31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/36

(1)

Tjulnji so čuteča bitja, ki lahko občutijo bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja. V svoji izjavi o prepovedi proizvodov iz tjulnjev v Evropski uniji (3) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj nemudoma oblikuje uredbo o prepovedi uvoza, izvoza in prodaje vseh izdelkov iz sedlastih in kapičastih tjulnjev. V svoji resoluciji z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (4) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predlaga popolno prepoved uvoza izdelkov iz tjulnjev. V svojem priporočilu 1776 (2006) z dne 17. novembra 2006 o lovu na tjulnje je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope priporočila, da se pozove države članice Sveta Evrope, ki se ukvarjajo z lovom na tjulnje, k prepovedi vseh krutih načinov lova, pri katerih živali ne umrejo takoj in brez trpljenja, k prepovedi omamljanja živali z instrumenti, kot so harpune (hakapik), kiji in pištole, in k spodbujanju pobud, ki imajo za cilj prepoved trgovine z izdelki iz tjulnjev.

(2)

Uvoz kož mladičev sedlastih in kapičastih tjulnjev in izdelkov iz njih v države članice je prepovedan v skladu z Direktivo Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (5).

(3)

Lov na tjulnje se izvaja v Skupnosti in zunaj nje ter se izvaja za pridobivanje izdelkov in proizvodov, kot so na primer meso, olje, mast, organi, kožuhi in izdelki, narejeni iz njih, ki vključujejo različne izdelke, kot so kapsule Omega-3 in oblačila, izdelana iz predelane kože in kožuha tjulnjev. Ti izdelki so v komercialni prodaji na različnih trgih, vključno s trgom Skupnosti. Glede na samo naravo teh izdelkov je za potrošnike zelo težko ali nemogoče razlikovati med temi in podobnimi izdelki, ki niso izdelani iz tjulnjev.

(4)

Javnost in vlade so večkrat izrazile zaskrbljenost glede ustreznosti ravnanja z živalmi zaradi bolečine, stiske, strahu in drugih oblik trpljenja, ki nastajajo pri najpogosteje izvajanem načinu ubijanja in odiranja tjulnjev.

(5)

Zaradi zaskrbljenosti državljanov in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi pri ubijanju in odiranju tjulnjev ter možne prisotnosti na trgu izdelkov, ki so bili proizvedeni iz živali, ubitih in odrtih na način, ki povzroča bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja, je več držav članic sprejelo ali namerava sprejeti zakonodajo za ureditev trgovine z izdelki iz tjulnjev s prepovedjo njihovega uvoza in proizvodnje, medtem ko v drugih državah članicah ni nobenih omejitev v trgovini s temi izdelki.

(6)

Med nacionalnimi ureditvami na področju trgovine, uvoza, proizvodnje in trženja izdelkov iz tjulnjev tako obstajajo razlike. Navedene razlike ovirajo delovanje notranjega trga z izdelki, ki vsebujejo ali lahko vsebujejo izdelke iz tjulnjev, in ovirajo trgovino s takšnimi izdelki.

(7)

Obstoj tako različnih ureditev lahko potrošnike še bolj odvrne od nakupa izdelkov, ki niso izdelani iz tjulnjev, vendar jih je težko razlikovati od podobnega blaga, izdelanega iz tjulnjev, ali od izdelkov, ki lahko vključujejo elemente ali sestavine, ki so pridobljeni iz tjulnjev, vendar to ni jasno razvidno, kot velja na primer za kožuhe, kapsule Omega-3, olja in usnjene izdelke.

(8)

Ukrepi iz te uredbe bi zato morali uskladiti pravila o komercialni dejavnosti v zvezi z izdelki iz tjulnjev v celotni Skupnosti in tako preprečiti motnje na notranjem trgu v zvezi z zadevnimi izdelki, vključno z izdelki, ki so enakovredni izdelkom iz tjulnjev ali jih nadomeščajo.

(9)

V skladu s Protokolom o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženem Pogodbi, mora Skupnost pri oblikovanju in izvajanju, med drugim, politike notranjega trga v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali. Usklajena pravila iz te uredbe bi morala v skladu s tem v celoti upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi.

(10)

Za odpravljanje sedanje razdrobljenosti notranjega trga je treba oblikovati usklajena pravila, pri čemer je treba upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi. Da se na učinkovit in sorazmeren način odpravijo ovire za prost pretok zadevnih proizvodov, na splošno ne bi smeli dovoliti dajanja na trg izdelkov iz tjulnjev, s čimer bi ponovno vzpostavili zaupanje potrošnikov in hkrati zagotovili izpolnjevanje zahtev glede ustreznega ravnanja z živalmi. Ker zaskrbljenost državljanov in potrošnikov vključuje tudi vprašanje ubijanja in odiranja tjulnjev, je treba sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja trženje izdelkov iz tjulnjev, in tudi gospodarskega povpraševanja, ki spodbuja komercialen lov na tjulnje. Da se zagotovi učinkovito izvrševanje, bi bilo treba ta usklajena pravila izvrševati v trenutku uvoza izdelkov ali na kraju njihovega uvoza.

(11)

Čeprav bi bilo mogoče tjulnje ubiti in jih odirati na način, ki preprečuje nepotrebne bolečine, stiske, strah in druge oblike trpljenja, je glede na pogoje, v katerih poteka lov tjulnjev, v praksi nemogoče ali vsaj zelo težko učinkovito zagotoviti dosledno preverjanje in nadzor nad tem, ali lovci spoštujejo vidik dobrega počutja živali, kar je 6. decembra 2007 ugotovila Evropska agencija za varnost hrane.

(12)

Jasno je tudi, da druge oblike usklajenih pravil, na primer zahteve za etiketiranje, ne bi dosegle enakega rezultata. Če bi od proizvajalcev, distributerjev ali trgovcev na drobno zahtevali, da označujejo izdelke, ki so v celoti ali delno iz tjulnjev, bi bilo to za navedene gospodarske subjekte prav tako znatno breme in bi bilo tudi nesorazmerno drago v primerih, ko bi izdelki iz tjulnjev predstavljali zgolj majhen del zadevnega izdelka. V nasprotju s tem bo mogoče ukrepe iz te uredbe lažje izpolniti in obenem pomiriti potrošnike.

(13)

Da bi zagotovili popolno učinkovitost usklajenih pravil iz te uredbe, bi morala ta pravila veljati ne le za izdelke iz tjulnjev, ki izvirajo iz Skupnosti, pač pa tudi za izdelke, uvožene v Skupnost iz tretjih držav.

(14)

Izogniti bi se bilo treba negativnim vplivom na bistvene gospodarske in družbene interese Eskimov, ki jim lov na tjulnje pomeni sredstvo za preživljanje. Lov je pomemben sestavni del kulture in identitete Eskimov in ga kot takega priznava deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Zato bi bilo treba dovoliti dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki predstavlja sredstvo za njihovo preživljanje.

(15)

Ta uredba vzpostavlja usklajena pravila o dajanju na trg izdelkov iz tjulnjev. Zaradi tega ne posega v druga pravila Skupnosti ali nacionalna pravila, ki urejajo lov na tjulnje.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(17)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki pomeni sredstvo za njihovo preživljanje; za opredelitev pogojev za uvoz izdelkov iz tjulnjev, ki je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin; in za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(18)

Da bi se ustreznim nacionalnim organom olajšalo izvrševanje, bi morala Komisija izdati tehnična navodila z nezavezujočimi informacijami o oznakah kombinirane nomenklature, ki lahko zajemajo izdelke iz tjulnjev, za katere velja ta uredba.

(19)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se te izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(20)

Države članice bi morale Komisiji redno poročati o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe.

(21)

Ker cilja te uredbe, in sicer odpravljanja ovir za delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih prepovedi pri trgovini z izdelki iz tjulnjev na ravni Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lahko lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„tjulenj“ pomeni osebke vseh vrst plavutonožcev (Phocidae, Otariidae in Odobenidae);

2.

„izdelek iz tjulnjev“ pomeni vse izdelke, predelane ali nepredelane, pridobljene ali proizvedene iz tjulnjev, vključno z mesom, oljem, mastjo, organi in kožuhi (nepredelanimi, strojenimi ali obdelanimi), vključno s kožuhi, zloženimi v plahte, križe in podobne oblike, ter izdelke, narejene iz kožuhov;

3.

„dajanje na trg“ pomeni uvedbo na trg Skupnosti, s čimer ta postane dostopen tretjim stranem za plačilo;

4.

„Eskim“ pomeni avtohtonega člana eskimskega ozemlja, in sicer arktičnega in subarktičnega področja, kjer imajo Eskimi sedaj ali po tradiciji domačinske pravice in interese, ki ga Eskimi priznavajo za člana njihovega ljudstva in vključuje Inupiate, Jupike (Aljaska), Inuite, Inuvialuite (Kanada), Kalaalite (Grenlandija) in Jupike (Rusija);

5.

„uvoz“ pomeni vsak vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.

(a)

se uvoz izdelkov iz tjulnjev dovoli tudi, kadar je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin. Narava in količina tega blaga ne dopuščata domneve, da se blago uvaža za komercialne namene;

(b)

se dajanje na trg dovoli tudi za izdelke iz tjulnjev, ki izhajajo iz stranskih izdelkov, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Tako dajanje na trg se dovoli le na nepridobitni osnovi. Narava in količina teh izdelkov ne dopuščata domneve, da se izdelki dajejo na trg za komercialne namene.