14.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/34

(1)

Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varno, redno in trajnostno delovanje storitev v zračnem prometu, optimizira zmogljivosti ter olajšuje prosti pretok blaga, oseb in storitev.

(2)

Evropski parlament in Svet sta sprejela prvi paket zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in sicer Uredbo (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (4), Uredbo (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o zagotavljanju služb) (5), Uredbo (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (6) in Uredbo (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (7), in tako vzpostavila trdno pravno podlago za brezhiben, interoperabilen in varen sistem upravljanja zračnega prometa (ATM).

(3)

Zaradi jasnih zahtev industrije, držav članic in drugih zainteresiranih strani po poenostavitvi in izboljšanju učinkovitosti regulativnega okvira za letalstvo v Evropi je bila novembra 2006 ustanovljena Skupina na visoki ravni za prihodnji evropski regulativni okvir na področju letalstva („Skupina na visoki ravni“). Skupina na visoki ravni, večinsko sestavljena iz predstavnikov zainteresiranih strani, je julija 2007 predložila poročilo, ki je vsebovalo priporočila o tem, kako izboljšati delovanje in upravljanje evropskega letalskega sistema. Skupina na visoki ravni je priporočila, naj se okolju pripiše enak pomen kot varnosti in učinkovitosti v letalskem sistemu, ter vztrajala, naj industrija in zakonodajalci sodelujejo in zagotovijo, da ATM čim bolj prispeva k trajnosti.

(4)

Svet je na srečanju dne 7. aprila 2008 pozval Komisijo, naj v skladu s priporočili Skupine na visoki ravni razvije celovit sistemski pristop v skladu s konceptom od izhoda do izhoda na letalo (gate-to-gate) za izboljšanje varnosti, ATM in stroškovne učinkovitosti.

(5)

Da bi dokončno oblikovali enotno evropsko nebo, je treba na ravni Skupnosti sprejeti dodatne ukrepe, zlasti za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so okolje, zmogljivost in stroškovna učinkovitost, vse skupaj z ozirom na prevladujoče varnostne cilje. Zakonodajo o enotnem evropskem nebu je treba tudi prilagoditi tehničnemu napredku.

(6)

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (8) poziva k razvoju in izvajanju osrednjega načrta ATM. Za njegovo izvajanje so potrebni regulativni ukrepi za podpiranje razvoja, uvajanja in financiranja novih konceptov in tehnologij. Cilj je sistem usklajenih in medsebojno povezljivih elementov, ki bodo zagotavljali učinkovitost zračnega prometa v Evropi. Načrt za izvajanje enotnega evropskega neba bi moral upoštevati časovno obdobje, ki je predvideno za razvojno in izvajalno fazo programa SESAR kot dela enotnega evropskega neba. Oba procesa bi bilo treba natančno usklajevati med seboj.

(7)

Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju izvajanja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva vseevropskih prometnih omrežij ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in s tem v zvezi pretehtajo, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(8)

Zlasti pri izvajanju skupnih projektov bi bilo treba paziti, med drugim prek izčrpnega in preglednega računovodstva, da se zagotovi, da uporabniki zračnega prostora ne plačujejo dvojnih obremenitev. Skupne projekte bi bilo treba izvajati v korist vseh zainteresiranih strani, katerim bi bilo treba zagotoviti enako obravnavanje.

(9)

Da se zagotovi dosleden in jasen pregled nad izvajanjem storitev v Evropi, bi morali biti nacionalni nadzorni organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru.

(10)

Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba, zato bi jim morala Komisija omogočiti sodelovanje, da bi omogočili izmenjavo najboljše prakse in razvili skupen pristop, tudi prek okrepljenega sodelovanja na regionalni ravni. To sodelovanje bi moralo biti redno.

(11)

Socialne partnerje bi bilo treba bolje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Skupnosti, z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES (9).

(12)

Za večjo uspešnost ATM in navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) je treba vzpostaviti okvir za opredelitev, izvajanje in uveljavljanje zavezujočih ciljev uspešnosti na ključnih področjih delovanja v skladu s politikami Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Takšen okvir bi moral nujno vsebovati ustrezen mehanizem za poročanje, preverjanje, vrednotenje in razširjanje podatkov o ATM in ANS, skupaj z ustreznim načrtom spodbud, ki bi pospeševal uspešno uresničevanje ciljev.

(13)

Nacionalni nadzorni organi bi morali biti dovolj prilagodljivi, da pri oblikovanju svojih nacionalnih in regionalnih načrtov upoštevajo nacionalne ali regionalne razmere. Države članice bi morale pri odobritvi ali sprejetju nacionalnih načrtov imeti pravico, da izvedejo ustrezne popravke.

(14)

Pri določanju pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa bi si morale Komisija in države članice prizadevati za uporabo skupnih napovedi. Treba bi bilo omogočiti določeno mero prilagodljivosti v primerih, kjer promet precej odstopa od napovedi, predvsem z uporabo ustreznih mehanizmov opozarjanja.

(15)

Stroški, ki jih države članice določijo na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bi si jih morali uporabniki zračnega prostora deliti, bi morali upoštevati cilje uspešnosti.

(16)

Države članice bi morale glede izvajanja čezmejnih storitev zagotoviti, da nacionalni pravni sistemi ne prepovedujejo imenovanja izvajalca storitev služb zračnega prometa na podlagi tega, da ima ta sedež v drugi državi članici ali je v lasti državljanov te države članice.

(17)

Nacionalni nadzorni organi bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje visoke stopnje varnosti, vključno z možnostjo izdaje posameznih dovoljenj za vsako vrsto storitev navigacijskih služb zračnega prometa, ob spoštovanju potrebe po stroškovni učinkovitosti in doslednosti ter izogibanju podvajanj.

(18)

Funkcionalni bloki zračnega prostora so ključni za krepitev sodelovanja med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa za izboljšanje učinkovitosti in ustvarjanje sinergij. Države članice bi morale v razumnem obdobju vzpostaviti funkcionalne bloke zračnega prostora. V ta namen in zavoljo optimizacije vmesnika funkcionalnih blokov zračnega prometa v enotnem evropskem nebu bi morale zadevne države članice sodelovati med seboj in po potrebi tudi s tretjimi državami.

(19)

Kadar države članice vzpostavijo funkcionalni blok zračnega prostora, imajo druge države članice, Komisija in druge zainteresirane strani priložnost, da predložijo svoje ugotovitve z namenom olajšati izmenjavo mnenj. Te ugotovitve bi morale biti za zadevne države članice le posvetovalne narave.

(20)

V primeru težav pri pogajalskem procesu glede vzpostavljanja funkcionalnih blokov zračnega prostora lahko Komisija imenuje koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora („koordinator“). Naloge koordinatorja bi morale biti zato usmerjene k nudenju pomoči pri reševanju takšnih težav brez poseganja v suverenost zadevnih držav članic, po potrebi pa tudi tretjih držav, ki sodelujejo pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora. Stroški dejavnosti koordinatorja ne bi smele vplivati na nacionalne proračune držav članic.

(21)

Poročila Komisije za oceno uspešnosti Eurocontrola in končno poročilo Skupine na visoki ravni potrjujejo, da ni mogoče ločeno razvijati omrežja zračnih poti in strukture zračnega prostora, kajti vsaka posamezna država članica je sestavni del evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN), tako v Skupnosti kakor tudi zunaj nje. Za splošni zračni promet bi zato bilo treba postopno uvesti bolj povezan operativni zračni prostor.

(22)

Glede na vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prometa in pripravo načrta izvedbe bi morala Komisija določiti in upoštevati pogoje, potrebne da Skupnost vzpostavi enotno evropsko letalsko informativno območje (SEFIR), za katero države članice vložijo zahtevek pri ICAO v skladu s sprejetimi postopki te organizacije in s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi držav članic v skladu s Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisano v Chicagu dne 7. decembra 1944 („čikaška konvencija“). SEFIR, ki zajema letalski prostor v pristojnosti držav članic, bi moral olajšati skupno načrtovanje in povezovanje dejavnosti, da bi se odpravila regionalna ozka grla. SEFIR bi moral biti dovolj prilagodljiv za upoštevanje posebnih potreb, kot so gostota prometa in zahtevana raven kompleksnosti.

(23)

Uporabniki zračnega prostora se soočajo z različnimi pogoji dostopa do zračnega prostora Skupnosti in svobode gibanja v njem. Vzrok je pomanjkanje usklajenih pravil zračnega prometa Skupnosti ter zlasti pomanjkanje usklajene klasifikacije zračnega prostora. Komisija bi morala zato ta pravila uskladiti na podlagi standardov ICAO.

(24)

EATMN bi bilo treba oblikovati in izvajati z namenom zagotavljanja varnosti, okoljske trajnosti, izboljšanja zmogljivosti in boljše stroškovne učinkovitosti celotnega omrežja zračnega prometa. Kot je poudarjeno v poročilu Komisije z dne 31. oktobra 2008 za oceno uspešnosti Eurocontrola z naslovom „Ocena pobud funkcionalnih blokov zračnega prostora in njihovem prispevku k izboljšanju uspešnosti“, bi bilo to mogoče najbolje zagotoviti z usklajenim upravljanjem omrežja zračnega prometa na ravni Skupnosti.

(25)

V skladu z izjavo držav članic glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom, ki je priložena Uredbi (ES) št. 549/2004, bi morali imeti sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi temeljno vlogo pri izvajanju enotnega evropskega neba, da bi se približali bolj prilagodljivi uporabi zračnega prostora, kar bi omogočilo doseganje ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba, ob ustreznem upoštevanju uspešnosti vojaških misij.

(26)

Glede zračnih poti je predvsem treba doseči skupno, usklajeno strukturo zračnega prostora, da bi sedanja in prihodnja organizacija zračnega prostora temeljila na skupnih načelih, zagotoviti postopno izvajanje osrednjega načrta ATM, da se optimizira uporaba omejenih virov z namenom izogibanja nepotrebnim stroškom za opremo ter da se zračni prostor oblikuje in upravlja v skladu z usklajenimi pravili. Za uresničitev tega cilja bi morala biti Komisija odgovorna za sprejemanje potrebnih pravno zavezujočih predpisov in izvedbenih sklepov.

(27)

Seznam nalog upravljanja in oblikovanja omrežja bi bilo treba dopolniti, da bo po potrebi vseboval bodoče naloge omrežja, opredeljene v osrednjem načrtu ATM. Pri tem bi morala Komisija kar najbolje izrabiti znanje in izkušnje Eurocontrola.

(28)

Skupina na visoki ravni je priporočila določitev novih ali razširjenih nalog na obstoječi podlagi in razširila vlogo Eurocontrola, pri čemer bi Skupnost postala edini regulator, upoštevati pa bi bilo treba tudi načelo ločitve regulacije od izvajanja storitev. V skladu s tem bi Komisija preoblikovani Eurocontrol, za katerega veljajo nova pravila upravljanja, pooblastila za različne naloge, ki ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Eurocontrol bi moral te naloge izvajati na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa.

(29)

Za izboljšanje učinkovitosti pri upravljanju pretoka zračnega prometa bi bilo treba uvesti ustrezne ukrepe, ki bi obstoječim operativnim enotam, vključno s Centralno enoto Eurocontrola za upravljanje pretoka zračnega prometa, pomagali pri zagotavljanju učinkovitih letalskih operacij. Poleg tega Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi poudarja potrebo po zagotavljanju operativne skladnosti med načrti leta in letališkimi sloti. Poleg tega bi lahko opazovalna skupina Skupnosti za zmogljivost letališč pomagala, da se državam članicam zagotovijo nepristranske informacije zavoljo uskladitve zmogljivosti letališč z zmogljivostmi ATM, ne da bi to posegalo v pristojnosti držav na tem področju.

(30)

Zagotavljanje sodobnih, popolnih, kakovostnih in pravočasnih letalskih informacij pomembno vpliva na varnost ter olajševanje dostopa do zračnega prostora Skupnosti in svobode gibanja v njem. Ob upoštevanju osrednjega načrta ATM bi morala Skupnost prevzeti pobudo in posodobiti ta sektor v sodelovanju z Eurocontrolom ter zagotoviti, da imajo uporabniki dostop do teh podatkov prek ene javne točke dostopa, kar omogoča sodobno, uporabnikom prijazno in potrjeno celostno obveščanje.

(31)

Pri elektronskem portalu za meteorološke informacije bi morala Komisija upoštevati različne vire informacij, tudi vire določenih izvajalcev storitev, če je to potrebno.

(32)

Da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi in podvajajočim se postopkom preverjanja, bi bilo treba certifikate, izdane v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (10), sprejeti za namene te uredbe, kolikor se nanašajo na komponente ali sisteme.

(33)

Potrdilo, ki se izda v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in ki se uporabi kot alternativen način izpolnjevanja osnovnih zahtev Uredbe (ES) št. 552/2004, bi morala spremljati tehnična dokumentacija, kot se zahteva za certifikacijo s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA).

(34)

Nekatere zahteve Uredbe (ES) št. 552/2004 se ne bi smele uporabljati za sisteme, ki so začeli obratovati pred 20. oktobrom 2005. Nacionalni nadzorni organi in izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa bi morali imeti možnost, da se na nacionalni ravni dogovorijo o postopkih in dokumentaciji, potrebni kot dokazilo, da sistemi ATM, ki so začeli obratovati pred 20. oktobrom 2005, izpolnjujejo bistvene zahteve Uredbe (ES) št. 552/2004. Izvedbena pravila in podrobna navodila Skupnosti, ki se sprejmejo po sprejetju te uredbe, bi morala upoštevati to ureditev, ne da bi to pripeljalo do zahtev po dokumentarnih dokazilih z veljavnostjo za nazaj.

(35)

Skupina na visoki ravni je v končnem poročilu Komisiji priporočila, naj program SESAR posebej obravnava opredelitev interoperabilnih postopkov, sistemov in izmenjavo informacij v Evropi in z ostalimi deli sveta. To bi moralo vključevati tudi razvoj ustreznih standardov in identifikacijo novih izvedbenih pravil ali specifikacij Skupnosti v zvezi z enotnim evropskim nebom.

(36)

Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov, vključno s standardi, ki jih je določil Eurocontrol, bi morala Komisija zagotoviti, da ukrepi vsebujejo vse potrebne izboljšave izvirnih standardov in v celoti upoštevajo potrebe po izogibanju podvajanja predpisov.

(37)

Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS zračnega prometa za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato razmisliti o uvedbi načel „kulture pravičnosti“.

(38)

Zaradi predloga razširitve pristojnosti EASA na področje varnega upravljanja zračnega prometa bi bilo treba zagotoviti skladnost uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008.

(39)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11). Te ukrepe bi bilo treba sprejeti ob upoštevanju rokov, določenih v tej uredbi ter uredbah (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008.

(40)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za posodobitev ukrepov zaradi tehničnega ali operativnega razvoja ter za določitev osnovnih meril in postopkov za izpolnjevanje nekaterih funkcij upravljanja omrežja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z njihovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(41)

Za nujne primere, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES.

(42)

Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena v Córdobi dne 18. septembra 2006 na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju (v nadaljnjem besedilu „ministrska izjava“), bo nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje p a se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.

(43)

Ta uredba se v celoti uporablja za gibraltarsko letališče, v okviru ministrske izjave in v skladu z njo. Brez poseganja v ministrsko izjavo so uporaba tega ukrepa na gibraltarskem letališču in vsi ukrepi v zvezi z njegovim izvajanjem v celoti usklajeni z navedeno izjavo in vsemi njenimi določbami.

(44)

Uredbe (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Cilj in področje uporabe

1.   Cilj pobude ‚Enotno evropsko nebo‘ je okrepiti veljavne varnostne standarde v zračnem prometu, prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa ter izboljšati celovito uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustreči zahtevam uporabnikov zračnega prostora. To enotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, upravljanje prog in sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in tehničnih zahtevah v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora. V zasledovanju tega cilja ta uredba vzpostavlja usklajen regulativni okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba.

2.   Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede javnega reda ter v varnostne in obrambne zadeve, kakor so določene v členu 13. Ta uredba in ukrepi iz člena 3 ne vključujejo vojaških operacij in vojaškega usposabljanja.

3.   Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v pravice in dolžnosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (čikaška konvencija). V povezavi s tem je dodatni cilj te uredbe na zadevnih področjih pomagati državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po čikaški konvenciji z oblikovanjem osnove za skupno razlago in enotno izvajanje njenih določb ter z zagotavljanjem, da bodo določbe v tej uredbi in predpisih za njeno izvajanje natančno upoštevane.

4.   Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.“

(2)

Člen 2 se spremeni:

(3)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Nacionalni nadzorni organi

1.   Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo en organ ali več organov, ki prevzamejo vlogo nacionalnega nadzornega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo in ukrepi iz člena 3.

2.   Nacionalni nadzorni organi so neodvisni od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. To neodvisnost se doseže z zadostnim ločevanjem nadzornih organov od izvajalcev usposabljanja, vsaj na funkcionalni ravni.

3.   Nacionalni nadzorni organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. To se doseže z uporabo ustreznih upravnih in nadzornih mehanizmov, tudi v okviru uprav držav članic. Vendar to nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da svoje naloge izvajajo v okviru pravil organizacije nacionalnih organov civilnega letalstva ali drugih javnih organov.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo.

5.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih nadzornih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti z odstavki 2, 3, in 4.“

(4)

Člen 5(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4), (6) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(5)

Členi 6 do 11 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 6

Posvetovalni organ panoge

Komisija brez poseganja v vlogo Odbora in Eurocontrola ustanovi ‚posvetovalni odbor panoge‘, ki ga sestavljajo izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, združenja uporabnikov zračnega prostora, operatorji letališč, letalska industrija in predstavniški organi strokovnega osebja. Vloga tega organa je le svetovanje Komisiji pri izvajanju enotnega evropskega neba.

Člen 7

Odnosi z evropskimi tretjimi državami

Skupnost in njene države članice si prizadevajo za in podpirajo razširitev enotnega evropskega neba na države, ki niso članice Evropske unije. V ta namen si prizadevajo, da v okviru sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami, ali v okviru sporazumov o funkcionalnih blokih zračnega prostora, razširijo področje uporabe te uredbe in ukrepov iz člena 3 na te države.

Člen 8

Izvedbena pravila

1.   Glede oblikovanja izvedbenih pravil lahko Komisija podeli pooblastila Eurocontrolu ali po potrebi drugemu organu, pri čemer določi naloge, ki jih mora izvršiti, in njihov časovni razpored ter upoštevati ustrezne roke, določene v tej uredbi. Komisija ukrepa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2).

2.   Kadar Komisija namerava podeliti pooblastila v skladu z odstavkom 1, si prizadeva kolikor je mogoče dobro uporabiti obstoječe dogovore glede sodelovanja in posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, kadar so ti dogovori v skladu s praksami Komisije glede preglednosti in posvetovalnih postopkov in niso v nasprotju z njenimi institucionalnimi obveznostmi.

Člen 9

Kazni

Kazni, ki jih države članice določijo za kršitve te uredbe in ukrepov iz člena 3, ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Posvetovanje zainteresiranih strani

1.   Države članice, ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja, pri izvajanju enotnega evropskega neba.

2.   Komisija vzpostavi posvetovalni mehanizem na ravni Skupnosti. Poseben odbor za sektorski dialog, ustanovljen s Sklepom 98/500/ES, sodeluje pri posvetovanju.

3.   Posvetovanje zainteresiranih strani zajema zlasti razvoj in uvedbo novih konceptov in tehnologij v EATMN.

Zainteresirane strani so lahko:

Člen 11

Načrt izvedbe

1.   Da bi se izboljšala uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja na enotnem evropskem nebu, se vzpostavi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Vključuje:

2.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) imenuje Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot ‚organ za oceno uspešnosti‘. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi organi pomaga Komisiji in da na zahtevo pomaga nacionalnim nadzornim organom pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1. Komisija zagotovi, da organ za oceno uspešnosti pri izvajanju nalog, ki mu jih naloži Komisija, deluje neodvisno.

4.   Pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1 se uporabijo naslednji postopki:

Komisija lahko dopolni seznam postopkov iz tega odstavka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4).

5.   Pri pripravi načrta izvedbe se upošteva, da so storitve med letom, storitve na terminalih ter funkcije omrežja različne in bi jih bilo treba obravnavati kot take, po potrebi tudi za namene merjenja uspešnosti.

6.   Za natančno delovanje načrta izvedbe Komisija do 4. decembra 2011 in v ustreznem časovnem okviru sprejme izvedbena pravila v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3), da bi upoštevali ustrezne roke, določene v tej uredbi. Takšna izvedbena pravila se nanašajo na naslednje:

(6)

Člen 12 se spremeni:

(7)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Pri izvajanju te uredbe in uredb (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (14) se države članice in Komisija v skladu s svojo vlogo, določeno v tej uredbi, po potrebi uskladijo z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, da bi zagotovile ustrezno obravnavo vseh varnostnih vidikov.

(1)

Členi 2 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 2

Naloge nacionalnih nadzornih organov

1.   Nacionalni nadzorni organi iz člena 4 okvirne uredbe zagotovijo primerni nadzor uporabe te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila.

2.   V ta namen vsak nacionalni nadzorni organ organizira ustrezni inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe, vključno z zahtevami po človeških virih za izvajanje storitev navigacijskih služb. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora takšno delo omogočiti.

3.   Za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki so v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev storitev navigacijskih služb, ki izvajajo storitve za te bloke zračnega prostora.

4.   Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo storitve, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje tudi dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja skupnih veljavnih predpisov iz člena 6 ali pogojev iz Priloge II.

5.   V primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, takšni dogovori vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz odstavkov 1 in 2 ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce storitev.

6.   Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje, in zaradi regionalnega sodelovanja, nacionalni nadzorni organi lahko sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora.

Člen 3

Kvalificirani subjekti

1.   Nacionalni nadzorni organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcijski nadzor in preglede iz člena 2(2) na kvalificirane subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

2.   Takšen prenos, ki ga izda nacionalni nadzorni organ, je veljaven v vsej Skupnosti za obnovljivo obdobje treh let. Nacionalni nadzorni organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli kvalificiran subjekt, ki se nahaja v Skupnosti.

Člen 4

Varnostne zahteve

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila, ki vključujejo ustrezne določbe zakonskih varnostnih zahtev Eurocontrola (ESARR) in njihove poznejše spremembe v okviru te uredbe, po potrebi z ustreznimi prilagoditvami.“

(2)

Člen 5 se črta.

(3)

V členu 7 se odstavka 6 in 7 nadomestita z naslednjim:

„6.   Brez poseganja v člena 8 in 9 izdaja dovoljenj izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam, drugim izvajalcem storitev navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališkim družbam v Skupnosti.

7.   Nacionalni nadzorni organi nadzirajo izpolnjevanje skupnih zahtev in pogojev, navedenih v dovoljenju. Podrobne navedbe takšnega nadziranja so vključene v letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 12(1) okvirne uredbe. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da nosilec dovoljenja ne izpolnjuje več teh zahtev ali pogojev, sprejme primerne ukrepe ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja služb, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Ti ukrepi lahko vključujejo razveljavitev dovoljenja.“

(4)

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Določitev izvajalcev služb zračnega prometa

1.   Države članice zagotavljajo izvajanje storitev zračnega prometa na ekskluzivni osnovi v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti. V ta namen države članice določijo izvajalca storitev služb zračnega prometa, ki ima veljavno dovoljenje v Skupnosti.

2.   Za zagotavljanje čezmejnih storitev države članice zagotovijo, da izvajanja tega člena in člena 10(3) ne preprečuje njihov nacionalni pravni sistem z zahtevo, da so izvajalci služb zračnega prometa, ki izvajajo storitve v zračnem prostoru, v pristojnosti te države članice:

3.   Države članice opredelijo pravice in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati določeni izvajalci služb zračnega prometa. Te obveznosti lahko vključujejo pogoje v zvezi s pravočasnim informiranjem, ki omogočajo identifikacijo vseh premikov zrakoplovov v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti.

4.   Države članice imajo diskrecijsko pravico pri izbiri izvajalca službe zračnega prometa pod pogojem, da ta izpolnjuje zahteve in pogoje iz členov 6 in 7.

5.   Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 9a, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev storitev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

6.   Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh odločitvah v okviru tega člena glede določitve izvajalcev služb zračnega prometa v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti.“

(5)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 9a

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.   Do 4. decembra 2012 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje funkcionalnih blokov zračnega prostora z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu in ohranitve visoke stopnje varnosti ter prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje. Države članice kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo, zlasti države članice, ki vzpostavljajo sosednje funkcionalne bloke zračnega prostora, z namenom zagotovitve skladnosti s to določbo. Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje tretje države, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

2.   Funkcionalni bloki zračnega prostora:

3.   Funkcionalni blok zračnega prostora se vzpostavi le z medsebojnim sporazumom vseh držav članic in po potrebi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora. Preden uradno obvestijo Komisijo o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora, zadevne države članice pošljejo ustrezne informacije Komisiji, drugim državam članicam in zainteresiranim stranem in jim dajo priložnost, da predložijo svoje ugotovitve.

4.   Kadar se funkcionalni blok zračnega prostora nanaša na zračni prostor, ki je v celoti ali delno v pristojnosti dveh ali več držav članic, sporazum, s katerim se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja tega bloka in načinu umika države članice iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami.

5.   Kadar nastanejo težave med dvema državama članicama ali več državami članicami glede čezmejnega funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki zadeva zračni prostor v njihovi pristojnosti, lahko zadevne države članice skupaj predložijo zadevo Odboru za enotno evropsko nebo, da poda mnenje. Mnenje se naslovi na zadevne države članice. Brez poseganja v odstavek 3 države članice takšno mnenje upoštevajo v svojih prizadevanjih, da bi našle rešitev.

6.   Po prejemu uradnih obvestil držav članic glede sporazumov in izjav iz členov 3 in 4 Komisija oceni, ali posamezni funkcionalni bloki zračnega prostora izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, in rezultate predloži v razpravo Odboru za enotno evropsko nebo. Če Komisija presodi, da eden ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje zahtev, začne pogovore z zadevno državo članico, da doseže soglasje o ukrepih, potrebnih za popravo nastalih razmer.

7.   Komisija je brez poseganja v odstavek 6 uradno obveščena o sporazumih in izjavah iz odstavkov 3 in 4 z namenom, da se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. V objavi se določi datum začetka veljavnosti s tem povezane odločitve.

8.   Navodila za vzpostavitev in spremembo funkcionalnih blokov zračnega prostora se pripravijo do 4. decembra 2010 v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe.

9.   Komisija do 4. decembra 2011 in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, sprejme izvedbena pravila glede informacij, ki jih mora zadevna država članica zagotoviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Člen 9b

Koordinator sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora

1.   Da bi olajšala vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora, Komisija lahko imenuje fizično osebo za koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora (‚koordinator‘). Komisija ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.

2.   Brez poseganja v člen 9a(5) koordinator na zahtevo vseh vpletenih držav članic in, kjer je to primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora, olajša premagovanje težav v njihovem pogajalskem procesu, da bi pospešil vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora. Koordinator deluje na osnovi pooblastila vseh vpletenih držav članic in, kadar je primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora.

3.   Koordinator deluje nepristransko, zlasti v odnosu do držav članic, tretjih držav, Komisije in zainteresiranih strani.

4.   Koordinator ne razkrije nobenih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svoje funkcije, razen če ga za to ne pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e) in, če je primerno, tretja(-e) država(-e).

5.   Vsake tri mesece po njegovem imenovanju predloži koordinator poročilo Komisiji, Odboru za enotno evropsko nebo in Evropskemu parlamentu. Poročilo vključuje povzetek in rezultate pogajanj.

6.   Pooblastilo koordinatorja se izteče, ko je podpisan zadnji sporazum o funkcionalnem bloku zračnega prostora, vendar najpozneje 4. decembra 2012.“

(6)

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Odnosi z vojaškimi organi

Države članice v okviru skupne prometne politike sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bi se med pristojnimi civilnimi in vojaškimi organi sklenili ali obnovili pisni sporazumi ali enakovredne pravne ureditve za upravljanje specifičnih blokov zračnega prostora.“

(7)

Člen 12(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa izvajajo storitve v svežnju, morajo identificirati in razkriti stroške in dohodke, ki izhajajo iz navigacijskih storitev, ki jih razčlenijo v skladu s sistemom pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa iz člena 14 in, kadar je to primerno, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za druge storitve, ki niso povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa, kakor bi morali storiti, če bi zadevne službe zagotavljala ločena podjetja.“

(8)

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Splošno

V skladu z zahtevami členov 15 in 16 sistem pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa prispeva k večji transparentnosti pri določanju, uvedbi in izvrševanju pristojbin za uporabnike zračnega prostora ter prispeva k stroškovni učinkovitosti pri izvajanju storitev navigacijskih služb zračnega prometa in učinkovitosti letov, ob hkratnem ohranjanju največje možne stopnje varnosti. Ta sistem pristojbin je prav tako v skladu s členom 15 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, in sistemom preletnih pristojbin Eurocontrola.“

(9)

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Načela

1.   Sistem pristojbin temelji na izračunu stroškov za navigacijske službe, ki jih imajo izvajalci služb v korist uporabnikov zračnega prostora. S sistemom pristojbin se ti stroški razporedijo med kategorijami uporabnikov.

2.   Pri določanju stroškovne baze za pristojbine se uporabljajo naslednja načela:

3.   Države članice pri določanju pristojbin v skladu z odstavkom 2 izpolnjujejo naslednja načela:

4.   Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila za ta člen v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.“

(10)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Skupni projekti

1.   Skupni projekti lahko prispevajo k uspešnemu izvajanju osrednjega načrta ATM. Takšni projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev.

2.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe razvije usmerjevalno gradivo o tem, kako ti projekti lahko podprejo izvajanje osrednjega načrta ATM. Takšno usmerjevalno gradivo ne vpliva na mehanizme za razvoj tovrstnih projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih.

3.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe odloči tudi, da pripravi skupne projekte za funkcije, povezane z omrežji, ki so zlasti pomembne za izboljšanje celovite uspešnosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi. Takšni skupni projekti so lahko upravičeni do financiranja s strani Skupnosti v večletnem finančnem okviru. V ta namen in brez poseganja v pristojnost držav članic, da odločajo o porabi svojih finančnih sredstev, Komisija v skladu s členom 10 okvirne uredbe opravi neodvisno analizo stroškov in koristi ter se ustrezno posvetuje z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri tem pa preuči vse primerne načine financiranja priprave teh projektov. Upravičeni stroški priprave skupnih projektov se krijejo v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije.“

(11)

Členi 16 do 18 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 16

Pregled skladnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami stalno preverja izpolnjevanje načel in pravil iz členov 14 in 15. Komisija si prizadeva uvesti potrebne mehanizme, ki bi omogočili uporabo Eurocontrolovega strokovnega znanja in izkušenj, rezultate pregleda pa predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora.

2.   Komisija na zahtevo ene države članice ali več držav članic, ki menijo, da načela in pravila iz členov 14 in 15 niso bila pravilno uporabljena, ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z vsakim domnevnim neizvajanjem ali neuporabo zadevnih načel in/ali pravil. Komisija brez poseganja v člen 18(1) rezultate preiskave predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora. Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevka, potem ko je opravila zaslišanje zadevne države članice in po posvetovanju z Odborom za enotno evropsko nebo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe, sprejme sklep o uporabi členov 14 in 15 te uredbe in odloči, ali se zadevna praksa lahko nadaljuje.

3.   Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če je pravno zainteresiran. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije predloži Svetu v roku enega meseca. Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku enega meseca.

Člen 17

Revizija prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

Iz nujnih razlogov lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 5(5) okvirne uredbe.

Člen 18

Zaupnost

1.   Niti nacionalni nadzorni organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih storitev navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih nadzornih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar so te nujno potrebne za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva pravno utemeljen interes izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti.

3.   Informacije in podatki, posredovani v skladu s sistemom pristojbin iz člena 14, se objavijo.“

(12)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 18a

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 4. decembra 2012 predloži študijo o oceni pravnih, varnostnih, industrijskih, gospodarskih in družbenih vplivov uporabe tržnih načel pri zagotavljanju storitev komunikacij, navigacije, nadzora in letalskih informacij v primerjavi z obstoječimi ali alternativnimi organizacijskimi načeli, ob tem pa upošteva napredek pri funkcionalnih blokih zračnega prostora in razpoložljivo tehnologijo.“

(13)

Priloga I se spremeni:

(1)

Člen 2 se črta.

(2)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Evropsko zgornje letalsko informativno območje (EUIR)

1.   Skupnost in njene države članice si prizadevajo, da ICAO vzpostavi in prizna enotno evropsko letalsko informativno območje (EUIR). Najpozneje do 4. decembra 2011 Komisija v ta namen za zadeve, ki so v pristojnosti Skupnosti, po potrebi predloži priporočilo Svetu v skladu s členom 300 Pogodbe.

2.   EUIR je namenjeno pokrivanju zračnega prostora v pristojnosti držav članic v skladu s členom 1(3) in lahko vključuje zračni prostor evropskih tretjih držav.

3.   Vzpostavitev EUIR ne posega v odgovornost držav članic glede določitve izvajalcev storitev služb zračnega prometa za zračni prostor v njihovi pristojnosti v skladu s členom 8(1) Uredbe o zagotavljanju služb.

4.   Države članice ohranijo svoje obveznosti do ICAO v okviru geografskih meja letalskih informativnih območij v zgornjem zračnem prostoru in letalskih informativnih območij, ki jim jih je zaupala ICAO na dan začetka veljavnosti te uredbe.“

(3)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Elektronske letalske informacije

1.   Brez poseganja v objavo letalskih informacij držav članic in na način, ki dosledno upošteva to objavo, Komisija v sodelovanju z Eurocontrolom zagotovi razpoložljivost elektronskih letalskih informacij visoke kakovosti, ki so predstavljene na usklajen način ter po kakovosti podatkov in aktualnosti ustrezajo zahtevam vseh zadevnih uporabnikov.

2.   Za namene odstavka 1 Komisija:

3.   Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila za ta člen v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.“

(4)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pravila zračnega prometa in klasifikacija zračnega prostora

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila za:

(5)

Člen 5 se črta.

(6)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Upravljanje omrežja in načrtovanje

1.   Funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo največji dostop do zračnega prostora in navigacijskih storitev zračnega prometa. Namen funkcij omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami.

2.   Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi izvajanje naslednjih funkcij:

3.   Komisija lahko dopolni seznam funkcij iz odstavka 2, po ustreznem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz industrije. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

4.   Podrobna pravila za izvajanje ukrepov iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 6 do 9, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe. Ta izvedbena pravila se nanašajo zlasti na:

5.   Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavka 2, se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost, nacionalne ali funkcionalne načrte za učinkovitost blokov zračnega prostora ter vključuje popolno posvetovanje ustreznih uporabnikov zračnega prostora ali ustreznih skupin, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in po potrebi vojaške organe.

6.   Države članice Eurocontrolu ali drugemu nepristranskemu in pristojnemu organu naložijo izvajanje upravljanja pretoka zračnega prometa, v ta namen pa ustrezno uredijo nadzor.

7.   Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa in ustrezna ureditev nadzora se oblikujejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe in sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, da bi se s tem pri uporabi zračnega prostora zagotovile optimalno razpoložljive zmogljivosti in bi se spodbudili procesi upravljanja pretoka zračnega prometa. Ta pravila temeljijo na preglednosti in učinkovitosti ter jamčijo, da se zmogljivosti zagotavljajo na prilagodljiv način, pravočasno in v skladu s priporočili regionalnega načrta zračne plovbe ICAO za evropsko regijo.

8.   Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa podpirajo operativne odločitve izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavcev letališč in uporabnikov zračnega prostora ter zajemajo naslednja področja:

9.   Komisija pri pripravi in sprejemanju izvedbenih pravil ustrezno in brez poseganja v varnost upošteva skladnost med načrti leta in letališkimi sloti ter potrebno usklajenost s sosednjimi regijami.“

(7)

Člen 9 se črta.

(1)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Alternativna verifikacija skladnosti

Potrdilo, ki se izda v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (15), in se nanaša na komponente ali sisteme, se za namen členov 5 in 6 te uredbe šteje za izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo ali za izjavo ES o verifikaciji, če vključuje dokaze o skladnosti z bistvenimi zahtevami te uredbe in zadevnimi izvedbenimi pravili za interoperabilnost.

(2)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Revizija prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog k tej uredbi zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.“

(3)

V členu 10 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Za namene odstavka 2 tega člena lahko države članice izjavijo, da so sistemi in sestavni deli EATMN usklajeni z bistvenimi zahtevami in da zanje ne veljajo določila iz členov 5 in 6.“

(4)

Priloga II se spremeni: