlenih zmanjšati.

(128)

Konec leta 2008 je bilo v družbi zaposlenih 2 235 oseb. To pomeni, da se je število zaposlenih konec leta 2006 z 2 893 zmanjšalo za 658.

(129)

Načrt določa zmanjšanje števila zaposlenih, ki delo opravljajo neposredno v proizvodnji, za […] ter zmanjšanje števila zaposlenih v administraciji in drugih oseb s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas za […] do konca leta 2011. Na drugi strani namerava družba postopno povečati število zaposlenih v dejavnostih, ki ne zadevajo ladjedelništva, in sicer za približno […] delavcev (leta 2013) v proizvodnji vetrnih stolpov in za […] delavcev (leta 2013) v dejavnosti proizvodnje jeklenih konstrukcij. Zato bi se število zaposlenih v družbi zmanjšalo za […]. Načrtovani cilj v zvezi s številom zaposlenih v ladjedelništvu je [… manj kot 1 500] delavcev.

(130)

Revidirani načrt vključuje izračun stroškov in učinkov prestrukturiranja zaposlovanja.

(131)

Na področju oblikovalskih dejavnosti načrt določa racionalizacijo dela oddelka za oblikovanje in boljše povezave s proizvodnim postopkom. V načrtu je predviden nakup dodatnih instrumentov in sistemov za oddelek za oblikovanje, vendar je v zvezi z ladjedelništvom predvideno izvajanje standardiziranih projektov, s čimer se bodo zmanjšali stroški razvoja novih zasnov.

(132)

Načrt vsebuje kratek, splošen opis želenih učinkov teh ukrepov za organizacijsko prestrukturiranje ter njihovo kratko količinsko opredelitev, pri čemer navaja, da se bo zaradi teh ukrepov storilnost izboljšala za približno 12 delovnih ur na KBT (18).

(133)

Na področju finančnega prestrukturiranja je v načrtu predvidena nova državna pomoč v obliki dokapitalizacije v višini 46, 7 milijona PLN in posojila v višini 103,3 milijona PLN. Skupaj bi nova pomoč znašala 150 milijonov PLN (nominalna vrednost).

(134)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 so količinsko opredeljeni stroški prestrukturiranja ladjedelnice Gdańsk v preteklosti (po 1. maju 2004), in sicer v višini 405 milijonov PLN. Načrtovane naložbe znašajo [… približno 300] milijonov PLN. Načrt določa odplačilo nakopičenih javnih dolgov v višini 95,3 milijona PLN in nakopičenih civilnopravnih odgovornosti v višini […] milijonov PLN. Pričakovani stroški prestrukturiranja zaposlovanja znašajo […] milijonov PLN. Predvideva se, da bo za doseganje finančne stabilnosti ladjedelnice potrebnih […] milijonov PLN (kritje preteklih izgub, zagotavljanje zadostne likvidnosti in kapitala). Skupaj bi stroški prestrukturiranja znašali [… več kot 1 000] milijonov PLN.

(135)

V načrtu je predvideno, da bo [… približno 500] milijonov PLN financiranih s sredstvi brez državne pomoči, tj. z lastnim prispevkom. Ta znesek vključuje 305 milijonov PLN v obliki dokapitalizacije, ki jo bo zagotovila družba ISD Polska (že evidentirana in plačana), […] milijonov PLN od prodaje odvečnih sredstev in dajanja teh sredstev v zakup ter […] milijonov PLN iz investicijskega posojila, pridobljenega na trgu in namenjenega financiranju naložb v dejavnosti, ki ne zadevajo ladjedelništva.

(136)

V zvezi s prihodki od prodaje sredstev in njihovega dajanja v zakup namerava ladjedelnica prodati svoje delnice v družbi Kuznia Gdańsk ([…] % delnic). Ladjedelnica se je začela pogajati z morebitnimi kupci, pri čemer je prejela ponudbo za delnice, ki je bila upoštevana v načrtu prestrukturiranja. Ponujeni znesek je znašal […] milijonov PLN. Poleg tega ladjedelnica namerava dati sredstva v zakup sosednjim sodelujočim družbam, pri čemer naj bi ocenjeni prihodki (na podlagi veljavnih najemnih pogodb) od dajanja zemljišča v zakup znašali […] milijonov PLN (2009–2012), od dajanja proizvodnih zmogljivosti v zakup pa […] milijonov PLN (2009–2012).

(137)

Investicijsko posojilo v višini […] milijonov PLN za razvoj proizvodnje vetrnih stolpov bo izvedla družba s posebnim namenom.

(138)

Da bi poljski organi dokazali, da bo proizvodnja vetrnih stolpov privabila zunanji kapital, so predložili pogojne zaveze dveh bank z dne 1. junija 2009 glede zagotovitve financiranja družbi ISD Stocznia za ta projekt. Banki sta po pregledu poslovnega načrta za proizvodnjo vetrnih stolpov in finančnih napovedi izjavili, da finančne predpostavke, na katerih temelji poslovni načrt, izražajo trenutne tržne pogoje, da ima projekt vetrnih stolpov velik potencial ter da je projekt po njunem mnenju izvedljiv in dobičkonosen.

(139)

Banki bosta svoje zaveze glede zagotovitve financiranja za projekt vetrnih stolpov izpolnili, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: (a) pozitivna odločitev Komisije v zvezi z načrtom prestrukturiranja iz leta 2009 za ladjedelnico Gdańsk, (b) pridobitev vseh upravnih dovoljenj, ki jih družba ISD Stocznia potrebuje za izvajanje projekta vetrnih stolpov, (c) zavarovanje v obliki hipoteke na določeno ozemlje ladjedelnice Gdańsk in (d) pozitivna odločitev odbora za odobritev posojil in upravnega odbora banke v zvezi s financiranjem projekta. Ena od bank je navedla, da je pripravljena zagotoviti do […] milijonov PLN, medtem ko je druga pripravljena zagotoviti do […] milijonov PLN, tj. skupaj […] milijonov PLN. Poleg tega so poljski organi predložili sporazum med obema bankama in družbo ISD Stocznia, v katerem sta banki izjavili, da sta pripravljeni odobriti kredit bančnega konzorcija ali dva vzporedna kredita za financiranje projekta. Banki sta potrdili, da bodo njuna finančna sredstva zagotovljena pod prevladujočimi tržnimi pogoji brez kakršnih koli državnih jamstev.

(140)

Finančne napovedi iz načrta temeljijo na naslednjih predpostavkah, ki izhajajo predvsem iz ocen zunanjih strokovnjakov.

(141)

Predpostavke, na katerih temeljijo finančne napovedi iz načrta prestrukturiranja iz leta 2009, so predstavljene v tabeli 3.

Tabela 3

Predpostavke, na katerih temeljijo finančne napovedi iz načrta prestrukturiranja iz leta 2009

(142)

Predpostavke v zvezi s spremembami maloprodajnih cen in letno povprečno ravnjo obrestne mere WIBOR 3M so temeljile na napovedi družbe Global Insight z dne 6. februarja 2009 (19). Napoved za devizne tečaje temelji na poročilu družbe Goldman Sachs, v katerem je bilo napovedano, da se bo vrednost PLN glede na euro v naslednjih štirih letih povečala, in sicer na raven PLN/EUR 3,25.

(143)

V načrtu je predvideno zvišanje plač v ladjedelništvu. Pričakovano je bilo, da bodo plače leta 2009 za [… približno 15 %] višje kot leta 2007. Pričakuje se, da se bo v naslednjih letih plača zvišala za […] % na leto. V načrtu za prestrukturiranje je ugotovljeno, da so se zaradi finančne krize ter likvidacije preostalih dveh poljskih ladjedelnic v krajih Szczecin in Gdynia finančna pričakovanja delavcev zmanjšala, zato je smiselno predvidevati, da bo zvišanje plač v prihodnjih letih zmerno.

(144)

Finančne napovedi temeljijo na predpostavki, da bo ladjedelniška dejavnost, tj. dostava 6 delno opremljenih plovil za plovbo po odprtem morju, ustvarila 30 % prihodkov ladjedelnice. Pričakovani prihodki temeljijo na cenah, dogovorjenih v veljavnih pogodbah ladjedelnice, pismih o nameri in drugih tržnih virih. V načrtu je predvideno, da bodo leta 2009 prihodki od ladjedelništva znašali [… več kot 300] milijonov PLN, v obdobju 2011–2015 pa [… približno 300] milijonov PLN na leto. Ladjedelnica pričakuje, da bo v celotnem obdobju prestrukturiranja ustvarjala dobiček ([…] milijonov PLN leta 2009, […] milijonov PLN leta 2010, […] milijonov PLN leta 2011 in več kot […] milijonov PLN v prihodnjih letih). V načrtu so napovedani pozitivni denarni tokovi od leta 2009, pri čemer se ocenjuje, da bo ladjedelniškega dejavnost dosegla skupno neto sedanjo vrednost [… med 400 in 500] milijonov PLN za obdobje 2009–2018, upoštevajo pa se tudi preostale vrednosti te naložbe. Pričakovana notranja stopnja donosa znaša [...več kot 20 %].

(145)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da se bo proizvodnja začela leta 2012 s proizvodnjo […] stolpov, nato pa se bo povečala na […] stolpov leta 2013, […] stolpov leta 2014 in leta 2015 dosegla ciljno zmogljivost […] stolpov.

(146)

V načrtu je predvideno, da bodo prihodki od proizvodnje vetrnih stolpov leta 2012 znašali […] milijonov PLN, od leta 2015 pa se bodo povečali na več kot […] milijonov PLN. Družba je predložila dokaze, da bo ladjedelnica lahko pridobila potrebne materiale od skupine ISD po cenah, izraženih v eurih. Ker bodo materiali predstavljali […] % stroškov proizvodnje vetrnih stolpov, za to dejavnost ni potrebna nobena dodatna politika zavarovanja.

(147)

Ocenjena neto sedanja vrednost dejavnosti proizvodnje vetrnih stolpov je [… več kot 200] milijonov PLN, notranja stopnja donosa pa znaša [… približno 20] % (za obdobje 2009–2018).

(148)

V načrtu je predvideno znatno povečanje prihodkov od dejavnosti proizvodnje jeklenih konstrukcij z […] milijonov PLN leta 2009 na […] milijonov PLN leta 2010, […] milijonov PLN leta 2011, […] milijonov PLN leta 2012 in približno […] milijonov PLN v prihodnjih letih. Za bruto marže se pričakuje, da se bodo povečale z […] % leta 2009 na več kot […] % leta 2013. Ta predpostavka je v načrtu utemeljena s sklicevanjem na znanje in izkušnje družbe ISD Polska pri dejavnosti proizvodnje jeklenih konstrukcij. Vendar je v načrtu tudi ugotovljeno, da pričakovane marže temeljijo na konservativni oceni in so nižje od marž, ki jih je družba ISD Polska leta 2008 dejansko dosegla (20). Ocenjena neto sedanja vrednost znaša [… približno 200] milijonov PLN za obdobje 2009–2018, notranja stopnja donosa pa znaša [… več kot 50] % (letno). Ta visoka notranja stopnja donosa izhaja iz dejstva, da v izračunu niso upoštevane dosedanje naložbe družbe ISD Polska (zlasti dokapitalizacija ladjedelnice Gdańsk v višini 305 milijonov PLN), ampak temelji na prihodkih od proizvodnje jeklenih konstrukcij od leta 2009. Poleg tega družba trdi, da je ta visoka notranja stopnja donosa posledica sinergije med ladjedelnico in skupino ISD, ki zagotavlja znatne prihodke od sredstev ladjedelnice tudi z omejenimi naložbami.

(149)

Družba je predložila dokaze, da bo ladjedelnica lahko pridobila potrebne materiale od skupine ISD po cenah, izraženih v eurih. Ker bodo materiali predstavljali […] % stroškov proizvodnje vetrnih stolpov, za to dejavnost ni potrebna nobena dodatna politika zavarovanja.

(150)

Pričakovano obdobje za povračilo je […] let (v nominalnih vrednostih) in […] let v diskontiranih vrednostih. V skladu s finančnimi napovedmi iz načrta bo diskontirana doba povračila (ob upoštevanju spreminjajoče se vrednosti denarja skozi čas) dosežena v […] letih po vstopu vlagatelja, tj. leta 2017. Ta izračun upošteva le finančno izpostavljenost vlagatelja ([…] milijonov PLN: dokapitalizacija v višini 305 milijonov PLN in […] milijonov PLN za nakup obstoječih delnic).

(151)

Ocenjena neto sedanja vrednost celotnega projekta je približno [… več kot 800] milijonov PLN za obdobje 2009–2018, notranja stopnja donosa pa znaša [… več kot 20] %.

(152)

Družba ISD Polska navaja, da so ti finančni izidi zelo privlačni za vlagatelje. Projekt ustvarja sinergijo za skupino ISD. Vse tri dejavnosti ladjedelnice Gdańsk bodo ustvarjale povpraševanje po izdelkih družbe Huta Częstochowa. Ta vertikalna integracija bo omogočila natančnejšo napoved povpraševanja v družbi Huta Częstochowa in bo koristila tudi ladjedelnici Gdańsk, ki bo imela zagotovljeno redno dobavo, vključno z nekaterimi predizdelanimi sestavnimi deli, ki jih družba Huta Czestochowa proizvaja za ladjedelništvo.

(153)

Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 vključuje analizo občutljivosti, da se pregleda učinek nekaterih sprememb glavnih predpostavk, na katerih temeljita desetletni dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo ter desetletni nerazdeljeni dobiček. V načrtu so predstavljene zlasti finančne posledice naslednjih dejavnikov tveganja:

V primeru nastopa katerega koli od teh dejavnikov bi se doba povračila podaljšala z […] let, kot je predvideno v osnovnem scenariju, na […] let. Družba trdi, da ta izid kaže na neobčutljivost načrta na spreminjajoče se tržne pogoje. Neto sedanja vrednost projekta ostaja privlačna v vseh scenarijih.

(154)

Za omejitev izkrivljanja konkurence zaradi pomoči načrt prestrukturiranja iz leta 2009 določa izvajanje naslednjih ukrepov. Prvič, ladjedelnica bo zaprla dve od treh operativnih površin, ki se trenutno uporabljajo pri proizvodnji za splavljenje plovil in so pomembne za ladjedelniške dejavnosti. Ladjedelnica je že prekinila najemno pogodbo za operativno površino B5 (s 1. julijem 2009) in operativno površino B3 (s 1. januarjem 2010).

(155)

Drugič, ladjedelnica se je zavezala, da ne bo uporabljala več kot enega objekta za splavljenje. Če bo ladjedelnica kupila ali drugače pridobila dostop do (npr. z najemom ali zakupom) drugega objekta za splavljenje, bo izključila operativno površino B1 iz proizvodnega postopka (tj. prekinila najemno pogodbo z lastnikom operativne površine B1 ob upoštevanju razmer v času odločitve). Če bo ladjedelnica uporabljala kateri koli drugi objekt za splavljenje, zmogljivost tega objekta ne sme presegati približno 100 000 KBT.

(156)

Nazadnje, ladjedelnica se je zavezala, da bo 10 let po sprejetju te odločbe upoštevala največji letni obseg proizvodnje 100 000 KBT.

(157)

Po navedbah poljskih organov je bilo v korist ladjedelnici Gdańsk od 1. maja 2004 dodeljenih več ukrepov državne pomoči, ki so navedeni v tabeli 4 (glej tabelo za uvodno izjavo 174).

(158)

V tabeli 4 je navedena pomoč, dodeljena po 1. maju 2004, tj. datumu pristopa Poljske k EU. Poljska je večino teh ukrepov priglasila z dopisoma z dne 13. julija 2007 in 9. januarja 2008. Posodobljen seznam teh ukrepov je bil priložen načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 (Priloga 12). Seznam vključuje nekatere ukrepe, ki so opisani v delu B Priloge I k odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave.

(159)

Poljska je predložila dodatna pojasnila v zvezi s prestrukturiranjem obveznosti v skladu s poglavjem 5a. Poljski organi so pojasnili, da je ladjedelnica na subjekt (21) prenesla sredstva v višini 31,6 % vrednosti obveznosti, ki so bile prenesene na subjekt ARP Sp. z.o.o. (22). Po navedbah Poljske je element pomoči zato enak 68,4 % nominalne vrednosti obveznosti, ki so bile prenesene na subjekt. Ta nominalna vrednost je določena v spodnji tabeli 4.

(160)

Jamstvo, ki ga je zagotovilo finančno ministrstvo in je v tabeli 4 navedeno kot ukrep št. 16, je bilo uradno dodeljeno skupini Gdynia, vendar za proizvodnjo plovil v ladjedelnici Gdańsk. Poljski organi so te informacije predložili v svojem dopisu z dne 13. julija 2007. Poleg tega so informacije o državni pomoči za ladjedelnico Gdańsk, predstavljene v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009, vključevale jamstvo finančnega ministrstva. Posojilo, ki ga krije jamstvo finančnega ministrstva, je bilo odobreno pri obrestni meri, enakovredni obrestni meri LIBOR 3M + 100 bazičnih točk, pri čemer so poljski organi ocenili, da je tveganje neplačila v času izdaje jamstev znašalo 60 %. Jamstva finančnega ministrstva so bila dodeljena z zavarovanjem v obliki prazne zadolžnice, ki jo je izdala ladjedelnica, in notarske listine, v kateri se je ladjedelnica strinjala z izvrševanjem svojih sredstev do 120 % vrednosti jamstva. Finančno ministrstvo je zaračunalo premijo, ki je bila enakovredna 0,4 % zajamčenega zneska.

(161)

Ukrep št. 17 iz tabele 4 je jamstvo, ki ga je ladjedelnici Gdańsk zagotovila ARP za kredit za prestrukturiranje, ki ga je odobrila družba NORD/LB Bank Polska S.A. Jamstvo je bilo dodeljeno v skladu s sporazumom z dne 17. avgusta 2005. Poljski organi so v svojih navedbah z dne 9. januarja 2008 trdili, da je bil ta ukrep vključen v del A Priloge II k odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave kot ukrep št. 7, tj. eden od ukrepov, ki so bili dodeljeni pred pristopom in po pristopu niso veljali. Vendar Komisija ugotavlja, da je bila garancijska pogodba podpisana 17. avgusta 2005, tj. po pristopu Poljske k EU. Poleg tega je jamstvo v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 predstavljeno kot eden od ukrepov državne pomoči.

(162)

V tabeli 4 so navedena tudi posojila, ki jih je KPS odobrila za financiranje zahtev ladjedelnice po gibljivih sredstvih. Poljska je v svojih navedbah z dne 11. julija 2007 in 9. januarja 2008 trdila, da ta posojila ne pomenijo državne pomoči, ker so zaračunane obresti ustrezale oceni tveganja projekta, za katerega so bila potrebna posojila.

(163)

Za posojila, odobrena v obdobju 2005–2006, je KPS zaračunala obresti v višini od 9,70 % do 11,62 %. Poleg tega je zaračunala enkratno pristojbino v višini od 0,1 % do 0,4 %. Po navedbah poljskih organov je KPS zahtevala zavarovanje v obliki sprejetja izvrševanja, soglasja o odstopu terjatev, neomejene odredbe za plačilo, prazne zadolžnice ali zastave premoženja (23).

(164)

KPS je bila ustanovljena leta 2004 kot hčerinska družba, ki je v celoti v lasti ARP, da bi delovala kot sklad tveganega kapitala za agencijo. Njena prvotna vloga je bila služiti kot mehanizem za konsolidacijo treh največjih ladjedelnic na Poljskem, vendar je bil ta projekt leta 2006 opuščen. V skladu z informacijami, ki jih je Poljska predložila leta 2006 (24), naj bi se KPS financirala z dokapitalizacijo s strani ARP, prispevkom v naravi (delnice v tretjih družbah), ki bi ga zagotovila agencija, in obnovljivim bančnim posojilom, ki ga je jamčila agencija in je bil posebej določen kot finančna pomoč za ladjedelnice. V skladu z informacijami na spletni strani poljske vlade naj bi KPS podpirala tudi ladjedelniške dejavnosti na Poljskem z izdajo obveznic, za katere v celoti jamči ARP. Dokument z naslovom „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“ (25) potrjuje, da naj bi KPS ustvarjala sredstva z izdajanjem dolžniških instrumentov v višini okoli 100 milijonov USD, zavarovanih s sredstvi, določenimi za prestrukturiranje ladjedelniške industrije v obliki sredstev, ki jih je finančno ministrstvo preneslo na ARP.

(165)

Tabela 4 vključuje tudi neporavnane javnopravne obveznosti ladjedelnice Gdańsk, kot so jih predstavili poljski organi v svojem dopisu z dne 9. januarja 2008 in v Prilogi k načrtu prestrukturiranja iz leta 2009. Poljska je v navedenem dopisu potrdila, da ladjedelnica Gdańsk ni poravnala svojih javnopravnih obveznosti.

(166)

Ladjedelnica Gdańsk je imela koristi tudi od jamstev za predplačila, ki jih je zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: jamstva za predplačila ali jamstva za proizvodnjo). Seznam jamstev, od katerih je ladjedelnica imela koristi, je Poljska predložila z dopisom z dne 11. julija 2007. Poljski organi so navedli, da so bila ta jamstva uradno dodeljena skupini Gdynia, vendar so bila uporabljena za proizvodnjo plovil v ladjedelnici Gdańsk. Ladjedelnica Gdańsk je imela po 1. maju 2004 v celoti koristi od 20 jamstev družbe Export Credit Insurance Corporation s skupno nominalno vrednostjo v višini 346 372 107,33 PLN.

(167)

Za industrijo je značilno, da ladjedelnice običajno ne morejo zbrati zadostnih notranjih gibljivih sredstev za gradnjo plovil, zato se zanašajo na zunanje financiranje prek posojil (posojila za proizvodnjo) ali predplačil, ki jih lastniki ladij zagotovijo za predfinanciranje proizvodnje. Lastniki ladij običajno vnaprej plačajo 80 % cene, in sicer v obrokih, ki sovpadajo z nekaterimi odločilnimi fazami dokončanja plovila, preostalih 20 % pa plačajo ob prevzemu plovila. Zato je udeležba lastnikov ladij pri financiranju ladjedelništva ključna. Družba Export Credit Insurance Corporation je ladjedelnici zagotovila jamstva za zavarovanje predplačil lastnikov ladij pred tveganjem, da ladjedelnica ne bi izpolnila svoje obveznosti dobave plovila.

(168)

Različne navedbe Poljske v zvezi z delovanjem sistema jamstev družbe Export Credit Insurance Corporation (26) kažejo, da so bila ta jamstva ladjedelnici dodeljena na naslednji način. Najprej je bila podpisana pogodba z lastnikom ladje, ki je bila običajno pogojena s tem, da mora ladjedelnica v določenem času dokazati, da bo za financiranje proizvodnje jamčila družba Export Credit Insurance Corporation. Družba Export Credit Insurance Corporation je izdala sklep, v katerem se je zavezala, da bo zagotovila celotno financiranje ladje z jamstvi za predplačilo. V nadaljnjih posameznih sporazumih je družba Export Credit Insurance Corporation aktivirala jamstvo za vsako posamezno predplačilo (običajno štiri). Običajno je bila celotna izpostavljenost družbe Export Credit Insurance Corporation tveganju, da ladjedelnica ne bo izpolnila obveznosti dobave plovila, 80 % nakupne cene, tj. celotnega zneska predplačil, ki jih je lastnik ladje plačal pred prevzemom plovila. Ta celotna izpostavljenost je bila znana, ko je družba Export Credit Insurance Corporation izdala sklep o zavarovanju financiranja, ki ga je lastnik ladje zagotovil za gradnjo ladje. Jamstvo je prenehalo veljati ob prevzemu plovila.

(169)

Dejavnosti družbe Export Credit Insurance Corporation so raznolike (27) ter se delijo na komercialne dejavnosti in dejavnosti, ki se izvajajo v imenu finančnega ministrstva, ki za te dejavnosti tudi jamči. Za namen slednjih dejavnosti je odprt ločen bančni račun pod nazivom „Interes Narodowy“. Jamstva, ki so bila dodeljena skupini Gdynia, vključno z jamstvi v korist ladjedelnice Gdańsk, so del dejavnosti, za katere jamči tudi finančno ministrstvo.

(170)

V skladu z informacijami, ki jih je predložila Poljska, je družba Export Credit Insurance Corporation za dodelitev jamstev za predplačila zaračunala pristojbino, ki je bila odvisna od zneska jamstva. Pristojbina znaša 2 % na leto za jamstva do 35 milijonov PLN in 1 % na leto za jamstva, ki presegajo 35 milijonov PLN. Družba Export Credit Insurance Corporation za zavarovanje zahteva prenos lastništva ladje, ladje v gradnji ali konstrukcijskega materiala.

(171)

V tabeli 4 je prikazano, da je imela ladjedelnica Gdańsk od 1. maja 2004 koristi od pomoči v skupni nominalni vrednosti 405 030 629,80 PLN (približno 90 milijonov EUR).

(172)

Načrt določa tudi novo državno pomoč v obliki dokapitalizacije v višini 46, 7 milijona PLN in posojila v višini 103,3 milijona PLN. Skupaj bi nova pomoč znašala 150 milijonov PLN (nominalna vrednost).

(173)

Poleg tega je v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 predvideno, da bo imela ladjedelnica Gdańsk do konca obdobja prestrukturiranja še naprej zagotovljena jamstva družbe Export Credit Insurance Corporation v višini približno 180 milijonov PLN letno. Predvideva se, da bodo jamstva čim bolj v skladu z jamstveno shemo, za katero je Komisija potrdila, da ne vsebuje državne pomoči (28). V skladu s to shemo znaša premija, zaračunana družbam, ki so uvrščene v kategorijo največjega tveganja, vendar so še vedno upravičene do jamstev v okviru sheme, […] % za jamstva za manj kot 2 leti in […] % za jamstva za več kot 2 leti.

(174)

Nominalna vrednost vseh ukrepov pomoči za prestrukturiranje je 555 030 629,80 PLN (405 milijonov PLN že dodeljene pomoči in 150 milijonov PLN načrtovane pomoči), medtem ko je celotna nominalna vrednost jamstev družbe Export Credit Insurance Corporation približno 526 milijonov PLN (z nominalnega vidika znaša vrednost že dodeljenih jamstev 346 milijonov PLN, največja letna izpostavljenost družbe Export Credit Insurance Corporation za ta jamstva pa 180 milijonov PLN).

Tabela 4

Državna pomoč, dodeljena ladjedelnici Gdańsk po 1. maju 2004, v skladu z informacijami, ki so jih predložili poljski organi in družba ISD Polska (v PLN).

(175)

V točki 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi je opisan postopek začasnega mehanizma. Ta zagotavlja pravni okvir za oceno programov pomoči in posameznih ukrepov pomoči, ki so začeli veljati v novi državi članici pred datumom pristopa k EU in veljajo tudi po pristopu.

(176)

Ukrepov, ki so začeli veljati pred pristopom in ne veljajo po pristopu, Komisija ne more preverjati v skladu s postopkom začasnega mehanizma ali v skladu s postopkom iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(177)

Vendar bo Komisija ukrepe, ki niso začeli veljati pred pristopom, ocenjevala kot priglašeno pomoč ali kot nezakonito pomoč v skladu s postopkom iz člena 88(2) Pogodbe ES.

(178)

Merilo za ugotavljanje, kdaj je nek ukrep začel veljati, je pravno zavezujoči akt, s katerim se pristojni nacionalni organ zaveže, da bo dodelil pomoč (32). Ali je upravni akt pravno zavezujoč, je odvisno od nacionalne zakonodaje. Vendar mora Komisija imeti možnost pregledati te upravne akte zlasti v čezmejnih primerih ter ob upoštevanju njihove oblike in vsebine oceniti, ali so lahko razlog za upravičena pričakovanja upravičencev, ki jih je mogoče uveljavljati pred poljskim sodiščem. Ta možnost pregleda nacionalnih upravnih aktov je nujna za izvajanje izključne pristojnosti Komisije pri odobritvi odstopanj od splošne prepovedi državne pomoči v zvezi z ukrepi, ki so na Poljskem začeli veljati po 1. maju 2004.

(179)

Ukrep, ki je začel veljati pred pristopom, velja po pristopu, če lahko še vedno omogoči dodelitev dodatne pomoči ali povečanje zneska že dodeljene pomoči, tj. če točna gospodarska izpostavljenost države ni znana na datum začetka veljavnosti ukrepa in prav tako ni znana na datum pristopa.

(180)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku formalne preiskave na podlagi informacij, ki jih je predložila Poljska, ugotovila, da ukrepi, priglašeni 8. oktobra 2004, dejansko pomenijo novo nezakonito ali priglašeno pomoč, ker so bili dodeljeni po 1. maju 2004, tj. datumu pristopa Poljske k EU. Pripombe, ki so jih po začetku preiskave predložile Poljska in tretje strani, niso prepričale Komisije, da bi spremenila svojo sklepno ugotovitev. Komisija vztraja zlasti pri tem, da je pristojna oceniti, ali so ukrepi iz dela B Priloge II k odločitvi o začetku formalne preiskave združljivi s skupnim trgom. Vendar Komisija ugotavlja, da so bili nekateri od teh ukrepov opuščeni (ukrepi št. 23–25 iz dela B Priloge I k odločitvi o začetku formalne preiskave).

(181)

Komisija spodaj navaja, zakaj ne more sprejeti argumentov, ki so jih predložile Poljska in zainteresirane strani.

(182)

Komisija se strinja s pripombo skupine Gdynia, da je k delnemu odpisu javnopravnih obveznosti v skladu s poglavjem 5a prispevala odločba o prestrukturiranju, ki jo je sprejel predsednik ARP. Vendar se Komisija ne more strinjati z izjavo, da je bila ta odločba sprejeta 30. aprila 2004, tj. pred pristopom Poljske k EU. Komisija je pojasnila razloge za svoje stališče v odločitvi o začetku formalne preiskave, pri čemer niti Poljska niti skupina Gdynia nista predložili dodatnih argumentov, ki bi spremenili to stališče. Komisija ponovno poudarja, da je bil v odločbi z dne 30. aprila 2004 odobren le načrt prestrukturiranja iz marca 2004, medtem ko prestrukturiranje javnopravnih obveznosti v skladu s poglavjem 5a ni bilo odobreno. Predsednik ARP ne bi smel izdati odločbe o celotnem prestrukturiranju pred pristopom, ker takrat še ni imel soglasja vseh zadevnih javnopravnih upnikov o prestrukturiranju njihovih obveznosti ali soglasja subjekta, kot je določeno v poglavju 5a. Komisija ugotavlja, da je predsednik ARP priznal to dejstvo s tem, ko je v svoji odločbi z dne 30. aprila 2004 omenil, da bo za celotno prestrukturiranje javnopravnih obveznosti v skladu s poglavjem 5a potrebna dodatna odločba, in je odločbo o prestrukturiranju izdal 30. decembra 2004, tj. po pristopu Poljske k EU.

(183)

Komisija se ne strinja z argumentom skupine Gdynia, da je soglasje vseh javnopravnih upnikov o prestrukturiranju njihovih denarnih terjatev v skladu s poglavjem 5a pomenilo pravno zavezujoči akt, ki se zahteva v skladu s poljsko zakonodajo. Skupina Gdynia je trdila, da poglavje 5a ni lex specialis glede na druge zakonodajne akte, ki omogočajo prestrukturiranje javnopravnih obveznosti, ter da je funkcija predsednika Agencije za industrijski razvoj upravljati in pospeševati postopek prestrukturiranja in ne delovati v imenu zadevnih javnopravnih upnikov v zvezi s posebnimi obveznostmi. Komisija ugotavlja, da je ta razlaga poljske zakonodaje v nasprotju z vsemi dosedanjimi navedbami Poljske ter besedilom in smislom poglavja 5a. Skupina Gdynia je trdila, da zakon z dne 30. oktobra 2002„organom za prestrukturiranje ne prepoveduje izdaje odločb o odpisu, če jim to dovoljujejo splošne določbe“. Vendar v tem primeru navedene obveznosti ne bi več spadale v področje uporabe poglavja 5a z vsemi povezanimi prednostmi, tj. upravičenostjo do posojila od ARP, prekinitvijo postopka izvršbe, prekinitvijo stečaja in nepripisanimi obrestmi od zapadlih zneskov.

(184)

Komisija se ne strinja z argumentom skupine Gdynia, da po 30. juniju 2006 zaradi obveznosti, ki so bile prestrukturirane v skladu s poglavjem 5a, niso nastale obresti. To razlago poljske zakonodaje je Poljska zavrnila.

(185)

Komisija se ne strinja z argumentom Poljske, da je bila ta pomoč dejansko dodeljena na podlagi dejstva, da so vsi zadevni organi, pristojni za dodelitev, predložili ustne izjave na srečanju vladne delovne skupine za prestrukturiranje ladjedelnic na Poljskem (skupina za ladjedelniško industrijo). Takšne izjave, če so sploh bile predložene, so bile le ustne, pri čemer so bili v skladu s poljsko zakonodajo potrebni nadaljnji izvedbeni ukrepi, da se ustvarijo upravičena pričakovanja.

(186)

Komisija ugotavlja, da niti Poljska niti skupina Gdynia nista nasprotovali njeni sklepni ugotovitvi, da sta ukrepa št. 24 in 25 iz dela B Priloge II k odločitvi o začetku formalne preiskave pomenila novo pomoč ter sta zato v skladu s členom 88 Pogodbe ES v pristojnosti Komisije.

(187)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga in vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom.

(188)

Komisija ugotavlja, da je vso pomoč, opisano v uvodnih izjavah 105–170 in tabeli 4, dodelila država ali je bila dodeljena iz državnih sredstev in namenjena določenemu podjetju, zaradi česar je selektivna.

(189)

Ladjedelnica Gdańsk je velika evropska ladjedelnica in pomemben konkurent na ladjedelniškem trgu. Ladjedelnica je po 1. maju 2004 nadaljevala z gradnjo kontejnerskih ladij, s čimer je konkurirala zlasti ladjedelnicam v Nemčiji in na Danskem, kot sta priznali Poljska in skupina Gdynia ter opozorila Danska in dansko ladjedelniško združenje v svojih pripombah glede odločitve Komisije o začetku formalne preiskave. Kontejnerska plovila so konec leta 2006 predstavljala 26 % naročil pri evropskih ladjedelnicah (33). Ladjedelnica je proizvajala jeklene konstrukcije, škripce in profile, s čimer je konkurirala številnim drugim družbam, ki so delovale kot podizvajalec za druge ladjedelnice, ki gradijo celotna plovila. Ladjedelnica je v zadnjih dveh letih začela proizvajati plovila za plovbo po odprtem morju, ki predstavljajo segment, v katerem so dejavne druge evropske ladjedelnice, na primer norveške.

(190)

Stalno subvencioniranje ladjedelnice Gdańsk, na primer prek neizvrševanja javnopravnih obveznosti, jamstev za proizvodnjo ter več dokapitalizacij in posojil, je ladjedelnici omogočilo sklepanje pogodb brez popolnega priznavanja in plačila vseh vključenih tveganj. V nasprotnem primeru bi njeni konkurenti lahko prevzeli vsaj del njenega tržnega deleža.

(191)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je državna pomoč, ki je bila dodeljena ladjedelnici Gdańsk, vplivala na trgovino med državami članicami.

(192)

Komisija mora tudi ugotoviti, ali je imela ladjedelnica Gdańsk zaradi ukrepov, ki so ji bili dodeljeni, neupravičeno prednost ter ali so ti ukrepi izkrivljali ali bi lahko izkrivljali konkurenco.

(193)

Komisija meni, da je uporaba državne pomoči ladjedelnici Gdańsk omogočila izvajanje protikonkurenčnih praks, kot je oblikovanje cen pod proizvodnimi stroški, ne da bi nanjo vplivale posledice, ki jih takšne prakse običajno povzročijo, in sicer izločitev iz trga.

(194)

Komisija ugotavlja tudi, da je bila ena od glavnih dolgoročnih težav ladjedelnice Gdańsk sklepanje pogodb, ki so ustvarjale izgube, saj je vrednost zlota glede na dolar, ki je prevladujoča valuta v ladjedelništvu, rasla, cene jeklenih plošč pa so se na svetovni ravni zvišale. Ti zunanji dejavniki so bili kot glavne grožnje neprekinjenemu delovanju ladjedelnice opredeljeni že v načrtu prestrukturiranja za obdobje 2003–2008, nato v spremenjeni različici iz marca 2004, v novem načrtu prestrukturiranja iz leta 2006 in nazadnje v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009.

(195)

Čeprav se je uprava ladjedelnice teh groženj zavedala, je ladjedelnica še naprej sklepala pogodbe, ne da bi sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganja. Ta poslovna praksa se je nadaljevala med izrednimi dogodki na ladjedelniškem trgu med letoma 2004 in 2008, ko so se cene v ladjedelništvu dvignile na rekordne ravni. Zaradi te prakse je ladjedelnica uspela ohraniti dejavnost in število zaposlenih, vendar na račun velikih izgub v redni ladjedelniški proizvodnji.

(196)

Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da je bila pomoč, dodeljena ladjedelnici Gdańsk in opisana v uvodnih izjavah 105–170, takšna, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco na ladjedelniškem trgu.

(197)

Komisija ugotavlja, da poljski organi razen dveh izjem niso nasprotovali klasifikaciji ukrepov, ki so zajeti v tej odločbi. Prvič, trdili so, da posojila, ki jih je ladjedelnici Gdańsk odobrila KPS, niso pomenila pomoči. Drugič, izrazili so dvom o tem, ali pomenijo jamstva, ki jih je zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation in ki naj bi bila v skladu z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu, pomoč. Poleg tega poljski organi niso priglasili stalnega neizvrševanja javnopravnih obveznosti kot ločen ukrep državne pomoči.

(198)

Komisija bo spodaj pojasnila, zakaj po njenem mnenju ti trije ukrepi pomenijo prednost, ki izkrivlja konkurenco.

(199)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso (34) lahko stalno neizvrševanje javnopravnih obveznosti samo po sebi pomeni državno pomoč. Informacije, ki so jih predložili poljski organi (35), jasno kažejo, da ima ladjedelnica Gdańsk pomembne dolgove po javnem pravu celo iz leta 2004. Ti dolgovi so v tabeli 4 predstavljeni kot ukrepa št. 18 in 19. Kot so pojasnili poljski organi (36), ladjedelnica zaradi svojega negotovega finančnega položaja po 1. maju 2004 ni bila zmožna pravočasno odplačati svojih javnopravnih obveznosti, pri čemer se je odplačilo neporavnanega dolga brez kakršne koli formalne odločitve zadevnih javnih upnikov nenehno odlagalo.

(200)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 je predvideno, da bodo nakopičene javnopravne obveznosti odplačane septembra 2009, ko bo ladjedelnica prejela novo državno pomoč. To kaže, da so bile javnopravne obveznosti, ki so nastale od leta 2004, v praksi odložene za neomejen ali nedoločen čas, da so bile odplačane le občasno glede na denarni tok ladjedelnice in da se zdaj lahko v celoti odplačajo le s pomočjo dodatne državne pomoči. Komisija meni, da noben upnik v tržnem gospodarstvu ne bi sprejel takšnega neomejenega odloga svojih obveznosti. Poleg tega poljski organi tudi po privatizaciji ladjedelnice in dokapitalizaciji v višini 305 milijonov PLN, ki jo je zagotovila družba ISD Polska, niso sprejeli ukrepov za izvrševanje odplačila obveznosti. Informacije, ki so jih predložili poljski organi, ne vsebujejo navedb o morebitnih ukrepih javnih upnikov za izvrševanje svojih javnopravnih terjatev do ladjedelnice Gdańsk, zlasti prek prisilne izterjave ali zakona o stečaju. Komisija zato ugotavlja, da predstavlja stalno neizvrševanje javnopravnih obveznosti prednost, ki je prejemnik ne bi imel pri upniku v tržnem gospodarstvu, in pomeni državno pomoč, ki je podobna (brezobrestnemu) posojilu.

(201)

V skladu z načrtom prestrukturiranja iz leta 2009 celotni znesek neizvršenih javnopravnih obveznosti znaša 63 013 631 PLN. Vendar so v skladu z informacijami, ki so jih predložili poljski organi z dopisom z dne 9. januarja 2008, nakopičene javnopravne obveznosti ladjedelnice Gdańsk takrat znašale 90 245 096,76 PLN (vključno z nastalimi obrestmi). Poleg tega je v zvezi s količinsko opredelitvijo stroškov prestrukturiranja v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 navedeno, da bo morala ladjedelnica odplačati nakopičene javnopravne obveznosti v višini 95 354 830,90 PLN. Na podlagi tega Komisija meni, da celotna vrednost neizvršenih javnopravnih obveznosti, vključno z obrestmi, znaša 95 354 830,90 PLN, navedeni znesek pa je bil naveden v tabeli 4.

(202)

Komisija se ne strinja z argumentom Poljske, da pomoč v obliki posojil KPS za gibljiva sredstva ni vsebovala državne pomoči. Komisija ugotavlja, da je bila obrestna mera, ki jo je zaračunala KPS, približno 400 bazičnih točk nad referenčno mero. Komisija ugotavlja tudi, da je finančni položaj ladjedelnice Gdańsk že več let zelo negotov, pri čemer ladjedelnica ustvarja znatne izgube in kopiči dolgove. Ladjedelnica Gdańsk ni uspela pridobiti finančnih sredstev za proizvodnjo od nobenega drugega zunanjega vira. Njena gibljiva sredstva so bila financirana s predplačili, ki so jih v celoti krila jamstva družbe Export Credit Insurance Corporation, posojili, ki so jih v celoti krila jamstva finančnega ministrstva, in posojili KPS. Zato se zdi, da obrestna mera, ki jo je zaračunala KPS, ne izraža ustrezno nastalega tveganja. Čeprav je KPS zahtevala zavarovanje, je vrednost tega zavarovanja vprašljiva. KPS verjetno ni uspela pridobiti prvovrstnega zavarovanja za sredstva ladjedelnice. V vsakem primeru Poljska ni predložila podrobnih informacij, ki bi Komisiji omogočile, da določi dejansko vrednost zahtevanega zavarovanja.

(203)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bila KPS ustanovljena kot sklad pod nadzorom vlade s cilji javne politike, financiranje zanjo pa je bilo v celoti zagotovljeno ali zajamčeno s strani države prek ARP. V skladu z dokumentom z naslovom „Strategija za ladjedelniški sektor (ladjedelnice za pomorske gradnje) na Poljskem med letoma 2006 in 2010“ je bila KPS „ustanovljena za ureditev financiranja ladjedelniške proizvodnje, dokler nadzora ne bi prevzeli zasebni vlagatelji“. Strategija, ki je namenjena doseganju ne le gospodarskih, ampak tudi socialnih in makroekonomskih ciljev (37), daje KPS različna pooblastila, skupaj z ARP, finančnim ministrstvom in drugimi pristojnimi javnimi organi. Finančne povezave KPS z ARP in finančnim ministrstvom so jasne, pri čemer KPS deluje kot nekakšen mehanizem za prenos sredstev, ki se ladjedelnicam na Poljskem, vključno z ladjedelnico Gdańsk, namenijo iz državnega proračuna.

(204)

Komisija ugotavlja, da so poljski organi v dopisu o priglasitvi načrta prestrukturiranja iz leta 2009 priznali, da so posojila KPS pomenila državno pomoč.

(205)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da KPS ni delovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ko je ladjedelnici Gdańsk odobrila posojila za gibljiva sredstva. Zato ta posojila iz tabele 4 pomenijo državno pomoč.

(206)

Komisija ugotavlja, da so bila jamstva za proizvodnjo družbe Export Credit Insurance Corporation uradno dodeljena skupini Gdynia. Vendar so bila nekatera od teh jamstev uporabljena izključno za financiranje ladjedelništva v ladjedelnici Gdańsk, ki je bila takrat hčerinska družba skupine Gdynia. S pomočjo teh jamstev je lahko ladjedelnica Gdańsk pridobila nova naročila in nadaljevala s svojo ladjedelniško dejavnostjo.

(207)

Poljska je v svojih pripombah po sprejetju odločitve o začetku formalne preiskave trdila, da jamstva, ki jih je družba Export Credit Insurance Corporation dodelila skupini Gdynia, niso pomenila državne pomoči. Komisija se s to trditvijo ne strinja.

(208)

Prvič, Komisija poudarja, da jamstva za predplačila družbe Export Credit Insurance Corporation zagotavlja finančno ministrstvo in da so zadevne transakcije vnesene na ločen bančni račun pod nazivom „Interes Narodowy“. Če na tem računu ni dovolj sredstev, lahko družba Export Credit Insurance Corporation črpa sredstva iz posojil finančnega ministrstva ali uporabi jamstva za posojilo finančnega ministrstva. Na takšno zavarovanje se udeleženec v tržnem gospodarstvu ne more zanesti.

(209)

Drugič, Komisija se sklicuje na svojo odločbo z dne 18. julija 2007 v zadevi N 105/2007 (38), v kateri je kot shemo brez državne pomoči odobrila shemo, s katero je družba Export Credit Insurance Corporation izvajala svoj program izvoznega zavarovanja, za katerega jamči finančno ministrstvo. Ta shema poleg drugih ukrepov zajema tudi vrsto jamstev za proizvodnjo, ki jih je v zadnjih nekaj letih prejemala ladjedelnica Gdańsk. Komisija ugotavlja, da shema izrecno izključuje (39) družbe v finančnih težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (40). Glavna značilnost sheme je, da se premije jamstva določijo na podlagi ocene tveganja. Na primer, premija jamstva za družbo, ki spada v kategorijo največjega tveganja, ustreza […] % na leto za jamstva za manj kot dve leti in […] % na leto za jamstva za več kot dve leti. Osnovna premija je enaka 2,8 % na leto. Družba Export Credit Insurance Corporation je za jamstva, dodeljena ladjedelnici Gdańsk, zaračunala premijo v višini 2 % na leto, če jamstvo ni presegalo 35 milijonov PLN, in premijo v višini 1 % na leto, če je jamstvo presegalo navedeni znesek.

(210)

Zato je jasno, da ladjedelnica Gdańsk kot družba v težavah ni upravičena do jamstev, ki jih zajema navedena shema in ki jih je Komisija odobrila kot jamstva brez pomoči. Zato jamstva, dodeljena ladjedelnici Gdańsk, niso jamstva brez pomoči.

(211)

Poleg tega je jasno, da je premija jamstva, zaračunana ladjedelnici, precej nižja od osnovne premije, ki se uporablja za jamstva za zdrave družbe, in nekajkrat nižja od premije, zaračunane družbam z velikim tveganjem, ki so upravičene v skladu z navedeno shemo. Komisija ugotavlja, da premija jamstva, zaračunana ladjedelnici Gdańsk, ne ustreza tržni premiji in zato ta jamstva pomenijo državno pomoč.

(212)

Tretjič, da posamezno državno jamstvo v skladu z obvestilom Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (41) ne bi pomenilo državne pomoči, prejemnik sredstev ne sme biti v finančnih težavah. Jasno je, da v tem primeru to ne velja. V skladu z istim obvestilom je lahko element pomoči jamstva enako visok kot znesek, ki ga to jamstvo krije, kadar je prejemnik sredstev v finančnih težavah.

(213)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da se je ladjedelnica Gdańsk znašala izključno na jamstva, ki sta jih zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation in finančno ministrstvo, medtem ko na trgu jamstev ni uspela pridobiti.

(214)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da družba Export Credit Insurance Corporation ni delovala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ko je ladjedelnici Gdańsk dodelila jamstva.

(215)

Komisija ugotavlja, da so takšne vrste jamstev za proizvodnjo značilne za ladjedelniški sektor. Družba Export Credit Insurance Corporation, ki zagotavlja jamstva, za zavarovanje zahteva prenos lastništva ladje, ladje v gradnji in konstrukcijskega materiala.

(216)

Komisija meni, da ocenjeni element pomoči pri jamstvih, dodeljenih ladjedelnici Gdańsk po 1. maju 2004, znaša 18,9 milijona PLN. Ta znesek je bil izračunan na podlagi primerjave med pristojbinami, ki jih je plačala ladjedelnica, in pristojbinami, ki se običajno zaračunajo na trgu. Shema družbe Export Credit Insurance Corporation, ki ne vsebuje državne pomoči, se lahko uporablja kot referenca za pristojbine, ki se zaračunajo na trgu. Ta referenčna raven se je zvišala za 400 bazičnih točk, da bi izražala dodatno tveganje, vključeno pri zagotavljanju pomoči družbi v finančnih težavah, kot je to bila ladjedelnica Gdańsk.

(217)

Komisija ugotavlja tudi, da namerava v skladu z načrtom prestrukturiranja iz leta 2009 ladjedelnica Gdańsk še naprej uporabljati jamstva za proizvodnjo, ki jih zagotavlja družba Export Credit Insurance Corporation. Ta jamstva bo prejemala v okviru sheme brez državne pomoči, ki jo je odobrila Komisija (42), pod pogoji, ki ustrezajo tistim pogojem, ki se uporabljajo za družbe z največjim tveganjem. To zlasti pomeni premijo v višini […] % za jamstva za manj kot dve leti in premijo v višini […] % za jamstva za več kot dve leti. Komisija ugotavlja, da družbe v finančnih težavah, kot je ladjedelnica Gdańsk, niso upravičene do ukrepov v okviru navedene sheme. Iz tega izhaja, da bodo med prestrukturiranjem ladjedelnice Gdańsk jamstva družbe Export Credit Insurance Corporation še naprej pomenila državno pomoč.

(218)

Komisija meni, da bo vrednost ocenjenega elementa pomoči pri prihodnjih jamstvih za proizvodnjo, ki jih bo zagotovila družba Export Credit Insurance Corporation, enaka razliki med pristojbinami, ki bi bile zaračunane na trgu, plus 400 bazičnih točk (da izražajo dodatno tveganje, vključeno pri zagotavljanju jamstev družbi v težavah), in pristojbinami, ki bi jih ladjedelnica dejansko morala plačati. Ocenjeni element pomoči, izračunan na ta način, znaša 28,8 milijona PLN.

(219)

Komisija meni, da vsi ukrepi, ki so bili dodeljeni ladjedelnici Gdańsk in so navedeni v tabeli 4, načrtovani ukrepi, omenjeni v uvodni izjavi 168, ter jamstva za proizvodnjo družbe Export Credit Insurance Corporation ne glede na to, ali so že dodeljeni ali bodo dodeljeni med prestrukturiranjem, pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(220)

Komisija je s svojo odločitvijo z dne 1. junija 2005 začela formalno preiskavo v zvezi z več ukrepi, vključno s prestrukturiranjem dolgov (odpisi, odlogi, spremembe razporeda plačil), ki je temeljila na različnih pravnih podlagah ter zadevala nekatere javne upnike, dokapitalizacije in jamstva finančnega ministrstva.

(221)

Komisija je jasno navedla, da se z argumentom Poljske, da je treba predplačila lastnikov ladij obravnavati kot lastni prispevek, ne strinja. V zvezi s tem je Komisija izrazila dvom v zvezi s tem, ali jamstva za predplačila družbe Export Credit Insurance Corporation pomenijo državno pomoč, in navedla, da bo preiskala naravo navedenih predplačil.

(222)

Poljska in matična družba ladjedelnice Gdańsk sta predložili pripombe, pri čemer sta nasprotovali pristojnosti Komisije za ocenjevanje združljivosti nekaterih zadevnih ukrepov, vendar nista nasprotovali sklepni ugotovitvi Komisije, da ti ukrepi pomenijo novo pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če so bili dodeljeni po pristopu Poljske k EU. Edina izjema je bila narava jamstev družbe Export Credit Insurance Corporation, ki naj ne bi vsebovala državne pomoči. Poljska je pozneje tudi trdila, da posojila KPS ne pomenijo državne pomoči. Komisija je opredelila tudi dodatno nepriglašeno pomoč v obliki stalnega neizvrševanja javnopravnih obveznosti. Komisija je obravnavala obstoj državne pomoči pri navedenih treh ukrepih.

(223)

Med preiskavo Komisije se je strategija poljske vlade glede ladjedelnice Gdańsk večkrat zelo spremenila. Strategija konsolidacije ladjedelniškega sektorja se je spremenila v strategijo ločitve ladjedelnic Gdynia in Gdańsk ter privatizacije ladjedelnice Gdańsk.

(224)

Kot je navedeno zgoraj, je bila Komisija v rednih stikih s poljskimi organi kot lastnikom ladjedelnice Gdańsk, s samo ladjedelnico in novim lastnikom ladjedelnice, tj. družbo ISD Polska. Komisija je sistematično obveščala te zainteresirane strani, da glede na negotov finančni položaj ladjedelnice in odsotnost zunanjih finančnih sredstev brez državne pomoči vsi ukrepi, dodeljeni ladjedelnici iz državnih sredstev, najverjetneje pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Komisija je tudi opozorila, da je bila ta državna pomoč dodeljena v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES in ni združljiva s skupnim trgom. Komisija je tudi večkrat poudarila, da jamstva, ki jih je družba Export Credit Insurance Corporation dodelila ladjedelnici Gdańsk in ki so se v tej ladjedelnici porabljala za ladjedelniško dejavnost, pomenijo državno pomoč.

(225)

Med preiskavo je Komisija tudi zbrala podrobnosti o delovanju KPS in o naravi posojil za gibljiva sredstva, ki jih je KPS odobrila ladjedelnici. Komisija je Poljski sporočila, da ta posojila zelo verjetno pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(226)

Med preiskavo je Komisija ugotovila tudi, da ladjedelnica Gdańsk še vedno kopiči javnopravne obveznosti. Komisija je zbrala informacije v zvezi s tem vprašanjem in obvestila Poljsko (kot upnika ladjedelnice in do nekega trenutka tudi njenega lastnika), da lahko neizvrševanje dolgov po javnem pravu ali prestrukturiranje teh dolgov pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(227)

Primarni cilj ukrepov je pomagati preživeti družbi v finančnih težavah. V takšnih primerih je mogoče uporabiti izjemo iz člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki dovoljuje državno pomoč, dodeljeno za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, če so izpolnjeni ustrezni pogoji. Pomoč za reševanje in prestrukturiranje družb v težavah trenutno urejajo smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (43) (v nadaljnjem besedilu: smernice), ki so nadomestile prejšnje besedilo, sprejeto leta 1999 (44) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1999).

(228)

Prehodne določbe smernic določajo, da se priglasitve, evidentirane pred 10. oktobrom 2004, preverijo ob upoštevanju meril, veljavnih v času priglasitve (točka 103). V obravnavanem primeru so bili nekateri ukrepi Komisiji priglašeni 8. oktobra 2004, ko so veljale smernice iz leta 1999. Vendar je v smernicah določeno tudi, da se uporabljajo pri ocenjevanju kakršne koli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, dodeljene brez odobritve Komisije (nezakonita pomoč), če je bil del ali vsa pomoč dodeljena po 1. oktobru 2004 (točka 104, prvi pododstavek). Ker so bili skoraj vsi ukrepi, opisani v uvodnih izjavah 105–170, dodeljeni nezakonito po navedenem datumu, Komisija ugotavlja, da veljajo smernice iz leta 2004.

(229)

Smernice veljajo za podjetja v vseh sektorjih, razen izjem iz točke 18 smernic. Okvir za državno pomoč ladjedelništvu (45), ki je pravni okvir za oceno državne pomoči v tem sektorju, se sklicuje na točko 12 smernic kot ustrezno pravno podlago za ocenjevanje pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(230)

Opredelitev iz točke 17 smernic navaja, da pomoč za prestrukturiranje temelji na izvedljivem, skladnem in daljnosežnem načrtu za obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v razumnem časovnem okviru. Prestrukturiranje običajno vključuje naslednje elemente: prestrukturiranje vseh vidikov dejavnosti družbe ter reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja družbe, vključno s prenehanjem dejavnosti, ki prinašajo izgube, in finančnim prestrukturiranjem. Vendar dejavnosti prestrukturiranja, če izhajajo iz državne pomoči, ne smejo biti omejene na finančno pomoč, namenjeno kritju preteklih izgub, ne da bi se ugotavljali razlogi za te izgube, tj. brez izvedbe pravega prestrukturiranja. Poleg tega se mora prestrukturiranje vsaj delno financirati iz lastnih sredstev družbe ali zunanjih virov, ki ne vsebujejo državne pomoči, pri čemer mora biti državna pomoč omejena na najnižjo vsoto, ki je potrebna za obnovitev sposobnosti preživetja. Nazadnje, sprejeti je treba izravnalne ukrepe, da se zmanjša učinek izkrivljanja pomoči.

(231)

Zaradi zelo izkrivljajoče narave pomoči za prestrukturiranje Komisija meni, da lahko pomoč podjetjem v težavah prispeva k razvoju gospodarskih dejavnosti brez škodljivega vpliva na trgovino v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesom Skupnosti, le, če so izpolnjeni vsi pogoji iz smernic.

(232)

V skladu s smernicami mora podjetje izpolnjevati pogoje za podjetje v težavah, da bi bilo upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Kot je prikazano v tabeli 1, so bile za finančni položaj ladjedelnice Gdańsk vsaj od leta 2002 značilne stalna nelikvidnost in vedno večje izgube. Zato je ladjedelnica Gdańsk podjetje v težavah v smislu točke 11 smernic.

(233)

V skladu s točko 73 smernic Komisija ne bo dovolila dodatne pomoči za reševanje ali prestrukturiranje (načelo enkratnosti pomoči), če je zadevno podjetje v preteklosti že prejemalo pomoč za reševanje ali prestrukturiranje, vključno z nepriglašeno pomočjo, in če je minilo manj kot 10 let od dodelitve pomoči za reševanje, konca obdobja prestrukturiranja ali prekinitve izvajanja načrta prestrukturiranja (kar je pozneje).

(234)

Komisija je v svoji odločitvi o začetku formalne preiskave opozorila, da je bila ladjedelnica Gdańsk prestrukturirana leta 1998, pri čemer to prestrukturiranje po navedbah poljskih organov ni vsebovalo državne pomoči. Komisija se je strinjala s stališčem poljskih organov v zvezi s tem vprašanjem. Preiskava ni pokazala, da je to prestrukturiranje vsebovalo državno pomoč.

(235)

Poleg tega je bila država pomoč, ki jo je ladjedelnica Gdańsk prejemala od leta 2002, namenjena podpori enotnega postopka prestrukturiranja.

(236)

Zato Komisija ugotavlja, da je bilo načelo enkratnosti pomoči upoštevano.

(237)

V skladu s točko 34 smernic mora biti dodelitev pomoči pogojena z izvajanjem načrta prestrukturiranja, ki mora družbi omogočiti obnovitev sposobnosti preživetja v razumnem časovnem okviru. Obnovitev sposobnosti pomeni, da lahko družba po zaključenem prestrukturiranju krije vse svoje stroške in ustvari zadosten donos kapitala, da lahko sama konkurira. Prestrukturiranje se mora izvesti čim hitreje.

(238)

Komisija ugotavlja, da je med preiskavo pregledala dva načrta prestrukturiranja (iz marca 2004 in 2006), ki ju je pripravila uprava ladjedelnice in odobril večinski lastnik, tj. država. Komisija je ugotovila, da njeni resni dvomi o tem, ali bosta oba načrta obnovila sposobnost preživetja ladjedelnice, niso bili odpravljeni. Komisija je ocenila skupni načrt prestrukturiranja, ki ga je leta 2008 pripravila družba ISD Polska v zvezi z združenim delovanjem ladjedelnic Gdańsk in Gdynia. Komisija je v svoji odločbi z dne 6. novembra 2008 v zvezi s preiskavo državne pomoči za ladjedelnico Gdynia (46) ugotovila, da ni bilo dokazano, da bo skupni načrt prestrukturiranja zagotovil obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja obeh ladjedelnic.

(239)

Poljski organi so v letu 2009 predložili načrt prestrukturiranja, ki ga je pripravil nov lastnik ladjedelnice Gdańsk, tj. družba ISD Polska, in ki nadomešča vse predhodne načrte prestrukturiranja, predložene Komisiji. Zato Komisija omejuje svojo spodnjo oceno na načrt prestrukturiranja iz leta 2009.

(240)

Težave ladjedelnice so nastale in se povečale zaradi več let slabih naložb, slabega upravljanja in pomanjkanja ustreznih politik za zmanjševanje tveganja. Te notranje pomanjkljivosti so skupaj s cikličnostjo ladjedelniškega trga, vedno višjimi cenami jekla in rastjo vrednosti poljskega zlota povzročile velike izgube v ladjedelnici, kopičenje obveznosti, nezadostna gibljiva sredstva ter dodatno neučinkovitost in zamude v proizvodnem postopku.

(241)

Po mnenju Komisije je bilo dokazano, da predlagani ukrepi za prestrukturiranje ustrezno obravnavajo težave ladjedelnice in so dovolj daljnosežni, da je izbrana strategija razširitve dejavnosti družbe verodostojna ter da finančne napovedi temeljijo na realnih predpostavkah. S tem je bilo prikazano, da bo z načrtom prestrukturiranja iz leta 2009 dolgoročna sposobnost preživetja ladjedelnice obnovljena.

(242)

Komisija ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja iz leta 2009 pripravil novi lastnik ladjedelnice, ki je že vložil znatna zasebna sredstva v pridobitev te družbe (v družbo je bilo vloženih 305 milijonov PLN in […] milijonov PLN za nakup delnic obstoječih delničarjev) in se zavezal, da bo v celoti izvedel načrt, v prepričanju, da bo zagotovil primeren donos. Dejstvo, da je zasebna družba v ladjedelnico vložila znatna sredstva in namerava financirati načrt prestrukturiranja iz leta 2009, je po mnenju Komisije znak, da udeleženec na trgu verjame, da se sposobnost preživetja ladjedelnice Gdańsk lahko obnovi. Poleg tega je družba ISD Polska dokazala, da ima pomembne izkušnje v zvezi z uspešnim prestrukturiranjem družb v težavah (družba Huta Częstochowa), kar pomeni dodatno zagotovilo glede verodostojnosti načrta.

(243)

Komisija v zvezi s poslovno strategijo ladjedelnice meni, da z načrtovano razširitvijo dejavnosti družba ne bo samo manj občutljiva za ciklične spremembe na ladjedelniškem trgu, ampak bo lahko tudi učinkoviteje uporabljala svoje zmogljivosti za predelavo jekla in imela koristi od odpiranja trga na področju proizvodnje vetrnih stolpov. Poleg tega bo razširitev dejavnosti družbi omogočila, da svoje fiksne stroške porazdeli med različne dejavnosti in da je bolj odporna proti spreminjajočim se tržnim pogojem.

(244)

Komisija meni, da bodo z načrtovanimi ukrepi za prestrukturiranje ustrezno obravnavane pomanjkljivosti ladjedelnice. V načrtu je predstavljena podrobna strategija za izvajanje vseh ukrepov za prestrukturiranje, zlasti na področjih organizacije, načrtovanja, proizvodnega ciklusa, zalog, logistike in zaposlovanja.

(245)

Komisija ugotavlja, da je v načrtu predvideno daljnosežno prestrukturiranje zaposlovanja, ki vključuje bistveno zmanjšanje števila zaposlenih in dvig plač. Načrt prestrukturiranja priznava, da so visoka stopnja odsotnosti, kroženje zaposlenih ter neučinkovitost zaposlitvene strukture in strukture plač največje težave ladjedelnice. Komisija meni, da bodo z načrtovanimi ukrepi, kot so dvigi plač ter izvajanje določenih poklicnih poti in sistemov zvestobe, opredeljene težave odpravljene. Komisija ugotavlja, da se je število zaposlenih od leta 2006 že zmanjšalo za [… več kot 20] %. Povprečna mesečna plača v neposredni proizvodnji je bila leta 2008 za [… več kot 20] % višja kot leta 2005. Načrt določa dodatna povišanja plače: leta 2009 za […] %, leta 2010 za […] %, leta 2011 za […] % in leta 2012 za […] %, čeprav priznava tudi, da so se zaradi gospodarskega upada in zaprtja ladjedelnic v krajih Gdynia in Szczecin finančna pričakovanja delavcev zmanjšala.

(246)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 je pojasnjeno, da bo zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje in pogostejšega sodelovanja s podizvajalci v ladjedelnici potrebnih manj delavcev. V načrtu je tudi naveden finančni učinek zmanjšanja števila zaposlenih. Na podlagi navedenih argumentov Komisija meni, da bo predlagano prestrukturiranje zaposlovanja dovolj daljnosežno, da bodo težave ladjedelnice odpravljene.

(247)

Komisija meni, da je načrtovana strategija znatnega zmanjšanja dejavnosti ladjedelnice in specializacija v proizvodnji delno opremljenih plovil smiselna. Poleg tega je vlagatelj dokazal, da je izbrana strategija realna glede na to, da je ladjedelnica leta 2008 proizvedla pet trupov za plovila za plovbo po odprtem morju od skupaj šestih proizvedenih trupov.

(248)

V zvezi z ladjedelniško dejavnostjo so v načrtu določeni različni ukrepi za odpravo najpomembnejših zunanjih vzrokov za trenutne težave ladjedelnice. Načrt predvideva klavzulo o indeksaciji v ladjedelniških pogodbah, da se vsaj del tveganj, povezanih s stroški materiala in plač, prenese na lastnika ladje. Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 predvideva tudi izvajanje podrobne politike zavarovanja za zmanjšanje valutnih tveganj. Komisija meni, da so predlagani ukrepi ustrezni. Predstavljena analiza občutljivosti prikazuje, da bo z načrtovanimi ukrepi družba razmeroma odporna proti spreminjajočim se tržnim pogojem, vključno z nihanji menjalnih tečajev.

(249)

V zvezi s proizvodnjo jeklenih konstrukcij načrt prestrukturiranja vsebuje ločen poslovni načrt, ki temelji na tržni analizi in ga je pripravil zunanji svetovalec družbe ISD Polska. Načrt navaja, da so možnosti za razvoj tega segmenta trga na Poljskem dobre, in poudarja prednosti lokacije ob Baltskem morju. Poleg tega so izkušnje družbe ISD Polska v zvezi s proizvodnjo in prodajo jeklenih konstrukcij njena dodatna prednost. V načrtu je predvidena ciljna proizvodnja približno [… več kot 50 000] ton od leta 2013, ki se bo dosegla s postopnim povečevanjem v prihodnjih letih. S to ravnjo proizvodnje bi morala ladjedelnica Gdańsk na poljskem trgu doseči tržni delež v višini […] %.

(250)

Dokazano je bilo, da so načrti za povečanje proizvodnje jeklenih konstrukcij realni, ker je že leta 2008, tj. prvo leto delovanja, potem ko je ladjedelnico prevzela družba ISD Polska, družba uspela proizvesti in prodati več kot 10 000 ton jeklenih konstrukcij, kar je močno preseglo prvotna pričakovanja vlagatelja. Poleg tega je družba ISD Polska v družbi Huta Częstochowa uspela povečati prodajo z [… več kot 30 000] ton leta 2004 na [… več kot 50 000] ton leta 2006 in [… več kot 90 000] ton leta 2008.

(251)

Proizvodnja jeklenih konstrukcij na Poljskem se od devetdesetih let 20. stoletja enakomerno povečuje. Leta 2003 so poljski proizvajalci zgradili jeklene konstrukcije, vredne 6 milijonov PLN, podatki za leti 2006 in 2007 pa so navajali 9,4 milijona PLN in 12,5 milijona PLN. To pomeni, da se na trgu kaže naraščajoči trend. Predvideva se, da se bo v prihodnjih letih povpraševanje po jeklenih konstrukcijah na Poljskem povečalo. Poslovni načrt priznava, da se je povpraševanje zmanjšalo zaradi trenutne gospodarske recesije, vendar se pričakuje, da ga bodo spodbudili naložbe na Poljskem, ki bodo sofinancirane iz strukturnih skladov EU, in pomembni infrastrukturni projekti.

(252)

Vlagatelj je predložil izvode veljavnih pogodb za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, na primer naročilo proizvodnje jeklenih konstrukcij v skupni količini 25–30 000 ton, ki ga je leta 2008 družba […] Sp. z o.o. predložila družbi ISD Trade, ki je hčerinska družba, odgovorna za prodajo jeklenih konstrukcij v skupini ISD. Čeprav ni jasno, kakšen del naročila naj bi prevzeli ladjedelnica Gdańsk in družba Huta Częstochowa, to pomeni, da je na trgu povpraševanje ter da družba ISD Polska lahko privabi stranke in poišče kupce za svoje izdelke. Zato Komisija meni, da je prodaja jeklenih konstrukcij, predvidena v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009, realna.

(253)

Dokazano je bilo, da so pričakovane stopnje dobička realne. Pričakovane profitne marže so nižje od profitnih marž, ki jih trenutno dosega družba ISD Polska (profitne marže iz prodaje so leta 2006 znašale [… več kot 10] %, leta 2007 [… med 10 in 20] % in leta 2008 [… več kot 10] %), medtem ko so pričakovane prihodnje marže dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo za ladjedelnico Gdańsk znašale [… ne več kot 10] %. Zato Komisija meni, da se pričakovana prodaja in finančni rezultati proizvodnje jeklenih konstrukcij lahko štejejo za smiselne in verodostojne.

(254)

Komisija ugotavlja, da bo proizvodnja jeklenih konstrukcij v ladjedelnici Gdańsk temeljila na obstoječi zmogljivosti za predelavo jekla, ki se zdaj uporablja za ladjedelništvo. Zato bo znatno pričakovano povečanje proizvodnje doseženo z razmeroma majhnimi naložbami, izraženimi v razmeroma visoki notranji stopnji donosa za dejavnost proizvodnje jeklenih konstrukcij.

(255)

Na podlagi predloženih informacij Komisija ugotavlja, da dejavnost proizvodnje jeklenih konstrukcij, ki je sestavni in bistveni del dejavnosti nove ladjedelnice, temelji na verodostojnih analizah konkurenčnega položaja družbe. Tržna analiza kaže, da so pričakovana prodaja in finančni rezultati realni. Prikazano je bilo, da načrt temelji na realnih predpostavkah.

(256)

Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 vsebuje ločeni poslovni načrt za dejavnosti ladjedelnice Gdańsk v zvezi s proizvodnjo vetrnih stolpov. Ta načrt temelji na analizi trga, ki kaže dobre možnosti za družbe, ki vstopajo v ta segment trga. Družba bo imela koristi od redne dobave družbe Huta Częstochowa, dobro lokacijo, ki ji bo omogočala distribucijo izdelkov po morju, in bo lahko uporabljala izkušnje družbe ISD Polska na področju proizvodnje sestavnih delov vetrnih stolpov. V načrtu je tudi prikazano, da se bo povpraševanje po vetrnih stolpih povečalo zaradi zakonodajnih spodbud (za uveljavljanje obnovljivih virov energije) in gospodarskih dejavnikov (npr. nihanja cen za surovine). Glede na neodvisne analize bodo leta 2010 vetrni stolpi proizvedli 172 milijonov MW energije po celem svetu, leta 2015 pa 378 milijonov MW (47).

(257)

Družba je predložila dokaze, da so februarja in aprila 2009 potekale razprave z morebitnimi graditelji obrata za vetrne stolpe (48). Na teh razpravah so bile potrjene predpostavke vlagatelja v zvezi s stroški in razporedom razvoja projekta.

(258)

V načrtu so predstavljene predpostavke, na katerih temeljijo finančne napovedi, npr. prihodki na podlagi informacij morebitnih kupcev, stroški na podlagi napovedi za cene energije in jekla, zaposlovanje približno […] delavcev itd. Komisija meni, da je bilo dokazano, da so te predpostavke verodostojne in da so zato pričakovani rezultati realni.

(259)

Dejstvo, da sta dve banki pokazali zanimanje glede financiranja dejavnosti vetrnih stolpov, je dodaten znak, da je projekt verodostojen in da trg verjame v dolgoročno sposobnost njegovega preživetja.

(260)

Komisija meni, da je bilo dokazano, da so skupne finančne napovedi za vse tri dejavnosti ladjedelnice verodostojne in kažejo, da bo izvajanje načrta zagotovilo obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice.

(261)

Komisija meni, da so predpostavke, na katerih temeljijo napovedi, razumne. Dokazano je bilo, da temeljijo na verodostojnih virih in so realne. Pričakovano zvišanje maloprodajnih cen in cen energije ter predvideni trendi v zvezi z medbančnimi obrestnimi merami so temeljili na neodvisnih analizah. Pričakovane prodajne cene plovil temeljijo na dosedanjih rezultatih, obstoječih pogodbeno dogovorjenih cenah, pismih o nameri in tržnih podatkih.

(262)

V zvezi z gibanjem plač Komisija ugotavlja, da se je plača v ladjedelnici že bistveno povišala. Finančni model predvideva, da se bodo v obdobju 2009–2018 povprečni stroški dela na uro povečali za [… več kot 40] %. Čeprav bo leta 2009 povprečna plača v ladjedelnici [… približno 15] % višja kot leta 2007, so v načrtu predvidena dodatna povišanja plače. Glede na navedene dejavnike ter ob upoštevanju trenutne gospodarske krize in zaostritve razmer na trgu dela na Poljskem, zlasti v ladjedelniškem sektorju, se Komisiji zdijo predpostavke v zvezi z gibanjem plač ustrezne.

(263)

Analiza občutljivosti kaže, da bo z načrtom ladjedelnica Gdańsk dovolj stabilna, da bo odporna proti glavnim dejavnikom tveganja, povezanim z njenimi dejavnostmi. Komisija ugotavlja, da analiza občutljivosti kaže, da so finančne napovedi razmeroma odporne proti spremembam temeljnih predpostavk.

(264)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja iz leta 2009 dovolj stabilen za zagotovitev obnovitve dolgoročne sposobnosti preživetja ladjedelnice Gdańsk.

(265)

V skladu s točko 43 smernic mora biti pomoč omejena na najnižjo vsoto stroškov prestrukturiranja, potrebnih za izvedbo prestrukturiranja. Od upravičenca se pričakuje, da bo znatno prispeval k financiranju prestrukturiranja, in sicer iz lastnih sredstev ali zunanjih finančnih sredstev po tržnih pogojih. Ta prispevek je na eni strani znak, da trg verjame, da je mogoče obnoviti sposobnost preživetja družbe, na drugi strani pa je to način zagotavljanja, da je državna pomoč omejena na najnižji znesek. V primeru velikih podjetij, kot je ladjedelnica Gdańsk, bi moral biti ta prispevek najmanj 50 % stroškov prestrukturiranja. Lastni prispevek mora biti realen in dejanski, kar izključuje pričakovani dobiček in denarne tokove (točka 43 smernic).

(266)

Stroški prestrukturiranja in finančni viri so opisani v uvodni izjavi 134. Komisija ugotavlja, da je treba upoštevati tudi finančne stroške, povezane z jamstvi za proizvodnjo, ki jih subvencionira država. Tako skupni stroški prestrukturiranja znašajo [... več kot 1 000] milijonov PLN. Ta znesek zajema stroške v višini [... več kot 1 000] milijonov PLN, kot je navedeno v uvodni izjavi 134, element pomoči pri jamstvih za proizvodnjo, ki so specifičen, vendar običajen element ladjedelništva, dodeljen ladjedelnici v preteklosti v višini 18,9 milijona PLN, kot je opisano v uvodni izjavi 216, ter element pomoči pri prihodnjih jamstvih za proizvodnjo v višini 28,8 milijona PLN, kot je opisano v uvodni izjavi 218.

(267)

Komisija ugotavlja, da so stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji potrebni znesek in da so bili ustrezno utemeljeni. V načrtu prestrukturiranja je predstavljen jasen in podroben investicijski program. Vse neporavnane civilnopravne in javnopravne obveznosti, ki jih je treba odplačati, so dobro opredeljene. Načrt jasno predstavlja in pojasnjuje stroške prestrukturiranja zaposlovanja ter navaja kapital, ki je potreben za izboljšanje bilance stanja družbe. V zvezi z obdobjem po 1. maju 2004 in pred sedanjim prestrukturiranjem na podlagi načrta prestrukturiranja iz leta 2009 Komisija ugotavlja, da se je državna pomoč, dodeljena ladjedelnici, uporabila za kritje izgub in zagotovitev, da bi ladjedelnica preživela, in se zato lahko obravnava kot približek za likvidnostne potrebe družbe v obdobju pregleda.

(268)

Načrt prestrukturiranja predvideva, da bo lastni prispevek za kritje stroškov prestrukturiranja ladjedelnice Gdańsk izhajal iz naslednjih virov: dokapitalizacija s strani družbe ISD Polska (305 milijonov PLN), prodaja in dajanje v zakup odvečnih sredstev ([…] milijonov PLN) ter zunanja finančna sredstva po tržnih pogojih, tj. bančna posojila ([…] milijonov PLN).

(269)

Ocena Komisije v zvezi s predlaganimi elementi lastnega prispevka je predstavljena spodaj.

(270)

Prvič, dokapitalizacijo v višini 305 milijonov PLN je družba ISD Polska, ki je zasebna družba, že zagotovila, to pa je že bilo evidentirano in plačano. Zato Komisija ugotavlja, da jo je treba obravnavati kot realen in dejanski lastni prispevek, kot je določeno v smernicah.

(271)

Drugič, Komisija se na podlagi razpoložljivih informacij strinja, da so prihodki od prodaje nekaterih sredstev ali njihovega dajanja v zakup lastni prispevek, ki je realen in dejanski, ker je bila ocena prihodkov predložena in utemeljena. Ta prodaja/dajanje v zakup predstavlja znesek v višini približno […] milijonov PLN.

(272)

V zvezi s finančnimi sredstvi v višini […] milijonov PLN, ki jih namerava družba pridobiti iz zunanjih virov po tržnih pogojih, Komisija ugotavlja, da je družba predložila pogojne zaveze dveh bank, da bosta sofinancirali razvoj projekta vetrnih stolpov v skupnem znesku v višini […] milijonov PLN. Komisija meni, da so zaveze bank zadostne, da velja, da finančna sredstva ne vsebujejo državne pomoči ter da so realna in dejanska v smislu smernic. Prvič, zaveze bank temeljijo na njunih ocenah poslovnega načrta za dejavnost vetrnih stolpov ter potrjujejo verodostojnost projekta in pričakovane finančne rezultate. Drugič, izpolnjevanje pogojev, ki jih določajo banke, je v glavnem odvisno od družbe ISD Stocznia ter zunanjih in nepredvidljivih okoliščin. Nazadnje, banki sta potrdili, da bodo finančna sredstva zagotovljena pod prevladujočimi tržnimi pogoji brez kakršnih koli državnih jamstev.

(273)

Komisija ugotavlja, da je družba ISD Stocznia v zvezi z dovoljenji, potrebnimi za izvajanje dejavnosti, in zavarovanjem, ki sta ga zahtevali banki, že sprejela ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja zahtev bank. Prvič, družba je pri pristaniških organih in finančnem ministrstvu zaprosila za dovoljenje za prenos zemljišča od ladjedelnice Gdańsk na ločeno pravno osebo, tj. družbo ISD Energia Sp. z o.o., katere dejavnosti bodo vključevale proizvodnjo vetrnih stolpov. To dovoljenje se zahteva v skladu z zakonom, ker se zemljišče nahaja na območju pristanišča, vendar ni nobenih navedb, da bi lahko bilo to dovoljenje zavrnjeno. Drugič, v zvezi z zahtevanim zavarovanjem v obliki hipoteke na zadevno zemljišče je družba ISD Stocznia predložila naslednje pojasnilo. Zemljišče je trenutno pod hipoteko zaradi zavarovanja neporavnanih javnopravnih obveznosti ladjedelnice. Ko bo načrt prestrukturiranja ladjedelnice odobren in načrtovana pomoč dodeljena, bo ladjedelnica v skladu z načrtom prestrukturiranja odplačala neporavnane obveznosti, hipoteka na zemljišče pa bo prenehala. Zato Komisija meni, da bo družba ISD Stocznia po vsej verjetnosti izpolnila ta pogoja. Ko bo ta odločitev sprejeta, bo potrebna le še odobritev organov odločanja bank. Na podlagi navedenega Komisija meni, da se lahko načrtovana zunanja finančna sredstva v višini […] milijonov PLN za financiranje projekta vetrnih stolpov obravnavajo kot realni in dejanski lastni prispevek za kritje stroškov prestrukturiranja, ki ne vsebuje pomoči.

(274)

Komisija na splošno meni, da se lahko finančna sredstva v višini [… približno 500] milijonov PLN (305 milijonov + […] milijonov + […] milijonov) obravnavajo kot realni in dejanski lastni prispevek za financiranje stroškov prestrukturiranja. Ker skupni stroški prestrukturiranja znašajo [… več kot 1 000] milijonov PLN, lastni prispevek v navedeni višini predstavlja 45 % vseh stroškov prestrukturiranja.

(275)

Komisija tudi ugotavlja, da je ladjedelnica začela prestrukturiranje že leta 2002. V svoji odločitvi o začetku formalne preiskave je Komisija ugotovila, da je treba pomoč, dodeljeno ladjedelnici pred pristopom, upoštevati pri oceni, ali je bila državna pomoč, dodeljena po pristopu Poljske k EU, omejena na najnižji potrebni znesek.

(276)

V obdobju 2002–2004 je ladjedelnica Gdańsk prejela 157 milijonov PLN državne pomoči, kot je bilo ugotovljeno v odločitvi o začetku formalne preiskave. Komisija meni, da ta znesek krije stroške, ki so bili potrebni za ohranitev likvidnosti družbe v navedenem obdobju. Posledično skupni stroški prestrukturiranja od leta 2002 znašajo […] milijonov PLN. Tako bi lastni prispevek v višini [… približno 500] milijonov PLN pokril 40 % teh stroškov prestrukturiranja.

(277)

Komisija ugotavlja, da je 40-odstotna raven, čeprav je znatna, še vedno pod pragom 50 %, ki se običajno zahteva v skladu s smernicami. Kljub temu lahko v skladu s točko 44 smernic Komisija v izjemnih okoliščinah in v primerih posebnih težav dovoli nižji prispevek. Prvič, 40-odstotna raven je znatna. Drugič, družba se nahaja na območju, ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES upravičeno do regionalne pomoči, kar lahko v skladu s točko 56 smernic upravičuje nižjo raven prispevka (49). Tretjič, Komisija ugotavlja, da je bila ladjedelnica Gdańsk dolgo časa v finančnih težavah. Kljub stečaju leta 1996 in prevzemu s strani ladjedelnice Gdynia leta 1998 ladjedelnica (in njena matična družba) ni uspela izvesti ustreznih strukturnih sprememb za postopno prilagoditev tržnemu gospodarstvu in mednarodni konkurenci. Po pristopu Poljske k EU je ladjedelnica več kot tri leta ostala v lasti države, vsaka podpora delničarjev ladjedelnice v tem obdobju pa je pomenila državno pomoč. Ker leta 2007 ni bila izvedena privatizacija, bi trenutni lastnik znatne zneske pomoči, dodeljene ladjedelnici, težko pokril z lastnim prispevkom, ne da bi ogrozil primerno donosnost svoje naložbe in obnovitev sposobnosti preživetja ladjedelnice.

(278)

Poleg tega je Komisija seznanjena, da so poljski organi uspeli privatizirati ladjedelnico, zato meni, da je lastni prispevek tako visok, kot je v teh okoliščinah mogoče. Komisija ugotavlja, da neuspešni poskusi privatizacije in prestrukturiranja drugih dveh poljskih ladjedelnic, tj. Gdynia in Szczecin, kažejo, da je težko privabiti zasebne vlagatelje, ki bi bili pripravljeni nameniti znatni finančni prispevek za prestrukturiranje sektorju s tako slabimi dosežki. Zato se lahko pomembna vključitev družbe ISD Polska v ladjedelnico Gdańsk obravnava kot največ, kar je mogoče doseči.

(279)

Komisija ugotavlja, da le ob upoštevanju stroškov prestrukturiranja, ki so nastali po letu 2004 (vključno z likvidnostnimi potrebami, financiranimi z državno pomočjo), prispevek znaša 45 %. Z državno pomočjo, dodeljeno ladjedelnici med letoma 2002 in 2004, se je ta prispevek zmanjšal na 40 %, kar je po mnenju Komisije sprejemljivo zaradi razlogov, navedenih zgoraj, in razlogov v nadaljevanju. V obdobju pred letom 2004, ko je bila ta pomoč dodeljena, so veljale smernice iz leta 1999, ki za lastne prispevke niso določale praga 50 %. Glede na navedene smernice in prakso odločanja Komisije v navedenem obdobju bi se 40-odstotni lastni prispevek zelo verjetno štel za zadostnega.

(280)

Nazadnje Komisija meni, da je ob upoštevanju dolge zgodovine poskusov za ohranitev finančne likvidnosti družbe v lasti države in dejstva, da je bila ladjedelnica na koncu privatizirana, v tem primeru 40-odstotni lastni prispevek zadosten in zagotavlja, da je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, da se omogoči prestrukturiranje ladjedelnice Gdańsk in povrnitev njene sposobnosti preživetja.

(281)

Komisija ugotavlja, da bo poleg pomoči za financiranje stroškov prestrukturiranja ladjedelnica Gdańsk še naprej financirala svoje potrebe po gibljivih sredstvih z državno pomočjo v obliki jamstev za proizvodnjo, ki jih zagotavlja družba Export Credit Insurance Corporation. Ta jamstva bo prejemala v okviru sheme brez državne pomoči, ki jo je odobrila Komisija (50), in sicer pod pogoji, ki ustrezajo tistim pogojem, ki se uporabljajo za družbe z največjim tveganjem. Komisija ugotavlja, da ta jamstva predstavljajo državno pomoč, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 214. Kljub temu Komisija meni, da so pogoji teh jamstev, zlasti določanje cen, usklajeni s pogoji navedene jamstvene sheme, kar zagotavlja, da je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek. Komisija tudi priznava potrebo po teh jamstvih, ki se v sektorju uporabljajo na splošno in ne posebej za družbe v finančnih težavah.

(282)

V skladu s točkami 38–42 smernic je treba sprejeti ukrepe za čim večjo ublažitev kakršnih koli škodljivih učinkov pomoči na konkurente. Pomoč ne sme neupravičeno izkrivljati konkurence. To običajno pomeni omejevanje tržnega deleža družbe po koncu obdobja prestrukturiranja. Obvezno omejevanje ali zmanjševanje prisotnosti družbe na ustreznem trgu je izravnalni ukrep v korist njenih konkurentov. Ta mora biti v sorazmerju z izkrivljajočimi učinki pomoči in pomembnostjo podjetja na trgu ali trgih.

(283)

Komisija ugotavlja, da je ladjedelnica Gdańsk od leta 2002 prejela znatne zneske pomoči in da je bila od tega leta njena prisotnost na trgu dejansko možna zaradi stalne državne pomoči, ki ji je bila zagotovljena v različnih oblikah: neizvrševanje javnopravnih obveznosti, posojila, dokapitalizacije in jamstva za predplačila pod ugodnimi pogoji, brez katerih ladjedelnica ne bi mogla sklepati pogodb. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je ladjedelnica ena od treh največjih ladjedelnic na Poljskem in ena od pomembnih proizvajalcev v Evropi, kar povečuje izkrivljanje konkurence zaradi državne pomoči. Zato morajo biti v skladu s točko 40 smernic ukrepi dovolj daljnosežni, da so v sorazmerju z izkrivljajočimi učinki pomoči. Komisija meni, da predlagani izravnalni ukrepi dovolj omejujejo izkrivljanje konkurence, ki jo ustvarja pomoč, dodeljena ladjedelnici Gdańsk.

(284)

Prvič, Komisija ugotavlja, da bo ladjedelnica bistveno zmanjšala svojo ladjedelniško zmogljivost z zaprtjem proizvodnih sredstev, ki so nujno potrebna za ladjedelništvo in so do danes predstavljala ozka grla: dve od treh operativnih površin.

(285)

Komisija meni, da zaprtje dveh operativnih površin zadostuje iz naslednjih razlogov. Pri določanju obsega potrebnega zmanjšanja zmogljivosti je Komisija ocenila trenutno tehnično zmogljivost ladjedelnice in jo primerjala z morebitno dosegljivo zmogljivostjo, ki bi jo lahko ladjedelnica dosegla po procesu prestrukturiranja in izboljšav proizvodne zmogljivosti. Z zaprtjem zmogljivosti se je zagotovilo, da je bila tehnična zmogljivost ladjedelnice po prestrukturiranju nižja od njene zmogljivosti pred prestrukturiranjem s pomočjo državne pomoči.

(286)

Po navedbah svetovalca ladjedelnice Gdańsk je trenutna zmogljivost ladjedelnice pred izvajanjem kakršnih koli ukrepov prestrukturiranja 165 000 KBT. Načrt prestrukturiranja iz leta 2009 zagotavlja, da je prihodnja zmogljivost preostale operativne površine ali kakršnega koli drugega objekta za splavljenje, ki bi ga uporabljala ladjedelnica, omejena na približno 100 000 KBT. Tako je jasno, da je zmogljivost ladjedelnice zmanjšana za približno 39 %.

(287)

Poleg tega se je ladjedelnica zavezala, da v nobenem času ne bo uporabljala več kot enega objekta za splavljenje, tj. obstoječo operativno površino B1 ali kateri koli drug objekt za splavljenje, ki bi ga lahko ladjedelnica pridobila ali imela na voljo. Komisija je ugotovila, da se je ladjedelnica zavezala, da bo nemudoma prekinila najemno pogodbo v zvezi z operativno površino B1, če bo začela uporabljati nov objekt za splavljenje.

(288)

Zaprtje dveh od treh operativnih površin in zaveza, da se ne bo uporabljal več kot en objekt za splavljenje, ter omejitev tehnične zmogljivosti na približno 100 000 KBT odpravljajo dvome Komisije v zvezi s tem in zagotavljajo, da je zmanjšanje zmogljivosti dovolj obsežno za zagotovitev ustrezne izravnave za konkurente ladjedelnice.

(289)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je v načrtu prestrukturiranja iz leta 2009 predvideno, da bo družba bistveno zmanjšala svoje ladjedelniške dejavnosti. Družba večinoma ne bo več gradila celih plovil. Zato bo prisotnost ladjedelnice na trgih, na katerih se je izkrivljala konkurenca, bistveno manjša.

(290)

Komisija ugotavlja, da je treba čim prej po dodelitvi državne pomoči izvesti izravnalne ukrepe. V tem primeru je družba dokazala, da bo zaprtje dveh operativnih površin izvedeno čim prej ob upoštevanju potrebe po dostavi plovil, kot je dogovorjeno v veljavnih zavezujočih pogodbah z lastniki ladij. Zgodnejše zaprtje operativnih površin bi povzročilo resne motnje v proizvodnem ciklu, dostava pogodbeno dogovorjenih plovil pa bi bila nemogoča. Komisija tako ugotavlja, da je predlagani čas zaprtij utemeljen. Komisija ugotavlja, da je že bila sprejeta določba za pravočasno zaprtje dveh operativnih površin, saj je aprila 2009 družba podpisala sporazum z lastnikom operativnih površin, v skladu s katerim 1. julija 2009 preneha najemna pogodba za operativno površino B5, 1. januarja 2010 pa za operativno površino B3.

(291)

Komisija prav tako meni, da bo izkrivljanje konkurence dodatno omejeno z dejstvom, da se je ladjedelnica zavezala, da bo 10 let po datumu sprejetja te odločbe spoštovala največji letni obseg proizvodnje, tj. 100 000 KBT. Zato je bila sprejeta določba za zagotovitev, da se naslednjih deset let državna pomoč, dodeljena družbi, ne more uporabljati za razširitev njenih ladjedelniških dejavnosti.

(292)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so predlagani izravnalni ukrepi smiselni in dovolj daljnosežni za izogibanje neupravičenim izkrivljanjem konkurence zaradi pomoči.

(293)

Komisija ugotavlja, da je državna pomoč za ladjedelnico Gdańsk, opisana v uvodnih izjavah 105 do 170 in tabeli 4 te odločbe, in sicer pomoč, nezakonito dodeljena v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe ES, in priglašena pomoč, ki do danes ni bila dodeljena, združljiva s skupnim trgom v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(294)

Komisija ugotavlja, da mora ladjedelnica Gdańsk v celoti izvesti načrt prestrukturiranja in izpolniti vse druge obveznosti, na katerih temelji ta odločba (točka 47 smernic). Komisija mora imeti možnost prepričati se, da se načrt prestrukturiranja pravilno izvaja, in sicer z rednimi in podrobnimi poročili, ki jih predloži Poljska (točka 49 in nasl. točke smernic). V primeru ladjedelnice Gdańsk, ki je veliko podjetje, bo praviloma moralo biti prvo poročilo predloženo Komisiji najpozneje šest mesecev po datumu sprejetja te odločbe. Poročila se bodo morala nato Komisiji pošiljati vsaj enkrat letno na obletnico te odločbe, dokler se ne bo štelo, da so cilji iz načrta prestrukturiranja izpolnjeni. Vsebovati morajo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja in njegovega financiranja (kar se mora izvajati v skladu z merili, predloženimi Komisiji), razpored plačil družbi in njen finančni položaj ter izpolnjevanje vseh pogojev ali zavez, določenih v tej odločbi. Vključevati morajo vse pomembne informacije o vseh pomočeh za kakršne koli namene, ki jih je družba prejela v obdobju prestrukturiranja individualno ali v okviru splošne sheme (glej točke 68 do 71 smernic). Kadar Komisija potrebuje takojšnjo potrditev nekaterih ključnih elementov informacij, na primer o zmanjšanju zmogljivosti, lahko zahteva pogostejša poročila (točka 48 smernic). Kakršno koli spremembo načrta prestrukturiranja je treba priglasiti v skladu s točko 52 in nasl. točkami smernic. Komisija mora, po potrebi s pomočjo zunanjega svetovalca, preveriti, ali poročila vsebujejo izčrpne in točne informacije v skladu s to odločbo.

(295)

Komisija ugotavlja tudi, da se v skladu s točko 72 in nasl. točkami smernic uporablja načelo enkratnosti pomoči –