UREDBA KOMISIJE (ES) št. 906/2009

z dne 28. septembra 2009

o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 246/2009 z dne 26. februarja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji) (1) ter zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 246/2009 je Komisija pooblaščena za uporabo člena 81(3) Pogodbe s sprejetjem uredbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v pomorskem prometu v zvezi s skupnim opravljanjem prevoznih storitev v linijskem prevozu po morju (konzorciji), ki lahko zaradi tako vzpostavljenega sodelovanja med udeleženimi prevozniki v pomorskem prometu povzročijo omejevanje konkurence na skupnem trgu in vplivajo na trgovino med državami članicami ter so torej lahko predmet prepovedi iz člena 81(1) Pogodbe.

(2)

Komisija je svoje pooblastilo uporabila s sprejetjem Uredbe Komisije (ES) št. 823/2000 z dne 19. aprila 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji) (3), ki preneha veljati 25. aprila 2010. Na podlagi dosedanjih izkušenj Komisije je mogoče ugotoviti, da so linijske družbe iz konzorcijev še vedno upravičene do skupinske izjeme. Kljub temu so potrebne nekatere spremembe za odpravo sklicevanja na Uredbo Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom (4), na podlagi katere so lahko ladijski prevozniki v linijskem prevozu po morju določali cene in zmogljivosti, a je zdaj razveljavljena. Spremembe so prav tako potrebne za večjo skladnost z drugimi veljavnimi uredbami o skupinskih izjemah za horizontalno sodelovanje, pri čemer se upoštevajo sedanja tržna ravnanja v linijskem pomorskem prometu.

(3)

Konzorcijski sporazumi se močno razlikujejo, saj obsegajo od visoko integriranih sporazumov, ki zahtevajo visoko stopnjo naložbe, na primer, ker so njihovi člani kupili ali zakupili plovila posebej zaradi ustanovitve konzorcija in vzpostavitve skupnih upravljalskih centrov, do fleksibilnih pogodb za izmenjavo prostora za prevoz določenega števila zabojnikov. V skladu s to uredbo konzorcijski sporazum sestoji iz enega ali več ločenih, toda medsebojno povezanih sporazumov med prevozniki v linijskem prevozu po morju, na podlagi katerih pogodbenice opravljajo skupno storitev. Pri tem je bolj kot pravna oblika teh sporazumov pomembna njihova temeljna ekonomska realnost, tj. dejstvo, da pogodbenice zagotavljajo skupno storitev.

(4)

Ugodnost skupinske izjeme mora biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko z zadostno mero gotovosti domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Kljub temu se ne domneva, da sodijo konzorciji, za katere ne velja ugodnost iz te uredbe, v področje uporabe člena 81(1) Pogodbe, oziroma da ne izpolnjujejo pogojev iz člena 81(3) Pogodbe, če ugodnost iz te uredbe zanje velja. Pogodbenice takega konzorcija lahko pri lastni presoji združljivosti svojega sporazuma s členom 81 Pogodbe upoštevajo posebne značilnosti trgov z majhnimi količinami prepeljanega blaga ali primere, ko je prag tržnega deleža presežen zaradi prisotnosti majhnega prevoznika brez večjih finančnih sredstev v konzorciju in ki le neznatno prispeva k povečanju celotnega tržnega deleža konzorcija.

(5)

Po opredelitvi iz te uredbe konzorciji na splošno prispevajo k izboljšanju produktivnosti in kakovosti razpoložljivih linijskih prevozov po morju, kar dosegajo z racionalizacijo dejavnosti včlanjenih gospodarskih družb ter z ekonomijo velikega obsega, ki jo vpeljujejo v upravljanje plovil in uporabo pristaniških zmogljivosti. Prav tako prispevajo k tehničnemu in gospodarskemu napredku, ker ugodno in spodbudno vplivajo na večji obseg uporabe zabojnikov ter učinkovitejšo izrabo zmogljivosti plovil. Ena od ključnih značilnosti konzorcijev je njihova zmožnost, da pri uvedbi in opravljanju skupne storitve prilagajajo zmogljivosti glede na nihanja ponudbe ter povpraševanja. V nasprotju s tem pa ni verjetno, da bodo neupravičeno omejevanje zmogljivosti in prodaje ter skupno določanje voznin ali delitev trga ali odjemalcev kakor koli povečali učinkovitost. Zato morajo biti konzorcijski sporazumi, ki obsegajo take dejavnosti, izključeni iz ugodnosti izjeme na podlagi te uredbe ne glede na tržno moč pogodbenic.

(6)

Pravičen delež koristi, ki so posledica večje učinkovitosti, naj se prenese na naročnike prevozov. Naročniki linijskih prevozov po morju, ki jih zagotavljajo konzorciji, imajo lahko koristi od izboljšanja produktivnosti, za katero so zaslužni konzorciji. Te koristi se lahko kažejo kot pogostejše prometne povezave in vmesni postanki ali kot izboljšave pri oblikovanju voznih redov ter kot boljša kakovost in individualizacija storitev zaradi uporabe sodobnejših plovil in druge opreme, vključno s pristaniškimi zmogljivostmi.

(7)

Naročnikom lahko konzorciji zares koristijo le, če je na upoštevnih trgih, na katerih delujejo konzorciji, dovolj konkurence. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno šele tedaj, ko konzorcij ne presega danega praga tržnega deleža in se zato lahko domneva, da je izpostavljen učinkoviti obstoječi ali potencialni konkurenci prevoznikov, ki niso člani tega konzorcija. Pri presoji upoštevnega trga je treba upoštevati ne le neposredni promet med pristanišči, ki jih konzorcij oskrbuje, marveč tudi vso konkurenco drugih linijskih prevozov po morju iz pristanišč, ki jih je mogoče nadomestiti s pristanišči konzorcija, in po potrebi konkurenco drugih načinov prevoza.

(8)

Iz te uredbe ne smejo biti izvzeti sporazumi, ki vsebujejo omejitve konkurence, ki niso nujne za doseganje ciljev, na podlagi katerih je upravičena odobritev izjeme. Zato je treba hude konkurenčne omejitve (nedopustne omejitve) v zvezi z določanjem cen, zaračunanih tretjim strankam, omejitvijo zmogljivosti ali prodaje in dodelitvijo trgov ali potrošnikov izvzeti iz ugodnosti izjeme na podlagi te uredbe. Razen tistih dejavnosti, ki jih izrecno izvzema, mora ta uredba zajeti samo pomožne dejavnosti, ki so neposredno povezane z delovanjem konzorcija, potrebne za njegovo izvajanje in sorazmerne z njim.

(9)

Prag tržnega deleža in drugi pogoji, določeni v tej uredbi, ter izvzetje nekaterih ravnanj iz ugodnosti te izjeme morajo v običajnih okoliščinah zagotavljati, da sporazumi, za katere velja skupinska izjema, zadevnim gospodarskim družbam ne omogočajo izključevanja konkurence na znatnem delu zadevnega upoštevnega trga.

(10)

Za presojo, ali konzorciji izpolnjujejo pogoj o tržnem deležu, je treba sešteti celotne tržne deleže članov konzorcija. Pri tržnem deležu posameznega člana je treba upoštevati celotno količino prepeljanega blaga v konzorciju in zunaj njega. V zadnjem primeru je treba upoštevati vse količine blaga, ki jih član prepelje v drugem konzorciju, ali katero koli storitev, ki jo individualno zagotovi član bodisi na lastnih plovilih bodisi na plovilih tretje stranke v skladu s pogodbenim sporazumom, kot je na primer ladjarska pogodba za prevoz določenega števila zabojnikov.

(11)

Poleg tega mora za ugodnost skupinske izjeme veljati, da ima vsak član konzorcija pravico do umika iz konzorcija, če spoštuje razumni odpovedni rok. Vendar je treba za visoko integrirane konzorcije oblikovati določbo o daljšem odpovednem roku in daljšem začetnem obdobju udeležbe, s čimer se upoštevajo večje naložbe, namenjene njihovi ustanovitvi, pa tudi obsežnejša reorganizacija, ki bi bila nujna, če kateri od članov izstopi.

(12)

V posebnih primerih, v katerih imajo sporazumi s področja uporabe te uredbe vendarle učinke, ki so nezdružljivi s členom 81(3) Pogodbe, lahko Komisija na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (5) odvzame ugodnosti skupinske izjeme. V zvezi s tem so zlasti pomembni negativni učinki, ki bi izhajali iz obstoječih povezav med konzorciji in/ali njegovimi člani in drugimi konzorciji in/ali prevozniki v linijskem prevozu na istem upoštevnem trgu.

(13)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1/2003 lahko organi držav članic, pristojni za konkurenco, odvzamejo ugodnost skupinske izjeme tistim sporazumom, katerih učinki so nezdružljivi s pogoji iz člena 81(3) Pogodbe in katerih učinki nastopijo na ozemlju države članice ali na delu tega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(14)	Ta uredba ne vpliva na uporabo člena 82 Pogodbe.

(15)	Glede na prenehanje veljavnosti Uredbe (ES) št. 823/2000 je primerno, da se sprejme nova uredba, s katero bo skupinska izjema obnovljena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja le za tiste konzorcije, ki zagotavljajo linijske prevoze v mednarodnem pomorskem prometu iz enega ali več pristanišč Skupnosti ali v ta pristanišča.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„konzorcij“ pomeni sporazum ali vrsto med seboj povezanih sporazumov med dvema ali več prevozniki, ki upravljajo plovila in zagotavljajo linijske prevoze v mednarodnem pomorskem prometu izključno za prevoz tovora, povezanega z eno ali več trgovinskimi panogami, in katerega cilj je sodelovanje pri skupnem opravljanju prevoza po morju ter izboljšanje storitve, ki bi jo posamezno opravljali vsi člani, če konzorcija ne bi bilo, da bi s tehničnimi, operativnimi in/ali trgovinskimi sporazumi racionalizirali svoje delovanje;

2.	„linijski prevoz“ pomeni redni prevoz blaga na določeni relaciji ali določenih relacijah med pristanišči in v skladu z voznimi redi in dnevi plovbe, objavljenimi vnaprej, ki je proti plačilu, četudi le občasno, na voljo vsakemu naročniku prevozov;

3.	„naročnik prevozov“ pomeni vsako podjetje (npr. vkrcevalno, prejemno ali špedicijsko), ki je sklenilo pogodbeni sporazum ali namerava skleniti tak sporazum s članom konzorcija o ladijskem prevozu blaga;

4.	„začetek storitev“ pomeni datum, na katerega odpluje prvo plovilo z namenom opravljanja storitve.

POGLAVJE II

IZJEME

Člen 3

Sporazumi, za katere velja izjema

V skladu s členom 81(3) Pogodbe ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe se s tem razglasi, da se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za naslednje dejavnosti konzorcijev:

skupno opravljanje linijskih prevozov po morju, ki zajema katero koli od naslednjih dejavnosti:

(a)	usklajevanje in/ali skupno določanje ladijskih voznih redov in vmesnih postankov;

(b)	izmenjavo, prodajo ali vzajemni zakup prostora ali zabojnikov na plovilih;

(c)	souporabo plovil in/ali pristaniških naprav;

(d)	uporabo ene ali več pisarn za skupne dejavnosti;

(e)	zagotavljanje zabojnikov, kesonov in druge opreme in/ali pogodbe o najemu, zakupu ali nakupu take opreme;

2.	prilagoditve zmogljivosti kot odziv na nihanja ponudbe in povpraševanja;

3.	skupno upravljanje in uporabo pristaniških terminalov in z njimi povezanih storitev (npr. stroški za storitve raztovarjanja in prekladanja);

vsako drugo dejavnost, ki podpira dejavnosti, naštete v točkah 1, 2 in 3, ter je potrebna za njihovo izvajanje, kot je:

(a)	uporaba računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov;

(b)	obveznost članov konzorcija, da na upoštevnem trgu ali upoštevnih trgih uporabljajo plovila, namenjena konzorciju, in da ne zakupijo prostora na plovilih, ki pripadajo tretjim osebam;

(c)	obveznost članov konzorcija, da drugim ladijskim prevoznikom na upoštevnem trgu ali upoštevnih trgih ne dodeljujejo ali dajejo v zakup prostora, razen s predhodno privolitvijo drugih članov konzorcija.

Člen 4

Nedopustne omejitve

Izjema iz člena 3 se ne uporabi za konzorcij, katerega namen je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenih strank:

1.	določanje cen pri prodaji storitev prevoznikov linijskega prevoza po morju tretjim osebam;

2.	omejevanje zmogljivosti ali prodaje, razen prilagoditve zmogljivosti iz člena 3(2);

3.	razdelitev trgov ali odjemalcev.

POGLAVJE III

POGOJI ZA IZJEMO

Člen 5

Pogoji, ki se nanašajo na tržni delež

1. Šteje se, da konzorcij izpolnjuje pogoje za izjemo iz člena 3, če skupni tržni delež članov konzorcija na upoštevnem trgu, na katerem konzorcij deluje, ne presega 30 %, kar se izračunava na podlagi celotne količine prepeljanega blaga (tovorne tone ali transportne enote, ki ustrezajo zabojnikom dolžine 20 čevljev (TEU – „twenty equivalent unit“).

2. Za ugotovitev tržnega deleža člana konzorcija je treba upoštevati celotno količino blaga, ki ga prepelje na upoštevnem trgu, ne glede na to, ali je to blago res prepeljano:

(a)	v okviru zadevnega konzorcija;

(b)	v okviru drugega konzorcija, v katerem član sodeluje, ali

(c)	zunaj konzorcija bodisi na lastnih plovilih člana bodisi na plovilih tretje stranke.

3. Izjema iz člena 3 se uporablja še naprej, če tržni delež iz odstavka 1 tega člena v dveh zaporednih koledarskih letih ni presežen za več kot eno desetino.

4. Če je katera od omejitev iz odstavkov 1 in 3 tega člena presežena, se izjema iz člena 3 uporablja še šest mesecev po izteku koledarskega leta, v katerem je bila omejitev presežena. To obdobje se podaljša na dvanajst mesecev, če je presežek nastal zaradi umika kakega prevoznika, ki ni član konzorcija, s trga.

Člen 6

Drugi pogoji

Da bi konzorcij izpolnil pogoje za izjemo iz člena 3, morajo imeti njegovi člani pravico do izstopa iz konzorcija brez finančnih ali drugih kazni, kot je zlasti obvezno prenehanje vseh prevoznih dejavnosti na upoštevnem trgu ali upoštevnih trgih, vezano ali nevezano na pogoj, da se lahko taka dejavnost spet nadaljuje po izteku določenega obdobja. Za to pravico se uporablja odpovedni rok največ šestih mesecev. Kljub temu lahko konzorcij določi, da je tako odpoved mogoče dati le po izteku začetnega obdobja največ 24 mesecev od začetka veljavnosti konzorcijskega sporazuma ali, če je začel veljati pozneje, od začetka izvajanja storitve.

V primeru visoko integriranega konzorcija se lahko odpovedni rok podaljša za največ dvanajst mesecev, konzorcij pa lahko določi, da je tako odpoved mogoče dati le po izteku začetnega obdobja največ 36 mesecev od začetka veljavnosti konzorcijskega sporazuma ali, če je začel veljati pozneje, od začetka izvajanja storitve.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 26. aprila 2010.

Uporablja se do 25. aprila 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2009

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL L 79, 25.3.2009, str. 1.

(2) UL C 266, 21.10.2008, str. 1.

(3) UL L 100, 20.4.2000, str. 24.

(4) UL L 378, 31.12.1986, str. 4.

(5) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.