(1)

Pogodba uvaja državljanstvo Evropske unije (EU), ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo zadevnih držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(2)

Spodbujanje aktivnega državljanstva je bistvenega pomena za krepitev povezanosti državljanov in razvoj demokracije.

(3)

„Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva“ bo pomagalo ponazoriti, da je prostovoljstvo ena od ključnih razsežnosti aktivnega državljanstva in demokracije, s katero se uresničujejo evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, in ki prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb.

(4)

Prostovoljne dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti. Delo, ki ga opravljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije, ki je eno temeljnih načel EU. Prostovoljne dejavnosti lahko prispevajo k blaginji posameznikov in usklajenemu razvoju evropskih družb.

(5)

Ob ustreznem upoštevanju posebnih razmer v vsaki državi članici in vseh oblik prostovoljstva pomeni izraz „prostovoljne dejavnosti“ vse oblike prostovoljnih dejavnosti, bodisi formalne, neformalne ali priložnostne, ki jih oseba opravlja po svoji svobodni volji in izbiri in na podlagi lastne motiviranosti ter je ne zanima finančni dobiček. Takšne dejavnosti koristijo posameznemu prostovoljcu, skupnostim in družbi kot celoti. Z njimi se lahko posamezniki in združenja odzovejo na človeške, družbene, medgeneracijske ali okoljske potrebe in skrbi, pogosto pa so namenjene podpori neprofitnih pobud organizacij ali skupnosti. Prostovoljne dejavnosti ne nadomeščajo poklicnih, plačanih zaposlitvenih priložnosti, temveč dodajajo vrednost družbi.

(6)

V hitro spreminjajočih se družbah je treba zagotoviti učinkovite podporne ukrepe za prostovoljne dejavnosti, da bi lahko pri njihovem izvajanju sodelovalo več ljudi. Zato je pomembno podpirati vzajemno učenje ter izmenjavo in razvoj dobrih praks na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravneh Skupnosti.

(7)

Na medvladni konferenci leta 1997 je bila sprejeta Deklaracija 38 o prostovoljnih dejavnostih, ki je bila priložena Sklepni listini Amsterdamske pogodbe in priznava pomemben prispevek prostovoljnih dejavnosti k razvoju družbene solidarnosti.

(8)

Komisija je v Sporočilu iz junija 1997 o podpiranju vloge prostovoljnih organizacij in ustanov v Evropi poudarila tri vidike prostovoljskih organizacij in ustanov: gospodarski vidik v smislu odpiranja delovnih mest, socialni vidik kot prispevek k opredelitvi socialne politike in s tem k družbenemu napredku ter politični vidik glede krepitve demokracije, državljanstva in državljanske udeležbe.

(9)

Svet in države članice so v resolucijah Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. junija 2002 in z dne 16. novembra 2007 ter v priporočilu z dne 20. novembra 2008 priznali „prostovoljne dejavnosti“ kot ključni vidik na področju mladine ter se dogovorili o skupnih ciljih za prostovoljne dejavnosti mladih in o mobilnosti mladih po EU.

(10)

V mnenju z dne 13. decembra 2006„Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o prostovoljnem delu – Vlogi in vplivu v evropski družbi“ (2) je Evropski ekonomsko-socialni odbor pozval Komisijo, naj „razglasi leto prostovoljcev in nato čim prej objavi belo knjigo o prostovoljnih dejavnostih in aktivnem državljanstvu v Evropi“.

(11)

Evropski parlament je marca 2008 sprejel Poročilo o prispevku prostovoljnih dejavnosti h gospodarski in družbeni koheziji, v katerem države članice ter regionalne in lokalne organe spodbuja k priznavanju koristnosti prostovoljnih dejavnosti pri krepitvi družbene in gospodarske kohezije.

(12)

Evropski parlament je julija 2008 sprejel pisno izjavo, v kateri je pozval k razglasitvi evropskega leta prostovoljstva v letu 2011.

(13)

Prostovoljne dejavnosti so cilj več programov in mrež Skupnosti, ki se med drugim osredotočajo na mobilnost pri prostovoljnih dejavnostih za ljudi vseh starosti, kot so program vseživljenjskega učenja (3), program „Evropa za državljane“ (4) in Evropska prostovoljna služba programa Mladi v akciji (5).

(14)

Po vsej Evropi se izvaja veliko različnih prostovoljnih dejavnosti, ki jih je treba ohranjati in še naprej razvijati.

(15)

Možnosti prostovoljnih dejavnosti še niso v celoti izkoriščene. Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva bo priložnost, da se na evropski ravni dokaže, da prostovoljne dejavnosti povečujejo državljansko udeležbo in lahko prispevajo h krepitvi občutka pripadnosti in zavezanosti državljanov svoji družbi na vseh ravneh, tj. lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

(16)

Leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva bi lahko prispevalo tudi k obravnavanju neenakosti med spoloma na področju prostovoljnega dela, na primer v zvezi s sektorji in dejavnostmi, v katerih moški in ženske sodelujejo, ali v zvezi z zastopanostjo na vodilnih mestih na tem področju.

(17)

Leto 2011 bo deseta obletnica mednarodnega leta prostovoljcev, ki so ga leta 2001 razglasili Združeni narodi.

(18)

Ta odločba določa finančni okvir, ki bo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) z dne 17. maja 2006.

(19)

Zaradi potrebe po nadnacionalni izmenjavi informacij in razširjanju dobrih praks v vsej Skupnosti ciljev za predlagano evropsko leto ni mogoče v celoti doseči na ravni držav članic, ampak se lahko zaradi obsega predlaganih ukrepov bolje dosežejo na ravni Skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe, ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje teh ciljev –