15.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 243/1

UREDBA (ES) št. 810/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o vizumskem zakoniku Skupnosti

(Vizumski zakonik)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(a) in (b)(ii) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 61 Pogodbe bi morali oblikovanje območja, po katerem se osebe prosto gibljejo, spremljati ukrepi o kontroli na zunanjih mejah, azilu in priseljevanju.

(2)	Po členu 62(2) Pogodbe se z ukrepi o prečkanju zunanjih meja držav članic vzpostavijo pravila o vizumih za načrtovano bivanje, ki ni daljše od treh mesecev, vključno s postopki in pogoji za izdajo vizumov držav članic.

(3)

Glede vizumske politike je vzpostavitev „skupnega korpusa“ zakonodaje, zlasti s konsolidacijo in razvojem acquis-a (ustrezne določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (2) in Skupna konzularna navodila (3), ena od temeljnih sestavin „nadaljnjega razvoja skupne vizumske politike v okviru večplastnega sistema, ki je namenjen olajšanju zakonitega potovanja in boju proti nezakonitem priseljevanju, s pomočjo nadaljnjega usklajevanja nacionalne zakonodaje in postopkov obravnave na lokalnih konzularnih predstavništvih“, kot je opredeljeno v Haaškem programu: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (4).

(4)

Države članice bi morale biti prisotne ali biti zastopane za vizumske namene v vseh tretjih državah, za katerih državljane se zahtevajo vizumi. Države članice, ki v zadevni tretji državi ali v določeni regiji zadevne tretje države nimajo konzulata, bi si morale prizadevati za sklenitev dogovora o zastopanju, tako da prosilci za izdajo vizuma ne bi imeli nesorazmerno oteženega dostopa do konzulata.

(5)

Zaradi boja proti nezakonitemu priseljevanju je treba določiti pravila o tranzitu skozi mednarodna območja letališč. Državljani tretjih držav, navedenih na skupnem seznamu, bi morali zato imeti letališke tranzitne vizume. Vseeno bi v nujnih primerih množičnega prihoda nezakonitih priseljencev morale imeti države članic možnost uveljaviti takšno zahtevo za državljane tretjih držav, ki niso na skupnem seznamu. Posamezne odločitve držav članic bi se morale pregledovati vsako leto.

(6)	Sprejem prosilcev bi bilo treba urediti z ustreznim spoštovanjem človekovega dostojanstva. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma bi bilo treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z zastavljenimi cilji.

(7)

Države članice bi morale zagotoviti, da je kakovost storitev za javnost na visoki ravni in v skladu z dobro upravno prakso. Dodeliti bi morale primerno število usposobljenega osebja ter zadostna sredstva, da se čim bolj olajša postopek izdaje vizuma. Države članice bi morale zagotoviti, da se za vse prosilce uporablja načelo „vse na enem mestu“.

(8)

Če so izpolnjeni določeni pogoji, bi bilo treba izdajati vizume za večkratni vstop, da se konzulatom držav članic zmanjša upravno breme in omogoči neovirano potovanje pogostim ali rednim popotnikom. Prosilci, ki so konzulatu znani po poštenosti in zanesljivosti, bi morali, kolikor je mogoče, imeti dostop do poenostavljenega postopka.

(9)

Zaradi registracije biometričnih identifikatorjev v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (5) bi morala biti osebna zglasitev prosilca, vsaj pri prvi vlogi, ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma.

(10)	Da bi poenostavili postopek za vsako naslednjo vlogo, bi bilo treba omogočiti, da se prstni odtisi v roku 59 mesecev kopirajo iz prvega vnosa v VIS. Po preteku tega obdobja bi bilo treba prstne odtise ponovno odvzeti.

(11)	Vsi dokumenti, podatki ali biometrični identifikatorji, ki jih država članica prejme v postopku za izdajo vizuma, se v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963 štejejo za „konzularne dokumente“ in se temu ustrezno obravnavajo.

(12)	Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) se uporablja za države članice glede obdelave osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(13)

Za poenostavitev postopka bi bilo treba predvideti različne oblike sodelovanja, kot so omejeno zastopanje, kolokacija, skupna vložišča, uporaba častnih konzulov in sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev, ob upoštevanju zlasti zahtev za varstvo podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES. Države članice bi morale v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, opredeliti vrsto organizacijske strukture, ki jo bodo uporabile v vsaki tretji državi.

(14)

Treba je predpisati določbe za primere, v katerih se država članica odloči, da bo sodelovala z zunanjim ponudnikom storitev pri zbiranju vlog. Takšna odločitev se sme sprejeti, če se v posebnih okoliščinah ali zaradi lokalnih razmer sodelovanje z drugimi državami članicami v obliki zastopanja, omejenega zastopanja, kolokacije ali skupnega zajemnega centra za zadevno državo članico izkaže za neustrezno. Takšno ureditev bi bilo treba vzpostaviti v skladu s splošnimi načeli izdajanja vizumov, ob spoštovanju zahtev za varstvo podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES. Poleg tega bi bilo treba pri vzpostavitvi in izvajanju takšne ureditve paziti, da se prepreči trgovanje z vizumi.

(15)	Če se je država članica odločila, da bo sodelovala z zunanjim ponudnikom storitev, bi morala vsem prosilcem še naprej omogočati, da vloge predložijo neposredno na njenih diplomatskih ali konzularnih predstavništvih.

(16)

Država članica bi morala sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev na podlagi pravnega instrumenta, ki bi moral vsebovati določbe o njihovih točnih nalogah ter neposrednem in popolnem dostopu do njihovih prostorov, podatke o prosilcih, zaupnosti in okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje sodelovanja.

(17)

Ta uredba omogoča odstopanje od splošnega pravila osebne zglasitve na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu, saj državam članicam omogoča, da pri sprejemanju vlog sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev, hkrati pa za predložitev vlog določijo načelo „vse na enem mestu“. To ne posega v možnost, da se prosilec pokliče na osebni razgovor.

(18)

Konzularno sodelovanje na lokalni ravni je bistvenega pomena za usklajeno uporabo skupne vizumske politike in pravilno oceno tveganj priseljevanja in/ali varnosti. Zaradi različnih lokalnih razmer bi bilo treba oceniti praktično uporabo posebnih zakonodajnih določb med diplomatsko-konzularnimi predstavništvi držav članic na posameznih lokacijah, da se zagotovi usklajena uporaba pravnih določb ter prepreči „trgovanje z vizumi“ in različna obravnava prosilcev za vizum.

(19)	Statistični podatki so pomembno sredstvo spremljanja migracijskih gibanj in so lahko učinkovito upravljavsko orodje. Zato bi bilo treba take podatke zbirati redno v enotni obliki.

(20)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(21)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje sprememb prilog k tej uredbi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(22)	Da se zagotovi usklajena uporaba te uredbe na operativni ravni, bi bilo treba sestaviti navodila o praksi in postopkih, ki jih uporabljajo države članice, kadar obravnavajo vloge za izdajo vizuma.

(23)	Vzpostaviti je treba skupno spletno mesto o schengenskih vizumih, da se poveča prepoznavnost in izboljša enotna podoba skupne vizumske politike. Takšno spletno mesto bo zagotavljalo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma.

(24)	Treba bi bilo določiti ustrezne ukrepe za spremljanje in ocenjevanje te uredbe.

(25)	Uredbo VIS in Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (8), bi bilo treba spremeniti zaradi upoštevanja določb te uredbe.

(26)	Dvostranski sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami s ciljem olajšati obravnavo vlog za izdajo vizumov lahko odstopajo od določb iz te uredbe.

(27)	Kadar država članica gosti olimpijske ali paraolimpijske igre, bi se moral uporabljati poseben režim za izdajo vizumov članom olimpijske družine.

(28)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve postopkov in pogojev za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali načrtovano bivanje na njihovem ozemlju, ki ne presega treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju, države članice nemorejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(29)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(30)	Pogoji, ki urejajo vstop na ozemlje držav članic ali izdajanje vizumov, ne vplivajo na pravila, ki zdaj urejajo priznavanje veljavnosti potnih listin.

(31)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je tako ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo ali ne.

(32)

Glede Islandije in Norveške ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9) iz člena 1, točke B Sklepa Sveta 1999/437/ES (10) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(33)

Skleniti bi bilo treba dogovor, ki bi predstavnikom Islandije in Norveške omogočil pridružitev pri delu odborov, ki pomagajo Komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil po tej uredbi. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Islandijo ter Norveško glede odborov, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju njenih izvršilnih pooblastil (11), in je priložena zgoraj navedenemu sporazumu. Komisija je Svetu predložila predlog priporočila glede pogajanja o tem dogovoru.

(34)

Glede Švice ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki sodijo na področje iz člena 1, točke B, Sklepa 1999/437/ES skupaj s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (13) o podpisu navedenega sporazuma.

(35)

Glede Lihtenštajna ta uredba pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje člena 1, točka B, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES 2008 (14) o podpisu navedenega protokola.

(36)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (15). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(37)

Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (16). Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(38)	Ta uredba, razen člena 3, vsebuje določbe, ki nadgrajujejo schengenski pravni red ali so drugače povezane z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 ter v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Ta uredba določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za tranzit čez ozemlje držav članic ali za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju.

2. Določbe te uredbe se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki morajo pri prečkanju zunanjih meja držav članic imeti vizum na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (17) brez poseganja v:

(a)	pravice do prostega gibanja, ki jih uživajo državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije;

(b)

enakovredne pravice, ki jih uživajo državljani tretje države in njihovi družinski člani, ki po sporazumih med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter temi tretjimi državami na drugi strani, uživajo pravice do prostega gibanja, ki so enakovredne pravicam državljanov Unije in članov njihovih družin.

3. Ta uredba tudi določa tretje države, katerih državljani morajo z odstopanjem od načela prostega tranzita, določenega v Prilogi 9 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, imeti letališki tranzitni vizum, in določeni postopki in pogoji za izdajo vizumov za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

„vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga izda država članica z namenom:

(a)	tranzita čez ozemlje ali načrtovanega bivanja na ozemlju držav članic, ki ne presega treh mesecev v katerem koli šestmesečnem obdobju od datuma prvega vstopa na ozemlje držav članic;

(b)	tranzita skozi mednarodna tranzitna območja letališč držav članic;

3.	„enotni vizum“ pomeni vizum, veljaven za celotno ozemlje držav članic;

4.	„vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo“ pomeni vizum, ki velja na ozemlju ene ali več držav članic, vendar ne vseh držav članic;

5.	„letališki tranzitni vizum“ pomeni vizum, ki velja za tranzit skozi mednarodna tranzitna območja enega ali več letališč držav članic;

6.	„vizumska nalepka“ pomeni enotno obliko za vizume, kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (18);

7.	„priznana potna listina“ pomeni potno listino, ki jo ena ali več držav članic priznava za namen pritrditve vizumov;

„poseben list za pritrditev vizuma“ pomeni enotno obliko obrazcev za pritrditev vizuma, ki jih izdajo države članice osebam, ki imajo potne listine, ki jih države članice, ki obrazec sestavijo, ne priznavajo, kot določa Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (19).

9.	„konzulat“ pomeni diplomatsko ali konzularno predstavništvo države članice pod vodstvom poklicnega konzularnega funkcionarja v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, ki je pristojno za izdajo vizumov;

10.	„vloga“ pomeni vlogo za izdajo vizuma;

11.	„komercialni posrednik“ pomeni zasebno upravno agencijo, prevozniško družbo ali potovalno agencijo (organizatorji potovanj in prodajalci na drobno).

NASLOV II

LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM

Člen 3

Državljani tretje države, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum

1. Državljani tretjih držav na seznamu iz Priloge IV morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic.

2. Posamezne države članice lahko v nujnih primerih množičnega prihoda nezakonitih priseljencev od državljanov tretjih držav, razen tistih iz odstavka 1, zahtevajo, da imajo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, letališki tranzitni vizum. Države članice obvestijo Komisijo o tovrstni odločitvi in o odpravi vizumske obveznosti za letališki tranzit, preden začne ta veljati.

3. V okviru odbora iz člena 52(1) se uradna obvestila vsako leto preučijo zaradi prenosa zadevne tretje države na seznam v Prilogi IV.

4. Če tretja država ni prenesena na seznam v Prilogi IV, lahko država članica ohrani, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2, ali pa odpravi vizumsko obveznost za letališki tranzit.

5. Zahteva po letališkem tranzitnem vizumu iz odstavkov 1 in 2, ne velja za naslednje kategorije oseb:

(a)	imetnike veljavnega enotnega vizuma, nacionalnega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za bivanje, ki ga izda država članica;

(b)	državljane tretje države, če imajo veljavna dovoljenja za bivanje iz Priloge V, ki so jih izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika;

(c)	državljane tretje države, če imajo veljavni vizum za eno od držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ali ko se po uporabi vizuma vrnejo iz teh držav;

(d)	družinske člane državljanov Unije v skladu s členom 1(2)(a);

(e)	imetnike diplomatskih potnih listov;

(f)	člane letalskih posadk, ki so državljani pogodbenic Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu.

NASLOV III

POSTOPKI IN POGOJI ZA IZDAJO VIZUMOV

POGLAVJE I

Organi, ki sodelujejo pri postopkih v zvezi z vlogami

Člen 4

Organi, pristojni za sodelovanje pri postopkih v zvezi z vlogami

1. Vloge obravnavajo in odločitve o njih sprejmejo konzulati.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vloge na zunanjih mejah držav članic obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki so v skladu s členoma 35 in 36 pristojni za kontrolo oseb.

3. Na čezmorskih ozemljih držav članic, ki ne spadajo v evropsko območje, lahko vloge obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki jih imenujejo zadevne države članice.

4. Država članica lahko zahteva, da vloge obravnavajo in o njih odločajo drugi organi kot organi, opredeljeni v odstavkih 1 in 2.

5. Država članica lahko zahteva, da se v skladu s členoma 22 in 31 druga država članica z njo posvetuje ali jo obvešča.

Člen 5

Država članica, pristojna za obravnavo vloge in sprejetje odločitve

1. Država članica, pristojna za obravnavo in sprejetje odločitve o vlogi za izdajo enotnega vizuma, je:

(a)	država članica, ozemlje katere je edini cilj potovanj(-a);

(b)	država članica, ozemlje katere je glede na dolžino ali namen bivanja glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ali

(c)	če ni mogoče določiti glavnega cilja, država članica, katere zunanjo mejo namerava prestopiti prosilec, da bi vstopil na ozemlje držav članic.

2. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za enotni tranzitni vizum in odločanje o tej vlogi, je:

(a)	v primeru tranzita samo čez eno državo članico prav zadevna država članica, ali

(b)	v primeru tranzita čez več držav članic država članica, katere zunanjo mejo namerava prosilec najprej prestopiti.

3. Država članica, pristojna za obravnavo vloge za letališki tranzitni vizum in odločanje o tej vlogi, je:

(a)	v primeru enega samega letališkega tranzita država članica, na ozemlju katere je letališče tranzita, ali

(b)	v primeru dveh ali več letaliških tranzitov država članica, na ozemlju katere je letališče prvega tranzita.

4. Države članice si skupaj prizadevajo preprečiti, da vloga ne bi bila obravnavana oziroma o njej ne bi bila sprejeta odločitev, ker država članica, pristojna v skladu z odstavki 1 do 3, nima konzulata ali predstavništva v tretji državi, v kateri prosilec odda vlogo v skladu s členom 6.

Člen 6

Konzularna ozemeljska pristojnost

1. Vlogo obravnava in o njej odloči konzulat pristojne države članice, pod katere sodno pristojnostjo prosilec zakonito prebiva.

2. Konzulat pristojne države članice obravnava vlogo, ki jo je vložil državljan tretje države, ki zakonito biva, vendar nima stalnega prebivališča pod njeno sodno pristojnostjo, če je prosilec utemeljil, zakaj je vlogo oddal na tem konzulatu.

Člen 7

Pristojnost za izdajo vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice

Državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice in za vstop na ozemlje ene ali več ostalih držav članic potrebujejo vizum, oddajo vlogo za izdajo tega vizuma na konzulatu države članice, ki je pristojna v skladu s členom 5(1) ali (2).

Člen 8

Ureditev zastopanja

1. Država članica lahko izrazi pripravljenost, da bo zastopala drugo državo članico, ki je pristojna v skladu s členom 5, in sicer da bi v imenu te države članice obravnavala vloge in izdajala vizume. Poleg tega lahko država članica v omejenem obsegu zastopa drugo državo članico samo za sprejem vlog in vnos biometričnih identifikatorjev.

2. Če namerava konzulat države članice zastopnice zavrniti izdajo vizuma, posreduje vlogo pristojnim organom zastopane države članice, da lahko ti v roku iz člena 23(1), (2) ali (3) sprejmejo končno odločitev o vlogi.

3. Sprejem dokumentov in podatkov ter njihov prenos zastopani državi članici se izvedeta ob spoštovanju ustreznih pravil o varstvu podatkov in zaščiti.

4. Država članica zastopnica in zastopana država članica skleneta dvostranski sporazum, v katerem je določeno naslednje:

(a)	trajanje takšnega zastopanja, čeprav samo začasnega, in postopke za prenehanje zastopanja;

(b)	zlasti kadar ima zastopana država članica konzulat v zadevni tretji državi, določbe o zagotovitvi prostorov in osebja ter prejetju plačil s strani zastopane države članice;

(c)	lahko je določeno, da mora država članica zastopnica vloge določenih kategorij državljanov tretje države posredovati centralnim organom zastopane države članice zaradi predhodnega posvetovanja, kakor je določeno v členu 22;

(d)	z odstopanjem od odstavka 2 se lahko konzulat države članice zastopnice pooblasti, da po obravnavi vloge zavrne izdajo vizuma.

5. Države članice, ki v tretji državi nimajo konzulatov, skušajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki imajo konzulate v tej državi.

6. Da prosilcem za izdajo vizuma zaradi slabe prometne infrastrukture ali velikih razdalj v določeni regiji oziroma na določenem zemljepisnem območju dostop do konzulatov ne bi bil nesorazmerno otežen, si države članice, ki v tej regiji ali na tem območju nimajo konzulatov, prizadevajo skleniti sporazume o zastopanju z drugimi državami članicami, ki v tej regiji ali na tem območju imajo konzulate.

7. Zastopana država članica obvesti Komisijo o novih ureditvah o zastopanju ali prenehanju takih ureditev, preden začnejo ali prenehajo veljati.

8. Konzulat države članice zastopnice hkrati obvesti konzulate drugih držav članic ter delegacijo Komisije v zadevni sodni pristojnosti o ureditvah o zastopanju ali njihovem prenehanju, preden te začnejo ali prenehajo veljati.

9. Če konzulat države članice zastopnice sklene sodelovati z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43, ali s pooblaščenimi komercialnimi posredniki, kot je določeno v členu 45, obsega takšno sodelovanje tudi vloge v okviru sporazumov o zastopanju. Centralni organi zastopane države članice so vnaprej obveščeni o načinih takšnega sodelovanja.

POGLAVJE II

Vloga

Člen 9

Praktična navodila za oddajo vloge

1. Vloge se oddajo največ tri mesece pred začetkom načrtovanega obiska. Imetniki vizuma za večkratni vstop lahko vložijo vlogo pred iztekom vizuma, ki je veljaven najmanj šest mesecev.

2. Od prosilcev se lahko zahteva, da se naročijo za termin obiska za oddajo vloge. Obisk se praviloma izvrši v roku dveh tednov od datuma, ko je bil zahtevan.

3. V utemeljenih nujnih primerih lahko konzulat prosilcem dovoli, da oddajo vlogo ne da bi se naročili ali pa so na obisk naročeni takoj.

4. Vloge lahko na konzulatu oddajo prosilec ali pooblaščeni komercialni posredniki v skladu s členom 45(1), brez poseganja v člen 13, ali v skladu s členom 42 ali 43.

Člen 10

Splošna pravila za oddajanje vlog

1. Brez poseganja v določbe členov 13, 42, 43 in 45 oddajo prosilci vlogo osebno.

2. Konzulati lahko odstopijo od zahteve iz odstavka 1, če je prosilec znan po poštenosti in zanesljivosti.

3. Pri oddaji vloge prosilec:

(a)	predloži obrazec v skladu s členom 11;

(b)	predloži potno listino v skladu s členom 12;

(c)	predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe, če deluje VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS;

(d)	po potrebi dovoli odvzem svojih prstnih odtisov v skladu s členom 13;

(e)	plača vizumsko takso v skladu s členom 16;

(f)	priloži spremne dokumente v skladu s členom 14 in Prilogo II;

(g)	po potrebi predloži dokazilo, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje v skladu s členom 15.

Člen 11

Obrazec za vlogo

1. Vsak prosilec odda izpolnjen in podpisan obrazec iz Priloge I. Osebe, navedene v potni listini prosilca, predložijo svoj obrazec. Mladoletniki predložijo obrazec, ki ga podpiše oseba s stalnimi ali začasnimi starševskimi pravicami ali zakoniti skrbnik.

2. Konzulati zagotovijo, da je brezplačen obrazec prosilcem široko in lahko dostopen.

3. Obrazec je na voljo v naslednjih jezikih:

(a)	v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum;

(b)	v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice;

(c)	v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice in v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum, ali

(d)	v primeru zastopanja, v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice zastopnice.

Poleg jezika(-ov) iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v drugih uradnih jezikih institucij Evropske unije.

4. Če obrazec ni na voljo v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice, se prosilcem zagotovi prevod obrazca v ta(-e) jezik(-e).

5. Obrazec se v uradni(-e) jezik(-e) države gostiteljice prevede v skladu s schengenskim sodelovanjem na lokalni ravni iz člena 48.

6. Konzulat obvesti prosilce, v katerem(-ih) jeziku(-ih) lahko izpolnijo obrazec.

Člen 12

Potna listina

Prosilec predloži veljavno potno listino, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)	veljavna bo še najmanj tri mesece po nameravanem odhodu z ozemlja držav članic ali, v primeru več zaporednih obiskov, najmanj tri mesece po zadnjem nameravanem odhodu z ozemlja držav članic. V upravičenih nujnih primerih se lahko ta zahteva opusti;

(b)	imeti mora vsaj dve prosti strani;

(c)	izdana je bila v predhodnih desetih letih.

Člen 13

Biometrični identifikatorji

1. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje prosilca, ki obsegajo fotografijo obraza in deset prstnih odtisov v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah ter v Konvenciji Združenih narodov o pravicah otrok.

2. Prosilec mora prvo vlogo predložiti osebno. Ob predložitvi se odvzamejo naslednji biometrični identifikatorji prosilca:

—	fotografija, skenirana ali narejena v času vloge, in

—	njegovih deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno odvzetih.

3. Če so bili prstni odtisi prosilca, ki so bili odvzeti pri prejšnji vlogi, prvič vneseni v VIS manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se prekopirajo v naslednjo vlogo.

V primeru upravičenega dvoma o identiteti prosilca konzulat v obdobju iz prvega pododstavka odvzame prstne odtise.

Če ob predložitvi vloge ni mogoče takoj potrditi, da so bili prstni odtisi odvzeti v obdobju iz prvega pododstavka, lahko prosilec zahteva odvzem prstnih odtisov.

4. Fotografija, priložena vsaki vlogi, se v skladu s členom 9(5) Uredbe VIS vnese v VIS. Prosilcu se za to ni treba zglasiti osebno.

Tehnične zahteve za fotografijo so skladne z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v dokumentu 9303, del 1, šesta izdaja.

5. Prstni odtisi se odvzamejo v skladu s standardi ICAO in Odločbo Komisije 2006/648/ES z dne 22. septembra 2006 o tehničnih zahtevah glede standardov za biometrične značilnosti v zvezi z razvojem vizumskega informacijskega sistema (20).

6. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje organa s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3). Biometrične identifikatorje lahko pod nadzorom konzulata odvzame tudi kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje častnega konzula iz člena 42 ali zunanjega ponudnika storitev iz člena 43. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se lahko prstni odtisi v primeru dvoma preverijo na konzulatu, če je prstne odtise odvzel zunanji ponudnik storitev.

7. Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzeti naslednji prosilci:

(a)	otroci, mlajši od 12 let;

(b)

osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame maksimalno število prstnih odtisov. Če to le začasno ni mogoče, mora prosilec svoje prstne odtise dati ob predložitvi naslednje vloge. Organi s pristojnostmi iz člena 4(1), (2) in (3) imajo pravico zahtevati dodatna pojasnila o tem, zakaj to začasno ni mogoče. Države članice vzpostavijo ustrezne postopke, s katerimi se zagotavlja dostojanstvo prosilcev, če pride do težav pri registraciji;

(c)	voditeljem držav ali vlad in članom nacionalne vlade s spremljajočimi zakonci in članom njihovih uradnih delegacij, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene;

(d)	vladarjem in drugim visokim članom kraljeve družine, ki so jih povabile vlade držav članic ali mednarodne organizacije v uradne namene.

8. V primerih iz odstavka 7 se vnos „se ne uporablja“ doda v VIS v skladu s členom 8(5) Uredbe VIS.

Člen 14

Spremni dokumenti

1. Pri oddaji vloge za izdajo enotnega vizuma prosilec predloži:

(a)	dokumente, v katerih je naveden namen potovanja;

(b)	dokumente v zvezi z nastanitvijo ali dokazila o zadostnih finančnih sredstvih za kritje stroškov nastanitve;

(c)

dokumente, da ima prosilec zadostna sredstva za preživetje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva, kot je določeno v členu 5(1)(c) in (3) Zakonika o Schengenskih mejah;

(d)	podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da bo zapustil ozemlje države članice pred potekom zaprošenega vizuma.

2. Ob oddaji vloge za letališki tranzitni vizum prosilec predloži:

(a)	dokumente o nadaljevanju poti do končnega cilja po načrtovanem letališkem tranzitu;

(b)	podatke, na podlagi katerih se lahko preveri namen prosilca, da ne bo vstopil na ozemlje držav članic.

3. Neizčrpen seznam spremnih dokumentov, ki jih lahko od prosilca za izdajo vizuma zahteva konzulat, da preveri izpolnjevanje pogojev iz odstavkov 1 in 2, je naveden v Prilogi II.

4. Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo dokazilo o plačilu stroškov in/ali dokazilo o zasebni nastanitvi z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navede zlasti:

(a)	ali je to dokazilo o plačilu stroškov ali/in nastanitvi;

(b)	ali je gostitelj fizična oseba, podjetje ali organizacija;

(c)	osebni in kontaktni podatki gostitelja;

(d)	ime(-na) povabljenega(-ih) prosilca(-ev);

(e)	naslov nastanitve;

(f)	trajanje in namen obiska;

(g)	morebitne družinske vezi z gostiteljem.

Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Evropske unije. Osebi, ki bo podpisala ta obrazec, se zagotovijo podatki v skladu s členom 37(1) Uredbe VIS. Vzorec obrazca se posreduje Komisiji.

5. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se oceni potreba po dopolnitvi in uskladitvi seznamov spremnih dokumentov za vsako jurisdikcijo, da bi se upoštevale krajevne razmere.

6. Konzulati lahko odstopijo od ene ali več zahtev iz odstavka 1, če je prosilec znan po poštenosti in zanesljivosti, zlasti po zakoniti uporabi prejšnjih vizumov, ko ni dvoma, da bo prosilec ob prehodu zunanjih meja držav članic izpolnil zahteve iz člena 5(1) Zakonika o schengenskih mejah.

Člen 15

Potovalno zdravstveno zavarovanje

1. Prosilci za enotni vizum z enkratnim ali dvakratnim vstopom dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov ali smrti, nujno medicinsko pomočjo in/ali nujnim zdravljenjem v bolnišnici med prebivanjem na ozemlju držav članic.

2. Prosilci za enotni vizum z več kot dvema vstopoma („večkratni vstop“) dokazujejo, da imajo primerno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.

Poleg tega prosilci podpišejo izjavo, navedeno na obrazcu vloge, s katero izjavljajo, da se zavedajo, da za nadaljnja bivanja potrebujejo urejeno potovalno zdravstveno zavarovanje.

3. Zavarovanje velja na vsem ozemlju držav članic in zajema celotno obdobje predvidenega bivanja ali tranzita osebe. Najnižje kritje je 30 000 EUR.

Če je izdan vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki velja za ozemlje več kot ene države članice, velja zavarovalno kritje vsaj v zadevnih državah članicah.

4. Prosilci zavarovanje načeloma sklenejo v državi svojega stalnega bivališča. Kadar to ni mogoče, poskusijo pridobiti zavarovanje v kateri koli drugi državi.

Kadar zavarovanje v imenu prosilca sklene druga oseba, se uporabljajo pogoji iz odstavka 3.

5. Pri preverjanju ustreznosti zavarovanja konzulati preverijo, ali bi se lahko terjatve do zavarovalnice izterjale v državi članici.

6. Lahko se šteje, da je zahteva po zavarovanju izpolnjena, če se ugotovi, da je mogoče predpostavljati ustrezno raven zavarovanja glede na poklicni položaj prosilca. Izjema od obveznosti za predložitev potovalnega zdravstvenega zavarovanja lahko zadeva posebne poklicne skupine, kot so pomorščaki, ki jih že krije potovalno zdravstveno zavarovanje zaradi njihovih poklicnih dejavnosti.

7. Zahteva po ustreznem in veljavnem potovalnem zavarovanju ne velja za imetnike diplomatskih potnih listov.

Člen 16

Vizumska taksa

1. Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 60 EUR.

2. Za otroke od šestega do 12 leta starosti se zaračuna vizumska taksa v višini 35 EUR.

3. Cena vizumske takse se redno prilagaja, da so upoštevani upravni stroški.

4. Prosilci, ki sodijo v eno od naslednjih kategorij, so oproščeni plačila vizumske takse:

(a)	otroci do šest let;

(b)	učenci, dijaki in študentje, podiplomski študentje in učitelji spremljevalci, ki se za bivanje odločijo zaradi študija ali strokovnega izobraževanja;

(c)

raziskovalci iz tretjih držav, ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav, kakor je opredeljeno v Priporočilu št. 2005/761/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 za olajšanje izdaje enotnih vizumov, ki jih države članice izdajajo za kratkoročno bivanje raziskovalcem iz tretjih držav, ki potujejo znotraj Skupnosti z namenom izvajanja znanstvenih raziskav (21);

(d)	predstavniki neprofitnih organizacij, stari 25 let ali mlajši, ki se udeležujejo seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije.

5. Plačila vizumske takse so lahko oproščeni:

(a)	otroci med šestim in 12 letom starosti;

(b)	imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;

(c)	udeleženci seminarjev, konferenc, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dogodkov, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, stari 25 let ali mlajši.

Države članice si v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni prizadevajo za usklajeno uveljavljanje teh oprostitev.

6. V posameznih primerih se znesek vizumske takse, ki se zaračuna, lahko oprosti ali zniža, kadar ta ukrep pomaga spodbujati kulturne ali športne interese ter interese na področju zunanje politike, razvojne politike in na drugih področjih ključnega javnega pomena ali iz humanitarnih razlogov.

7. Vizumska taksa se zaračuna v eurih, v nacionalni valuti tretje države ali v valuti, ki se navadno uporablja v tretji državi, kjer je vloga oddana, in razen v primerih iz členov 18(2) in 19(3) ni vračljiva.

Če se vizumska taksa ne zaračuna v eurih, temveč v drugi valuti, se zaračunani znesek vizumske takse v tej valuti določi in redno prilagaja na podlagi referenčnega deviznega tečaja za euro, ki ga določi Evropska centralna banka. Zaračunani znesek se lahko zaokroži navzgor, konzulati pa v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da zaračunavajo podobne vizumske takse.

8. Prosilec prejme potrdilo o plačani vizumski taksi.

Člen 17

Pristojbina za storitve

1. Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna dodatno pristojbino za storitev. Pristojbina za storitve je sorazmerna s stroški, ki jih ima zunanji ponudnik storitev pri opravljanju ene ali več nalog iz člena 43(6).

2. Ta pristojbina za storitve se določi v pravnem instrumentu iz člena 43(2).

3. Države članice v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni zagotovijo, da je pristojbina za storitve, ki se zaračuna prosilcu, sorazmerna s storitvami, ki jih ponuja zunanji ponudnik storitev, in prilagojena lokalnim okoliščinam. Poleg tega si države članice prizadevajo za uskladitev veljavnih pristojbin za storitve.

4. Ne glede na morebitno zmanjšanje ali oprostitev vizumske takse iz člena 16(2), (4), (5) in (6) pristojbina za storitve ne presega polovice vizumske takse, določene v členu 16(1).

5. Država(-e) članica(-e) ohrani(-jo) možnost za vse prosilce, da vloge predložijo neposredno na svojih konzulatih.

POGLAVJE III

Obravnavanje vlog in odločanje o njih

Člen 18

Preverjanje ali je konzulat pristojen za obravnavo vloge in odločanje o njej

1. Konzulat ob oddaji vloge preveri, ali je pristojen za njeno obravnavo in odločitev o njej v skladu z določbami iz členov 5 in 6.

2. Če konzulat ni pristojen, takoj vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil, povrne vizumsko takso in navede, kateri konzulat je pristojen za obravnavo vloge.

Člen 19

Dopustnost

1. Pristojni konzulat preveri, ali:

—	je bila vloga oddana v roku iz člena 9(1),

—	vloga vsebuje dokumente iz točk (a) do (c) člena 10(3),

—	so bili zajeti biometrični podatki prosilca in

—	je bila plačana vizumska taksa.

2. Če pristojni konzulat ugotovi, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je vloga dopustna in konzulat:

—	ravna v skladu s členom 8 Uredbe VIS in

—	nadaljuje obravnavo vloge.

Podatke vnaša v VIS samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členi 6(1), 7 ter 9(5) in (6) Uredbe VIS.

3. Če pristojni konzulat ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, vloga ni dopustna in konzulat takoj:

—	vrne obrazec in vse dokumente, ki jih je prosilec predložil,

—	uniči zbrane biometrične podatke,

—	povrne vizumsko takso in

—	ne obravnava vloge.

4. Vloga, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, lahko z odstopanjem od te določbe zaradi humanitarnih razlogov ali nacionalnega interesa šteje za dopustno.

Člen 20

Žig, s katerim se potrjuje dopustnost vloge

1. Če je vloga dopustna, odtisne pristojni konzulat žig v prosilčevo potno listino. Žig je takšen, kot je naveden v vzorcu iz Priloge III, in se odtisne v skladu z določbami navedene priloge.

2. Diplomatski, službeni/uradni in posebni potni listi se ne žigosajo.

3. Določbe tega člena veljajo za konzulate držav članic do datuma, ko začne VIS v skladu s členom 48 Uredbe VIS v celoti delovati na vseh območjih.

Člen 21

Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja

1. Pri obravnavi vloge za enotni vizum se preveri, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah, še posebej pa je treba preveriti, ali prosilec predstavlja tveganje nezakonitega priseljevanja ali tveganje za varnost držav članic in ali namerava prosilec zapustiti ozemlje držav članic pred datumom izteka zaprošenega vizuma.

2. Za vsako vlogo za izdajo vizuma se pregledajo podatki v VIS v skladu s členoma 8(2) in 15 Uredbe VIS. Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila iz člena 15 Uredbe VIS, da bi se izognili neutemeljenim zavrnitvam in napačnim identifikacijam.

3. Pri preverjanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje za vstop, konzulat preveri:

(a)	da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;

(b)

dokazila prosilca o namenu in pogojih načrtovanega bivanja in ali ima zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas načrtovanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali tranzit v tretjo državo, kjer bo zagotovo sprejet, oziroma ali bo lahko ta sredstva zakonito pridobil;

(c)	ali je bil zanj razpisan ukrep v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) zaradi zavrnitve vstopa;

(d)

da prosilec ne predstavlja grožnje javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;

(e)	ali ima prosilec ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, če je primerno.

4. Po potrebi konzulat na podlagi trajanja predhodnih in načrtovanih bivanj preveri, ali prosilec ne presega najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ne glede na morebitna zakonita bivanja na podlagi nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala druga država članica.

5. Sredstva za preživljanje se preverijo v skladu s trajanjem in namenom predvidenega bivanja ter ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in poceni namestitev v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah, kar se določi v znesku potrebnih sredstev za nastanitev, pomnoženem s številom dni bivanja; pri tem se uporabijo referenčni zneski, ki jih določijo države članice v skladu s členom 34(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah. Dokazilo o plačilu stroškov in/ali dokazilo o zasebni nastanitvi lahko prav tako služi kot dokaz o zadostnih sredstvih za preživetje.

6. Pri preverjanju vloge za letališki tranzitni vizum preveri konzulat zlasti:

(a)	da predložena potna listina ni lažna, ponarejena ali prenarejena;

(b)	kraj odhoda in prihoda zadevnega državljana tretje države ter skladnost predvidenega načrta potovanja z letališkim tranzitom;

(c)	dokazilo o nadaljnjem potovanju do končnega cilja.

7. Obravnava vloge temelji zlasti na verodostojnosti in zanesljivosti predloženih dokumentov ter resničnosti in zanesljivosti izjav prosilca.

8. Med obravnavo vloge lahko konzulati v utemeljenih primerih povabijo prosilca na razgovor in zahtevajo dodatne dokumente.

9. Predhodna zavrnitev vizuma ne pomeni avtomatične zavrnitve nove vloge. Nova vloga se preuči na podlagi vseh razpoložljivih informacij.

Člen 22

Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic

1. Država članica lahko zahteva, da se centralni organi drugih držav članic med obravnavo vlog, ki so jih vložili državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije teh državljanov, posvetujejo z njenimi centralnimi organi. Tovrstno posvetovanje ni potrebno v primeru vlog za letališki tranzitni vizum.

2. Centralni organi, s katerimi poteka posvetovanje, dajo odgovor v vsakem primeru v sedmih koledarskih dneh po posvetu. Če organi v navedenem roku ne odgovorijo, pomeni, da ne nasprotujejo izdaji vizuma.

3. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vložitvi ali zavrnitvi prošnje za tovrstno predhodno posvetovanje pred začetkom veljavnosti tega ukrepa. To se sporoči tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni sodni pristojnosti.

4. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.

5. Od dneva, ko je bilo zamenjano schengensko posvetovalno omrežje, kot je določeno v členu 46 Uredbe VIS, se v skladu s členom 16(2) navedene uredbe opravlja predhodno posvetovanje.

Člen 23

Odločanje o vlogi

1. Odločitev o vlogi se sprejme v 15 koledarskih dneh od datuma oddaje vloge, ki je dopustna v skladu s členom 19.

2. To obdobje se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 30 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati ali v primeru zastopanja, ko se opravi posvetovanje z organi zastopane države članice.

3. Če so v posebnih primerih potrebni dodatni dokumenti, se lahko to obdobje izjemoma podaljša na največ 60 koledarskih dni.

4. Če vloga ni bila umaknjena, se sklene, da se:

(a)	izda enotni vizum v skladu s členom 24;

(b)	izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25;

(c)	zavrne vizum v skladu s členom 32 ali

(d)	prekine obravnava vloge in se vloga preda pristojnim organom zastopane države članice v skladu s členom 8(2).

Dejstvo, da je v skladu s členom 13(7)(b) jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče, ne vpliva na izdajo ali zavrnitev vizuma.

POGLAVJE IV

Izdaja vizuma

Člen 24

Izdaja enotnega vizuma

1. Obdobje veljavnosti vizuma in trajanje dovoljenega bivanja sta določena na podlagi obravnave v skladu s členom 21.

Vizum se lahko izda za enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Obdobje veljavnosti ne presega petih let.

Bivanje je v primeru tranzita dovoljeno tako dolgo, kolikor časa je potrebnega za tranzit.

Brez poseganja v člen 12(a) vključuje obdobje veljavnosti vizuma dodatno „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni.

Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.

2. Izdani vizum za večkratni vstop brez poseganja v člen 12(a) velja od šest mesecev do petih let, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

prosilec dokaže, da mora predvsem zaradi poklicnih ali družinskih razlogov pogosto in/ali redno potovati, ali upraviči namen, da bo zaradi tega pogosto in/ali redno potoval, kot v primeru poslovnežev, uradnikov, ki redno potujejo na uradne obiske v države članice in institucije EU, predstavnikov organizacij civilne družbe, ki potujejo zaradi strokovnega izobraževanja, seminarjev in konferenc, družinskih članov državljanov EU, družinskih članov državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in pomorščakov, ter

(b)	prosilec dokaže svojo poštenost in zanesljivost, zlasti z zakonito uporabo prejšnjih enotnih vizumov ali vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, s svojim ekonomskim položajem v matični državi in dejansko namero, da zapusti ozemlje države članice pred iztekom vizuma, za katerega zaproša.

3. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

Člen 25

Izdaja vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo

1. Vizum z ozemeljsko omejeno veljavnostjo se izda izjemoma v naslednjih primerih:

(a)

ko država članica meni, da je zaradi humanitarnih razlogov, nacionalnega interesa ali spoštovanja mednarodnih obveznosti treba:

(i)	odstopiti od načela izpolnitve pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah;

(ii)	izdati vizum, čeprav država članica, s katero je v skladu s členom 22 potekalo posvetovanje, nasprotuje izdaji enotnega vizuma, ali

(iii)

izdati vizum zaradi nujnosti, čeprav ni bilo predhodnega posvetovanja v skladu s členom 22;

ali

(b)	če se iz razlogov, ki so po mnenju konzulata upravičeni, novi vizum za isto obdobje šestih mesecev ponovno izda prosilcu, ki je v tem šestmesečnem obdobju že uporabil enotni vizum ali vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, v skladu s katerim je dovoljeno trimesečno bivanje.

2. Vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo velja na ozemlju države članice, ki je vizum izdala. Izjemoma lahko velja na ozemlju več kot ene države članice, če v to privoli vsaka taka država članica.

3. Če ima prosilec potno listino, ki jo priznava ena ali več držav članic, ne pa vse, se izda vizum, ki velja na ozemlju držav članic, ki priznavajo potno listino. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, velja izdani vizum samo na ozemlju navedene države članice.

4. Ko je vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo izdan v primerih iz odstavka 1(a), centralni organi države članice, ki je izdala vizum, po postopku iz člena 16(3) Uredbe VIS nemudoma pošljejo ustrezne podatke centralnim organom drugih držav članic.

5. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

Člen 26

Izdaja letališkega tranzitnega vizuma

1. Letališki tranzitni vizum je veljaven za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju držav članic.

2. Brez poseganja v člen 12(a) vključuje obdobje veljavnosti vizuma dodatno „dopustno prekoračitev roka“ 15 dni.

Države članice lahko sklenejo, da zaradi javne politike ali mednarodnih odnosov katere koli izmed držav članic ne bodo odobrile tovrstne dopustne prekoračitve roka.

3. Brez poseganja v člen 12(a) se lahko letališki tranzitni vizum za več vstopov izda za obdobje največ šest mesecev.

4. Pri odločanju o izdaji letaliških tranzitnih vizumov za več vstopov so posebej pomembna naslednja merila:

(a)	potreba prosilca do pogostega in/ali rednega tranzita in

(b)	integriteta in zanesljivost prosilca, zlasti zakonita uporaba predhodnih enotnih vizumov, vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo ali letaliških tranzitnih vizumih, njegov ekonomski položaj v matični državi in dejanska namera, da namerava nadaljevati potovanje.

5. Če prosilec v skladu z določbami člena 3(2) potrebuje letališki tranzitni vizum, velja ta samo za tranzit čez mednarodna tranzitna območja letališč na ozemlju zadevne države članice oz. zadevnih držav članic.

6. Podatki iz člena 10(1) Uredbe VIS se v VIS vnesejo, ko je sprejet sklep o izdaji vizuma.

Člen 27

Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

1. Ko je vizumska nalepka izpolnjena, se vpišejo obvezni podatki iz Priloge VII, strojno čitljivi deli pa se izpolnijo, kot je določeno v dokumentu ICAO 9303, del 2.

2. Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo podatke za svojo državo, pri čemer se obvezni podatki, navedeni v Prilogi VII, ne ponovijo.

3. Vsi vnosi na vizumski nalepki so natisnjeni, natisnjenih vizumskih nalepk pa se ne spreminja ročno.

4. Vizumske nalepke se lahko ročno izpolnijo samo v primeru tehničnih problemov zaradi višje sile. Ročno izpolnjenih vizumskih nalepk se ne spreminja.

5. Če je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno v skladu z odstavkom 4 tega člena, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(k) Uredbe VIS.

Člen 28

Razveljavitev že izpolnjenega vizuma

1. Če se napaka odkrije na vizumski nalepki, ki še ni bila pritrjena v potni listini, se nalepka uniči.

2. Če se napaka odkrije potem, ko je bila vizumska nalepka že pritrjena v potno listino, se vizumska nalepka razveljavi tako, da se prekriža z neizbrisnim rdečim črnilom in na drugo stran se pritrdi nova vizumska nalepka.

3. Če se napaka odkrije potem, ko so bili v VIS že vneseni ustrezni podatki v skladu s členom 10(1) Uredbe VIS, se napaka popravi v skladu s členom 24(1) navedene uredbe.

Člen 29

Pritrditev vizumskih nalepk

1. Natisnjena vizumska nalepka s podatki iz člena 27 in Priloge VII se v potno listino pritrdi v skladu z določbami iz Priloge VIII.

2. Če država članica, ki izda vizum, ne priznava prosilčeve potne listine, se vizum pritrdi na poseben list.

3. Če se vizumska nalepka pritrdi na poseben list za pritrditev vizuma, se ta podatek vnese v VIS v skladu s členom 10(1)(j) Uredbe VIS.

4. Posamezni vizumi, izdani osebam, ki so vključene v potno listino prosilca, se pritrdijo v navedeno potno listino.

5. Če država članica, ki izdaja vizum, ne priznava potne listine, v katero so vključene te osebe, se posamezni vizumi pritrdijo na poseben list za pritrditev vizuma.

Člen 30

Pravice, ki jih daje izdani vizum

Samo posedovanje enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo še ne pomeni samodejne pravice do vstopa.

Člen 31

Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic

1. Država članica lahko zahteva, da se njeni centralni organi obvestijo o vizumih, ki so jih državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takšnih državljanov izdali konzulati drugih držav članic, razen v primeru letaliških tranzitnih vizumov.

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o vložitvi ali zavrnitvi zahteve za tovrstne podatke, preden se začne uporabljati. Ti podatki se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni sodni pristojnosti.

3. Komisija s tovrstnimi uradnimi obvestili seznani države članice.

4. Podatki se od datuma, navedenega v členu 46 Uredbe VIS, posredujejo v skladu s členom 16(3) navedene uredbe.

Člen 32

Zavrnitev izdaje vizuma

1. Brez poseganja v člen 25(1) se izdaja vizuma zavrne:

(a)

če:

(i)	prosilec predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;

(ii)	prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;

(iii)

prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;

(iv)	je prosilec v zadnjih šestih mesecih že tri mesece bival na ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo;

(v)	je prosilec oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;

(vi)

prosilec predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi, ali

(vii)

prosilec ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;

ali

(b)	če obstaja upravičen dvom o verodostojnosti spremnih dokumentov, ki jih je predložil prosilec, ali resničnosti njihove vsebine, zanesljivosti izjav prosilca ali glede namena, da bo zapustil ozemlje držav članic pred potekom zaprošenega vizuma.

2. Prosilec je o sklepu o zavrnitvi in razlogih za zavrnitev obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI.

3. Prosilci, katerim se zavrne izdaja vizuma, se lahko pritožijo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI.

4. Konzulat države članice zastopnice v primeru iz člena 8(2) obvesti prosilca o odločitvi, ki jo je sprejela zastopana država članica.

5. Informacije o zavrnjenih vizumih se vnesejo v VIS v skladu s členom 12 Uredbe VIS.

POGLAVJE V

Sprememba izdanega vizuma

Člen 33

Podaljšanje

1. Obdobje veljavnosti izdanega vizuma in/ali bivanje se podaljša, če je imetnik tega vizuma po mnenju pristojnega organa države članice predložil dokaze, da ozemlja države članice zaradi višje sile ali iz humanitarnih razlogov ni mogel zapustiti pred iztekom vizuma ali bivanja, dovoljenega na podlagi vizuma. Takšno podaljšanje je brezplačno.

2. Veljavnost izdanega vizuma in/ali bivanje na podlagi tega vizuma se lahko podaljšata, če imetnik vizuma predloži dokazila o resnih osebnih razlogih, zaradi katerih bi se lahko podaljšalo vizum ali bivanje. Taksa za tovrstno podaljšanje znaša 30 EUR.

3. Ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma ostane enaka ozemeljski veljavnosti prvotnega vizuma, razen če organi, ki podaljšajo vizum, odločijo drugače.

4. Za podaljšanje vizuma je pristojen organ države članice, na ozemlju katere se nahaja državljan tretje države, ko zaprosi za podaljšanje.

5. Države članice obvestijo Komisijo o organih, ki so pristojni za podaljšanje vizumov.

6. Vizum se podaljša s pritrditvijo vizumske nalepke.

7. Informacije o podaljšanem vizumu se vnesejo v VIS v skladu s členom 14 Uredbe VIS.

Člen 34

Razveljavitev in preklic

1. Vizum se razveljavi, če je očitno, da pogoji za izdajo vizuma ob izdaji le-tega niso bili izpolnjeni, zlasti če obstaja utemeljen razlog za domnevo, da je bil vizum pridobljen na goljufiv način. Vizum načeloma razveljavijo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko razveljavi pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšni razveljavitvi.

2. Vizum se prekliče, če je očitno, da pogoji za izdajo niso več izpolnjeni. Vizum načeloma prekličejo pristojni organi države članice, ki so ga izdali. Vizum lahko prekliče pristojni organ druge države članice, v tem primeru pa se organ države članice, ki je izdal vizum, obvesti o takšnem preklicu.

3. Vizum se lahko prekliče na zahtevo imetnika vizuma. O takem preklicu se obvesti pristojni organ države članice, ki je izdal vizum.

4. Če imetnik vizuma na meji ne pokaže enega ali več spremnih dokumentov iz člena 14(3), ne pomeni, da se vizum avtomatično razveljavi ali prekliče.

5. Če je vizum razveljavljen ali preklican, se nanj odtisne žig „RAZVELJAVLJENO“ ali „PREKLICANO“, optično spremenljivi element vizumske nalepke, varnostni element „z učinkom skrite podobe“ in beseda „vizum“ pa se prečrtajo in tako uničijo.

6. Prosilec je o sklepu o razveljavitvi ali preklicu vizuma ter razlogih za to obveščen s pomočjo standardnega obrazca iz Priloge VI.

7. Imetnik vizuma, čigar vizum je bil razveljavljen ali preklican, se lahko pritoži, razen če je bil vizum v skladu z odstavkom 3 preklican na zahtevo imetnika vizuma. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela odločitev o razveljavitvi ali preklicu, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice zagotovijo prosilcem informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI.

8. Informacije o razveljavljenem ali preklicanem vizumu se vnesejo v VIS v skladu s členom 13 Uredbe VIS.

POGLAVJE VI

Vizumi, izdani na zunanjih mejah

Člen 35

Vizumi, zaprošeni na zunanji meji

1. Vizumi se lahko na mejnih prehodih izjemoma izdajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	prosilec izpolnjuje pogoje iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah;

(b)	prosilec za vizum ni mogel zaprositi vnaprej in po potrebi predloži spremne dokumente, s katerimi utemelji nepredvidljive in nujne razloge za vstop, in

(c)	ocenjeno je, da se bo prosilec zagotovo vrnil v matično državo ali državo stalnega prebivališča ali bo zagotovo prečkal države, ki niso države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red.

2. Če se vloga za izdajo vizuma predloži na zunanji meji, se lahko odstopi od zahteve po sklenitvi potovalnega zdravstvenega zavarovanja, če tovrstnega potovalnega zdravstvenega zavarovanja na tem mejnem prehodu ali zaradi humanitarnih razlogov ni mogoče skleniti.

3. Vizum, izdan na zunanji meji, je enotni vizum, na podlagi katerega lahko imetnik – odvisno od namena in pogojev načrtovanega bivanja – biva največ 15 dni. Bivanje je v primeru tranzita dovoljeno tako dolgo, kolikor časa je potrebnega za tranzit.

4. Če pogoji iz člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Zakonika o schengenskih mejah niso izpolnjeni, lahko organi, odgovorni za izdajo vizuma na meji, v skladu s členom 25(1)(a) te uredbe izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, ki velja samo za ozemlje države članice izdajateljice.

5. Državljanu tretje države, ki sodi v kategorijo oseb, za katere se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22, se vizum na zunanji meji načeloma ne izda.

Lahko pa se v izjemnih primerih takim osebam na zunanji meji izda vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo samo za ozemlje države članice, ki je izdala vizum, v skladu s členom 25(1)(a).

6. Poleg razlogov za zavrnitev vizuma iz člena 32(1) se izdaja vizuma na mejnem prehodu zavrne tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) tega člena.

7. Uporabljajo se določbe o utemeljitvi in priglasitvi zavrnitev ter pravica do pritožbe iz člena 32(3) in Priloge VI.

Člen 36

Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom v tranzitu

1. Pomorščaku, ki mora imeti vizum ob prehodu zunanjih meja držav članic, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če:

(a)	izpolnjuje pogoje iz člena 35(1) in

(b)	prestopi zadevno mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo oz. je delal kot pomorščak.

2. Pred izdajo vizuma na meji pomorščaku v tranzitu, upoštevajo pristojni nacionalni organi pravila iz dela 1 Priloge IX, in se prepričajo, da so bili ustrezni podatki o zadevnem pomorščaku izmenjani na podlagi ustrezno izpolnjenega obrazca za pomorščaka v tranzitu, kot je navedeno v delu 2 Priloge IX.

3. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 35(3), (4) in (5).

NASLOV IV

UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA

Člen 37

Organizacijska sestava vizumskih oddelkov

1. Države članice so pristojne za organizacijsko sestavo vizumskih oddelkov na svojih konzulatih.

Da bi preprečili upad intenzivnosti kontrol in preprečili izvajanje pritiska nad osebjem na lokalni ravni, se po potrebi vzpostavi sistem kroženja osebja, ki se ukvarja neposredno s prosilci. Posebna pozornost se posveti jasnim delovnim strukturam in jasnemu dodeljevanju/razdeljevanju pristojnosti v zvezi s sprejemanjem končnih odločitev o vlogah. Dostop do VIS in SIS ter drugih zaupnih podatkov prejme le omejeno število za to pooblaščenega osebja. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do takih zbirk podatkov.

2. Za shranjevanje vizumskih nalepk in ravnanje z njimi se uporabljajo ustrezni varnostni ukrepi, da se preprečijo goljufije ali izguba. Na vsakem konzulatu se vodi evidenca vizumskih nalepk in register o tem, kako je bila vsaka vizumska nalepka uporabljena.

3. Konzulati držav članic vodijo arhive vlog. Vsak posamezen spis vsebuje obrazec vloge, izvode ustreznih spremnih dokumentov, evidenco opravljenih pregledov in referenčno številko izdanega vizuma, da lahko osebje po potrebi obnovi razloge za sprejem odločitve glede vloge.

Posamezen spis se hrani najmanj dve leti od dneva sprejetja odločitve o vlogi v skladu s členom 23(1).

Člen 38

Sredstva za obravnavanje vlog in kontrola konzulatov

1. Države članice namestijo primerno število ustreznega osebja za opravljanje nalog v zvezi z obravnavo vlog, tako da se javnosti zagotovi, da se vloge obravnavajo razumno in usklajeno.

2. Prostori so funkcionalni in zgrajeni tako, da omogočajo izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov.

3. Centralni organi držav članic zagotovijo ustrezno usposabljanje tako osebju na delu v tujini kot zaposlenemu lokalnemu osebju in so odgovorni, da jim zagotovijo popolne, natančne in posodobljene podatke o ustrezni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji.

4. Centralni organi držav članic zagotovijo izvajanje pogostih in primernih kontrol nad obravnavo vlog in sprejmejo popravne ukrepe, kadar ugotovijo odstopanja od določb te uredbe.

Člen 39

Ravnanje osebja

1. Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti.

2. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.

3. Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 40

Oblike sodelovanja

1. Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo postopkov v zvezi z vlogami. Vloge se načeloma vložijo na konzulatu države članice.

2. Države članice:

(a)	svoje konzulate in mejne organe, pristojne za izdajo vizumov, pa tudi urade svojih častnih konzulov, če tudi ti zbirajo biometrične identifikatorje, opremijo s potrebno opremo za zbiranje biometričnih identifikatorjev v skladu s členom 42, in/ali

(b)	sodelujejo z eno ali več drugih držav članic v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni ali drugih ustreznih stikov, v obliki omejenega zastopanja, kolokacije ali skupnega zajemnega centra v skladu s členom 41.

3. Zaradi posebnih okoliščin ali lokalnih razmer, npr. kadar:

(a)	sprejemanja vlog in zbiranja podatkov zaradi velikega števila prosilcev ni mogoče organizirati pravočasno in v dostojnih pogojih ali

(b)	v zadevni tretji državi ni mogoče na noben drug način zagotoviti zadovoljive ozemeljske pokritosti,

in kadar se oblike sodelovanja, navedene v odstavku 2(b), v zadevni državi članici izkažejo za neustrezne, lahko država članica v skrajnem primeru sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43.

4. Brez poseganja v pravico, da se prosilec pokliče na osebni razgovor, kakor je določeno v členu 21(8), se zaradi izbire oblike organizacije ne sme zgoditi, da bi se moral prosilec za predložitev vloge osebno zglasiti na več kot enem mestu.

5. Države članice obvestijo Komisijo o načinu organizacije postopkov v zvezi z vlogami na vsakem konzularnem mestu.

Člen 41

Sodelovanje med državami članicami

1. V primeru „kolokacije“ osebje konzulatov ene ali več držav članic izvaja postopke v zvezi z vlogami (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev), ki so nanje naslovljene, na konzulatu druge države članice, pri čemer uporablja opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije ter glede deleža vizumske takse, ki ga prejme država članica, katere konzulat se uporablja.

2. V primeru „skupnih zajemnih centrov“ je osebje konzulatov dveh ali več držav članic zbrano v eni stavbi, da sprejema vloge prosilcev (vključno z biometričnimi identifikatorji). Prosilce se napoti v državo članico, pristojno za obravnavo vloge in sprejetje odločitve. Države članice se dogovorijo glede trajanja in pogojev prenehanja tega sodelovanja in glede delitve stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.

3. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.

Člen 42

Udeležba častnih konzulov

1. Častni konzuli so lahko pooblaščeni tudi za opravljanje nekaterih ali vseh nalog, navedenih v členu 43(6). Za zagotovitev varnosti in zaščite podatkov se sprejmejo ustrezni ukrepi.

2. Če častni konzul ni javni uslužbenec države članice, se te naloge opravlja skladno z zahtevami iz Priloge X, razen določb iz točke D(c) navedene priloge.

3. Če je častni konzul javni uslužbenec države članice, zadevna država članica zagotovi, da veljajo zahteve, primerljive s tistimi, ki bi veljale, če bi naloge opravljal njen konzulat.

Člen 43

Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

1. Države članice si prizadevajo za sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev skupaj z eno ali več drugimi državami članicami, brez poseganja v pravila o javnem naročanju in konkurenci.

2. Sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev temelji na pravnem instrumentu, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge X.

3. Države članice v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni izmenjujejo informacije o izboru zunanjih ponudnikov storitev in določitvi pogojev zadevnih pravnih instrumentov.

4. Pregled vlog, morebitne razgovore, po potrebi sprejemanje odločitev o vlogah ter tiskanje in lepljenje vizumskih nalepk lahko opravi le konzulat.

5. Zunanji ponudniki storitev nimajo nikakršnega dostopa do VIS. Dostop do VIS ima izključno ustrezno pooblaščeno osebje konzulatov.

6. Zunanjemu ponudniku storitev se lahko zaupa opravljanje ene ali več naslednjih nalog:

(a)	zagotavljanje splošnih informacij o vizumskih zahtevah in obrazcev vlog;

(b)	obveščanje prosilca o zahtevanih spremnih dokumentih na podlagi kontrolnega seznama;

(c)	zbiranje podatkov in sprejemanje vlog (vključno z zbiranjem biometričnih identifikatorjev) in pošiljanje vlog konzulatu;

(d)	pobiranje vizumske takse;

(e)	vodenje razporeda za osebno zglasitev na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev;

(f)	zbiranje potnih listin (vključno z uradnim obvestilom o zavrnitvi, če je ustrezno) od konzulata ter njihovo vračanje prosilcu.

7. Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev država(-e) članica(-e) skrbno preveri(-jo) solventnost in zanesljivost družbe, vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statutom družbe, bančnimi pogodbami in zagotovi(-jo), da ni navzkrižja interesov.

8. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da izbrani zunanji ponudnik storitev izpolnjuje pogoje, določene v pravnem instrumentu iz odstavka 2.

9. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ostane(-jo) odgovorna(-e) za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obdelavi podatkov in se nadzoruje(-jo) v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES.

Sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev ne omejuje ali izključuje kakršnih koli odgovornosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) zaradi kršitev obveznosti glede osebnih podatkov prosilca in opravljanja ene ali več nalog iz odstavka 6. Ta določba ne posega v noben ukrep, ki bi bil lahko neposredno sprejet proti zunanjemu ponudniku storitev v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države.

10. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo) usposabljanje zunanjega ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za ustrezno opravljanje storitve in zagotavljanje zadostnih informacij prosilcem.

11. Zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pozorno spremlja(-jo) izvajanje pravnega instrumenta iz odstavka 2, vključno z naslednjim:

(a)	splošnimi informacijami o zahtevah za prejem vizuma in obrazce vlog, ki jih zunanji ponudnik storitev zagotovi prosilcem;

(b)

vsemi tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje prenos dokumentov in podatkov konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi načini obravnave osebnih podatkov;

(c)	zbiranjem in prenosom biometričnih podatkov;

(d)	ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti z določbami o varstvu podatkov.

V ta namen konzulat zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) redno izvaja nenapovedane preglede v prostorih zunanjega ponudnika storitev.

12. Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z zunanjim ponudnikom storitev zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.

13. Države članice pošljejo Komisiji izvod pravnega instrumenta iz odstavka 2.

Člen 44

Šifriranje in varen prenos podatkov

1. V primeru ureditve zastopanja med državami članicami, sodelovanja držav članic z zunanjimi ponudniki storitev in uporabi častnih konzulov, zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da so podatki tako pri elektronskem kot tudi pri fizičnem prenosu na elektronskem pomnilniškem mediju od organov države članice zastopnice do organov zastopane(-ih) držav(-e) članic(-e) ali od zunanjega ponudnika storitev ali častnega konzula do organov zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) v celoti šifrirani.

2. V tretjih državah, v katerih je prepovedano šifriranje podatkov, ki se od organov države članice zastopnice do organov zastopane(-ih) države(-av) članice(-ic) ali od zunanjega ponudnika storitev ali častnega konzula do organov zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) prenašajo elektronsko, zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) državi članici zastopnici, zunanjemu ponudniku storitev ali častnemu konzulu ne dovoli(-jo) elektronskega prenosa podatkov.

V tem primeru zastopana(-e) država(-e) članica(-e) ali zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da organi države članice zastopnice elektronske podatke organom zastopane(-ih) države(-av) članice(-ic) ali zunanji ponudnik storitev ali častni konzul organom zadevna(-e) država(-e) članica(-e) pošiljajo fizično, v celoti šifrirane na elektronskem pomnilniškem mediju prek konzularnega funkcionarja države članice ali – če bi bilo treba zaradi takšnega prenosa sprejeti nesorazmerne ali nerazumne ukrepe – na kakšen drug varen in zanesljiv način, na primer prek priznanih izvajalcev, izkušenih na področju prenosa občutljivih dokumentov in podatkov v zadevni tretji državi.

3. V vseh primerih se raven varnosti, ki je potrebna za prenos, prilagodi občutljivi naravi podatkov.

4. Države članice ali Skupnost si prizadevajo doseči dogovor z zadevnimi tretjimi državami o odpravi prepovedi šifriranja podatkov, ki se elektronsko prenašajo na način iz odstavka 2.

Člen 45

Sodelovanje držav članic s komercialnimi posredniki

1. Države članice lahko sodelujejo s komercialnimi posredniki pri sprejemanju vlog, ne pa pri zbiranju biometričnih podatkov.

2. Tovrstno sodelovanje temelji na izdaji pooblastila pristojnih organov držav članic. Pooblastilo se izda po preučitvi zlasti naslednjih vidikov:

(a)	trenutni status komercialnega posrednika: veljavno licenco, register gospodarskih družb, pogodbe z bankami;

(b)	obstoječe pogodbe s komercialnimi partnerji s sedežem v državah članicah, ki ponujajo nastanitev in druge storitve potovalnega paketa;

(c)	pogodb s prevoznimi agencijami, ki morajo vključevati potovanja v tujino in zajamčena, fiksna povratna potovanja.

3. Akreditirani komercialni posredniki se redno spremljajo s pregledi na kraju samem, ki obsegajo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje izletov in nastanitev, preverjanje, ali je zagotovljeno potovalno zdravstveno zavarovanje primerno in ali obsega posamezne potnike, če je potrebno, pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vrnitvijo skupin.

4. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjujejo informacije o učinkovitosti akreditiranih komercialnih posrednikov glede ugotovljenih nepravilnosti, zavrnitev vlog, ki so jih vložili komercialni posredniki, ter o ugotovljenih oblikah goljufij s potnimi listinami in neizvajanjem načrtovanih potovanj.

5. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo seznami komercialnih posrednikov, ki so prejeli akreditacijo posameznih konzulatov in ki jim je bila akreditacija odvzeta, skupaj z razlogi za takšen odvzem.

Vsak konzulat zagotovi, da je javnost obveščena o seznamu akreditiranih komercialnih posrednikov, s katerimi sodeluje.

Člen 46

Zbiranje statističnih podatkov

Države članice zberejo statistične podatke o vizumih v skladu s preglednicami iz Priloge XII. Ti statistični podatki se predložijo do 1. marca za vsako predhodno koledarsko leto.

Člen 47

Obveščanje širše javnosti

1. Centralni organi in konzulati držav članic širši javnosti zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma, predvsem:

(a)	merila, pogoje in postopke za vlogo za izdajo vizuma;

(b)	načine naročanja za termin obiska, če je primerno;

(c)	kje se lahko predložijo vloge (pristojni konzulat, skupna vložišča ali zunanji ponudnik storitev);

(d)	kdo so pooblaščeni komercialni posredniki;

(e)	dejstvo, da nima žig, opredeljen v členu 20, nobenih pravnih posledic;

(f)	roke za obravnavo vlog, predvidenih v členu 23(1), (2) in (3);

(g)	o tretjih državah, za državljane ali določene kategorije državljanov katerih se zahteva predhodno posvetovanje ali obveščanje;

(h)	da je treba o odločitvah o zavrnitvi vlog obvestiti prosilca, da je treba take odločitve utemeljiti in da imajo prosilci, katerih vloge se zavrnejo, pravico do pritožbe in informacij o postopku v primeru pritožbe, vključno s pristojnim organom in rokom za vložitev pritožbe;

(i)	da samo posedovanje vizuma ne zagotavlja samodejne pravice do vstopa in da morajo imetniki vizuma na zunanji meji predložiti dokaz, da izpolnjujejo pogoje za vstop, kot je določeno v členu 5 Zakonika o schengenskih mejah.

2. Država članica zastopnica in zastopana država članica obvestita širšo javnost o ureditvah o zastopanju, kakor je navedeno v členu 8, preden začnejo take ureditve veljati.

NASLOV V

SCHENGENSKO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI

Člen 48

Schengensko sodelovanje konzulatov držav članic na lokalni ravni

1. Da bi zagotovili usklajeno uporabo skupne vizumske politike, če je primerno, ob upoštevanju lokalnih okoliščin, konzulati držav članic in Komisija v vsaki sodni pristojnosti sodelujejo med seboj, zlasti ocenijo potrebo po vzpostavitvi:

(a)	usklajenega seznama spremnih dokumentov, ki jih predložijo prosilci, z upoštevanjem člena 14 in Priloge II;

(b)	skupnih meril za preučitev vlog v zvezi z oprostitvijo plačila vizumske takse v skladu s členom 16(5) ter zadev v zvezi s prevodom obrazca vloge v skladu s členom 11(5);

(c)	izčrpen seznam potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, ki se redno posodablja.

Če ocena v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zvezi z eno ali več točkami od (a) do (c) potrdi potrebo po lokalnem usklajenem pristopu, se sprejmejo ukrepi o takem pristopu v skladu s postopkom iz člena 52(2).

2. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se določi skupni informacijski list o enotnih vizumih, vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih in sicer katere pravice obsegajo, pogoji za vlogo in po potrebi seznam spremnih dokumentov iz odstavka 1(a).

3. V okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se izmenjajo naslednji podatki:

(a)	mesečni statistični podatki o izdanih enotnih vizumih, vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih ter o številu zavrnjenih vizumov;

(b)

glede ocene tveganja na področju priseljevanja in/ali varnosti, informacije o:

(i)	socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice;

(ii)	virih podatkov na lokalni ravni, vključno s podatki o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno-izstopni registraciji, itd.;

(iii)

uporabi lažnih, ponarejenih in prenarejenih dokumentov;

(iv)	poteh, ki se uporabljajo za nezakonito vodenje ljudi prek meje;

(v)	zavrnitvah;

(c)	podatki o sodelovanju s prevoznimi družbami;

(d)	podatki o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.

4. Med državami članicami in Komisijo se redno organizirajo sestanki za schengensko sodelovanje na lokalni ravni, na katerih se posebej obravnavajo operativne zadeve v zvezi z uporabo skupne vizumske politike. Če na zahtevo Komisije ni dogovorjeno drugače, sestanke znotraj sodne pristojnosti skliče Komisija.

Za preučitev posebnih vprašanj v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se lahko organizirajo sestanki z eno samo temo in ustanovijo podskupine.

5. Poročila o sestankih v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni se sestavijo sistematično in lokalno objavijo. Komisija lahko za sestavljanje poročil pooblasti državo članico. Konzulat vsake države članice posreduje poročila svojim centralnim organom.

Na podlagi teh poročil Komisija znotraj vsake sodne pristojnosti sestavi letno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

6. Zastopniki konzulatov držav članic, ki ne uporabljajo pravnega reda Skupnosti v zvezi z vizumi, ali tretjih držav, so lahko občasno povabljeni na sodelovanje na sestankih za izmenjavo podatkov o vprašanjih v zvezi z vizumi.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 49

Ureditve v primeru olimpijskih in para-olimpijskih iger

Države članice, ki gostijo olimpijske igre in para-olimpijske igre, uporabijo posebne postopke in pogoje iz Priloge XI, ki olajšujejo izdajo vizumov.

Člen 50

Spremembe prilog

Ukrepi za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe v zvezi s spremembami prilog I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII in XII se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3).

Člen 51

Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika

Operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 52(2).

Člen 52

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu „Vizumski odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa, pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spremenijo bistvenih določb te direktive.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 53

Obveščanje

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo:

(a)	o ureditvi zastopanja iz člena 8;

(b)	o tretjih državah, za katere posamezne države članice zahtevajo, da imajo njihovi državljani za prečkanje mednarodnih tranzitnih območij letališč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, letališki tranzitni vizum, kot je določeno v členu 3;

(c)	po potrebi o nacionalnem obrazcu za dokazilo o plačilu stroškov ali/in zasebni nastanitvi, kot je določeno v členu 14(4);

(d)	o seznamu tretjih držav, za katere se zahteva predhodno posvetovanje iz člena 22(1);

(e)	o seznamih tretjih držav, za katere se zahteva obveščanje iz člena 31(1);

(f)	o dodatnih nacionalnih vpisih v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki, kakor je navedeno v členu 27(2);

(g)	o pristojnih organih za podaljšanje vizumov iz člena 33(5);

(h)	o izbranih oblikah sodelovanja iz člena 40;

(i)	o statističnih podatkih, pripravljenih v skladu s členom 46 in Prilogo XII.

2. Komisija te podatke v skladu z odstavkom 1 pošlje državam članicam in javnosti s pomočjo elektronske objave, ki se stalno posodablja.

Člen 54

Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

Člen 4(1) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	‚enotni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (‚Vizumski zakonik‘) (22);

(b)	točka (b) črta;

(c)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	‚letališki tranzitni vizum‘, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 810/2009;“

(d)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	‚vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo‘, kot je opredeljen v členu 2(4) Uredbe (ES) št. 810/2009;“

(e)	točka (e) se črta.

2.	V členu 8(1) se besede „Takoj po prejemu vloge“ nadomestijo z naslednjim: „Ko je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009;“.

Člen 9 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Podatki, ki se vnesejo ob oddaji vloge“;

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimki), ime(-na); datum, kraj in država rojstva, spol;“

(ii)	točka (e) se črta;

(iii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	namembna(-e) država(-e) članica(-e) in trajanje načrtovanega bivanja ali tranzita;“

(iv)

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h)	glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“

(v)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)	načrtovani datum prihoda v schengensko območje in načrtovani datum odhoda s schengenskega območja;“

(vi)

točka (j) se nadomesti z naslednjim:

„(j)	države članice prvega vstopa;“

(vii)

točka (k) se nadomesti z naslednjim:

„(k)	domači naslov prosilca;“

(viii)

v točki (l) se beseda „šole“ nadomesti z besedama „izobraževalne ustanove“;

(ix)	v točki (m) se besede „očeta in matere“ nadomestijo z besedami „osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika“.

V členu 10(1) se doda naslednja točka:

„(k)	po potrebi podatek, da je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno.“.

5.	V členu 11 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Če organ, pristojen za izdajo vizuma, ki zastopa drugo državo članico, prekine obravnavo vloge, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:“.

Člen 12 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	informacijo o tem, ali je bil vizum zavrnjen in ali ga je organ zavrnil v imenu druge države članice;“

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vizuma, ki so lahko eden ali več od naslednjih:

(a)

prosilec:

(i)	predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;

(ii)	prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;

(iii)

(iv)	je prosilec v zadnjih šestih mesecih na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo že tri mesece bival na ozemlju držav članic;

(v)	je oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;

(vi)

predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) drugega člena Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;

(vii)

ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;

(b)	predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive;

(c)	namena prosilca, da bo ozemlje države članice zapustil pred iztekom zaprošenega vizuma, ni bilo moč preveriti;

(d)	prosilec ni predložil zanesljivega dokazila, da za vizum ni mogel predhodno zaprositi in je zanj zato zaprosil na meji.“.

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Podatki, ki se dodajo za razveljavljen ali preklican vizum

1. Kadar je bilo odločeno, da se vizum razveljavi ali prekliče, vizumski organ, ki je sprejel odločitev, doda naslednje podatke v prošnji:

(a)	informacijo o tem, da je bil vizum razveljavljen ali preklican;

(b)	organ, ki je razveljavil ali preklical vizum, vključno z mestom, kjer se nahaja;

(c)	kraj in datum odločitve.

2. Prosilčev dosje prav tako vsebuje informacije o razlogih za razveljavitev ali preklic vizuma, ki so naslednji:

(a)	eden ali več razlogov iz člena 12(2);

(b)	zahteva imetnika vizuma, da se vizum prekliče.“.

Člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	uvodni odstavek se nadomesti z naslednjim: „1. Kadar je bilo odločeno, da se podaljša obdobje veljavnosti vizuma in/ali trajanja bivanja na podlagi izdanega vizuma, vizumski organ, ki je podaljšal vizum, doda naslednje podatke v prošnjo:“;

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	številko vizumske nalepke podaljšanega vizuma;“

(iii)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, če se ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma razlikuje od ozemeljske veljavnosti prvotnega vizuma;“;

(b)	v odstavku 2 se črta točka (c).

9.	V členu 15(1) se besede, „podaljšanje ali skrajšanje veljavnosti vizumov“ nadomestijo z besedami „ali podaljšanje vizumov“.

10.

Člen 17 se spremeni:

(a)

točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.	države članice prvega vstopa;“

(b)

točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.	vrste izdanega vizuma;“

(c)

točka 11 se nadomesti z naslednjim:

„11.	glavnega(-ih) razloga(-ov) za potovanje;“.

11.	V členih 18(4)(c), 19(2)(c), 20(2)(d) in 22(2)(d) se črtajo besede „ali skrajšana“.

12.	V členu 23(1)(d) se črta beseda „skrajšana“.

Člen 55

Spremembe Uredbe (ES) št. 562/2006

Del A Priloge V Uredbe (ES) št. 562/2006 se spremeni:

(a)

točka 1(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	po potrebi razveljaviti ali preklicati vizume v skladu z določbami člena 34 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (23);

(b)	točka 2 se črta.

Člen 56

Razveljavitve

1. Členi 9 do 17 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 se razveljavijo.

2. Razveljavijo se:

(a)	Sklep Schengenskega izvršnega Odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil (SCH/Com-ex (99) 13 (Skupna konzularna navodila, vključno s prilogami);

(b)

Sklepi Schengenskega izvršnega Odbora z dne 14. decembra 1993 o podaljšanju veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 21), o skupnih načelih za razveljavitev, odpravo in skrajšanje veljavnosti enotnega vizuma (SCH/Com-ex (93) 24), Sklep izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o izmenjavi statističnih informacij o izdaji enotnih vizumov (SCH/Com-ex (94) 25), Sklep Izvršnega Odbora z dne 21. aprila 1998 o izmenjavi statistike o izdanih vizumih (SCH/Com-ex (98) 12) in Sklep izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi (SCH/Com-ex (98) 57);

(c)	Skupni ukrep 96/197/PNZ z dne 4. marca 1996 o ureditvi letališkega tranzita (24);

(d)	Uredba Sveta (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001 s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (25);

(e)	Uredba Sveta (ES) št. 1091/2001 z dne 28. maja 2001 o prostem gibanju z vizumom za daljše prebivanje (26);

(f)	Uredba Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu (27);

(g)

člen 2 Uredbe (ES) št. 390/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma (28).

3. Sklicevanja na razveljavljene instrumente se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.

Člen 57

Nadzor in ocenjevanje

1. Dve leti po tem, ko so se začele uporabljati vse določbe te uredbe, Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja. V okviru te skupne ocene se bodo brez poseganja v poročila iz odstavka 3 preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe.

2. Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi ocene po potrebi predlaga ustrezne spremembe te uredbe.

3. Komisija tri leta po začetku delovanja VIS in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju členov 13, 17, 40 do 44 te uredbe, tudi o zbiranju in uporabi biometričnih identifikatorjev, ustreznosti izbranega standarda ICAO, spoštovanju pravil o varstvu podatkov, izkušnjah z zunanjimi ponudniki storitev z izrecno omembo zbiranja biometričnih podatkov, upoštevanju pravila o 59 mesecih za kopiranje prstnih odtisov ter organizaciji postopkov v zvezi z vlogami. Poročilo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) ter člena 50(4) Uredbe VIS, vključuje tudi primere, ko prstnih odtisov dejansko ni bilo mogoče priskrbeti ali jih iz pravnih razlogov ni bilo treba priskrbeti, v primerjavi s številom primerov, ko so bili prstni odtisi odvzeti. Vključuje tudi informacije o primerih, v katerih se osebi, ki prstnih odtisov dejansko ni mogla priskrbeti, zavrne izdaja vizuma. Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.

4. V prvem od poročil iz odstavka 3 bo na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije, obravnavano tudi vprašanje, ali je odvzem prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 12 let, za namene identifikacije in preverjanja zadosti zanesljiv in predvsem, kako se prstni odtisi z leti spreminjajo.

Člen 58

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od 5. aprila 2010.

3. Člen 52 in člen 53(1)(a) do (h) in (2) se uporabljata od 5. oktobra 2009.

4. V primeru schengenske posvetovalne mreže (tehnične specifikacije) se člen 56(2)(d) uporablja od datuma, določenega v členu 46 Uredbe VIS.

5. Člen 32(2) in (3), člen 34(6) in (7) ter člen 35(7) se uporabljajo od 5. aprila 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. junija 2009.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) UL C 326, 22.12.2005, str. 1.

(4) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(5) UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8) UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(9) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(10) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(11) UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(12) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(13) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(14) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(15) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(16) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(17) UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

(18) UL L 164, 14.7.1995, str. 1.

(19) UL L 53, 23.2.2002, str. 4.

(20) UL L 267, 27.9.2006, str. 41.

(21) UL L 289, 3.11.2005, str. 23.

(22) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.“;

(23) UL L 243, 15.9.2009, str. 1.“

(24) UL L 63, 13.3.1996, str. 8.

(25) UL L 116, 26.4.2001, str. 2.

(26) UL L 150, 6.6.2001, str. 4.

(27) UL L 64, 7.3.2003, str. 1.

(28) UL L 131, 28.5.2009, str. 1.

PRILOGA I

PRILOGA II

Neizčrpen seznam spremnih dokumentov

Spremni dokumenti iz člena 14, ki jih predložijo prosilci za izdajo vizuma, lahko vključujejo naslednje:

DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z NAMENOM POTOVANJA

za poslovna potovanja:

(a)	povabila podjetja ali organa na sestanke, konference ali dogodke, povezane s trgovino, industrijo ali delom;

(b)	drugi dokumenti, ki dokazujejo obstoj trgovinskih ali delovnih odnosov;

(c)	vstopnice za sejme ali kongrese, če je primerno;

(d)	dokumenti, ki dokazujejo poslovne dejavnosti podjetja;

(e)	dokumenti, ki dokazujejo status zaposlenega v družbi;

za študijska potovanja ali potovanja zaradi druge vrste usposabljanja:

(a)	potrdilo o vpisu v izobraževalno ustanovo zaradi obiskovanja poklicnih ali teoretičnih tečajev v okviru osnovnega ali nadaljnjega izobraževanja;

(b)	študentska izkaznica ali potrdila za vpisane tečaje;

za turistična potovanja ali potovanja iz osebnih razlogov:

(a)

dokumenti glede nastanitve:

—	povabilo gostitelja, če prosilec biva pri gostitelju,

—	dokument ustanove, ki zagotavlja nastanitve, ali drug ustrezen dokument, v katerem je navedena predvidena nastanitev;

(b)

dokumenti glede načrta potovanja:

—	potrditev rezervacije organiziranega izleta ali drug ustrezen dokument, v katerem so navedeni predvideni potovalni načrti,

—	v primeru tranzita: vizum ali drugo dovoljenje za vstop v tretjo državo končnega cilja; vozovnice za nadaljevanje potovanja;

za potovanja, ki se opravljajo zaradi političnih, znanstvenih, kulturnih, športnih ali verskih ali drugih razlogov:

—	povabilo, vstopnice, vpisi ali programi, ki (po možnosti) navajajo ime organizacije gostiteljice in čas bivanja, ali katera koli druga ustrezna listina, ki potrjuje namen potovanja;

za člane uradnih delegacij, ki v skladu z uradnim povabilom vladam zadevnih tretjih držav sodelujejo na srečanjih, posvetovanjih, pogajanjih ali programih izmenjav ter na prireditvah, ki jih na ozemlju države članice pripravijo medvladne organizacije:

—	dopis organa zadevne tretje države, ki potrjuje, da je prosilec član uradne delegacije, ki potuje v državo članico z namenom sodelovanja na zgoraj omenjenih prireditvah; dopisu je priložena kopija uradnega povabila;

za potovanja iz zdravstvenih razlogov:

—	uradni dokument zdravstvene ustanove, ki potrjuje nujnost zdravstvene oskrbe v tej ustanovi, in dokazilo o zadostnih finančnih sredstvih za plačilo zdravljenja.

DOKUMENTACIJA, NA PODLAGI KATERE SE LAHKO OCENI NAMEN PROSILCA, DA BO ZAPUSTIL OZEMLJE DRŽAV ČLANIC

1.	povratna vozovnica ali rezervacija slednje;

2.	dokazilo o finančnih sredstvih v državi stalnega bivališča;

3.	dokazilo o zaposlitvi: bančni izpiski;

4.	dokazilo o lastništvu nepremičnin;

5.	dokazilo o povezanosti z državo stalnega bivališča: družinske vezi; poklicni status.

DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z DRUŽINSKIMI RAZMERAMI PROSILCA

1.	soglasje starševske avtoritete ali zakonitega skrbnika (če mladoletna oseba ne potuje z njimi);

2.	dokazilo o družinskih vezeh z gostiteljem/osebo, ki je prosilca povabila.

PRILOGA III

ENOTNA OBLIKA IN UPORABA ŽIGA, KI POTRJUJE, DA JE BILA VLOGA ZA IZDAJO VIZUMA SPREJEMLJIVA

Vizum … (1)
xx/xx/xxxx (2)	… (3)
Primer:
vizum C FR
22.4.2009	Francoski konzulat
Džibuti

Žig se odtisne na prvo prazno stran potne listine.

(1) Šifra države članice, ki obravnava vlogo. Uporabljene so šifre iz točke 1.1 Priloge VII.

(2) Datum vloge (osemmestna številka: xx dan, xx mesec, xxxx leto).

(3) Organ, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma.

PRILOGA IV

Skupni seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic

AFGANISTAN

BANGLADEŠ

DEMOKRATIČNA REPUBLIKA KONGO

ERITREJA

ETIOPIJA

GANA

IRAN

IRAK

NIGERIJA

PAKISTAN

SOMALIJA

ŠRI LANKA

PRILOGA V

SEZNAM DOVOLJENJ ZA BIVANJE, KI DAJEJO IMETNIKOM PRAVICO DO TRANZITA PREKO LETALIŠČ DRŽAV ČLANIC BREZ LETALIŠKEGA TRANZITNEGA VIZUMA

ANDORA:

—	Tarjeta provisional de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, bele barve). Izdajajo se sezonskim delavcem; čas veljavnosti je odvisen od trajanja zaposlitve, vendar ne sme biti daljši od šest mesecev. Tega dovoljenja ni mogoče podaljšati,

—	Tarjeta de estancia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, bele barve). Ta dokument se izda za šest mesecev in se lahko podaljša za eno leto,

—	Tarjeta de estancia (dovoljenje za začasno bivanje, bele barve). Ta dokument se izda za šest mesecev in se lahko podaljša za eno leto,

—	Tarjeta temporal de residencia (dovoljenje za začasno bivanje, rožnate barve). To dovoljenje se izda za eno leto in se lahko podaljša dvakrat, vsakokrat za eno leto,

—	Tarjeta ordinaria de residencia (navadno dovoljenje za stalno bivanje, rumene barve). To dovoljenje se izda za tri leta in se lahko podaljša za tri leta,

—	Tarjeta privilegiada de residencia (posebno dovoljenje za stalno bivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za pet let in se lahko podaljšuje, vsakokrat za pet let,

—	Autorización de residencia (dovoljenje za stalno bivanje, zelene barve). To dovoljenje se izda za eno leta in se lahko podaljšuje, vsakokrat za tri leta,

—	Autorización temporal de residencia y de trabajo (dovoljenje za začasno bivanje in delo, rožnate barve). To dovoljenje se izda za dve leti in se lahko podaljša za dve leti,

—	Autorización ordinaria de residencia y de trabajo (navadno dovoljenje za začasno bivanje in delo, rumene barve). To dovoljenje se izda za pet let,

—	Autorización privilegiada de residencia y de trabajo (dovoljenje za stalno bivanje in delo, zelene barve). To dovoljenje se izda za 10 let in se lahko podaljšuje, vsakokrat za 10 let.

KANADA:

—	Permanent resident card (dovoljenje za stalno bivanje, plastična kartica).

JAPONSKA:

—	Re-entry permit to Japan (odobritev vrnitve na Japonsko).

SAN MARINO:

—	Permesso di soggiorno ordinario (validità illimitata) (dovoljenje za stalno bivanje (z neomejeno veljavnostjo)),

—	Permesso di soggiorno continuativo speciale (validità illimitata) (posebno dovoljenje za stalno bivanje (z neomejeno veljavnostjo)),

—	Carta d’identitá di San Marino (validità illimitata) (osebna izkaznica San Marina (z neomejeno veljavnostjo)).

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:

—	Form I-551 permanent resident card (z veljavnostjo od dveh do 10 let),

—	Form I-551 Alien registration receipt card (z veljavnostjo od dveh do 10 let),

—	Form I-551 Alien registration receipt card (z neomejeno veljavnostjo),

—	Form I-327 Re-entry document (z veljavnostjo dve leti – izdan imetniku dokumenta I-551),

—	Resident alien card (izkaznica za tujca s stalnim bivanjem, z veljavnostjo dve ali 10 let ali z neomejeno veljavnostjo. Ta dokument zagotavlja imetniku vrnitev samo, če zunaj ZDA ni bival več kakor eno leto),

—	Permit to reenter (odobritev vrnitve, z veljavnostjo dve leti. Ta dokument zagotavlja imetniku vrnitev samo, če zunaj ZDA ni bival več kakor dve leti),

—	Valid temporary residence stamp (žig o začasnem bivanju, ki se odtisne v veljaven potni list in velja eno leto od dneva izdaje).

PRILOGA VI

PRILOGA VII

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VIZUMSKE NALEPKE

1. Oddelek za obvezne podatke

1.1 Polje „VELJA ZA“:

V to polje se vpiše ozemeljska veljavnost vizuma.

Polje se lahko izpolni le na enega od naslednjih načinov:

(a)	schengenske države;

(b)

schengenska država ali schengenske države, na ozemlju katerih je omejena veljavnost vizuma (v tem primeru se za posamezne države uporabljajo naslednje oznake):

BE	BELGIJA
CZ	ČEŠKA
DK	DANSKA
DE	NEMČIJA
EE	ESTONIJA
GR	GRČIJA
ES	ŠPANIJA
FR	FRANCIJA
IT	ITALIJA
LV	LATVIJA
LT	LITVA
LU	LUKSEMBURG
HU	MADŽARSKA
MT	MALTA
NL	NIZOZEMSKA
AT	AVSTRIJA
PL	POLJSKA
PT	PORTUGALSKA
SI	SLOVENIJA
SK	SLOVAŠKA
FI	FINSKA
SE	ŠVEDSKA
IS	ISLANDIJA
NO	NORVEŠKA
CH	ŠVICA

1.2 Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma, se v to polje vpiše „schengenske države“ v jeziku države članice, ki je izdala vizum.

1.3 Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo na podlagi člena 25(1) te uredbe, se v to polje v jeziku države članice izdajateljice vpiše ime države članice (držav članic), na ozemlje katere(-ih) je omejen imetnik vizuma.

1.4 Ko se vizumska nalepka uporablja za izdajo vizuma z ozemeljsko omejeno veljavnostjo na podlagi člena 25(3) te uredbe, se lahko za oznake, ki jih je treba vpisati, uporabijo naslednje možnosti:

(a)	vpišejo se oznake zadevnih držav članic;

(b)	vpišeta se besedi „schengenske države“, ki jima v oklepaju sledijo znak minus in oznake držav članic, za ozemlje katerih vizum ne velja;

(c)	če je polje „velja za“ premajhno za vpis vseh oznak držav članic, ki priznavajo oziroma ne priznavajo zadevne potne listine, se uporabi manjše črke.

2. Polje „OD ... DO“:

To polje navaja obdobje imetnikovega bivanja, ki ga dovoljuje vizum.

Za besedo „OD“ se vpiše datum, ko imetnik lahko vstopi na ozemlje, za katero velja vizum, in sicer:

—	dan se izpiše z dvema številkama, pri dnevih od 1 do 9 se pred številko napiše ničla,

—

vezaj,

—	mesec se izpiše z dvema številkama; mesecem, ki so označeni z enomestno številko, se pred posamezno enomestno številko doda ničla,

—

vezaj,

—	leto se izpiše z dvema številkama, ki sta zadnji dve številki leta:

na primer: 05-12-07 = 5. december 2007.

Datum zadnjega dneva obdobja dovoljenega bivanja imetnika vizuma se na enak način kakor prvi dan veljavnosti vpiše po besedi „DO“. Imetnik vizuma mora ozemlje, za katero vizum velja, zapustiti do 24. ure tega dne.

3. Polje „ŠTEVILO VSTOPOV“:

V tem polju se navede, kolikokrat lahko imetnik vizuma vstopi na ozemlje, za katero vizum velja, in sicer pomeni število obdobij bivanja, ki se lahko razporedijo prek celotnega obdobja veljavnosti vizuma, glej 4.

Dovoljen je lahko enkratni, dvakratni ali večkratni vstop. Število vstopov se vpiše v polje desno od besedila z „01“ ali „02“ ali z okrajšavo „MULT“, kadar vizum dovoljuje več kakor dvakratni vstop.

Pri izdaji vizuma za več letaliških tranzitov na podlagi člena 26(3) te uredbe se njegova veljavnost izračuna na naslednji način: prvi dan odhoda plus šest mesecev.

Vizum preneha veljati, ko je skupno število izstopov, ki jih opravi imetnik vizuma, enako številu dovoljenih vstopov; to velja tudi takrat, ko imetnik ne izrabi celotnega števila dni, ki mu jih za bivanje dovoljuje vizum.

4. Polje „TRAJANJE BIVANJA ... DNI“

V to polje se vpiše število dni, ko imetnik vizuma lahko ostane na ozemlju, za katerega velja vizum. To bivanje je lahko glede na število odobrenih dni neprekinjeno ali razdeljeno na več obdobij, in sicer v obdobju, ki je navedeno v 2, in ob upoštevanju števila odobrenih vstopov iz 3.

V prazen prostor med besedami „TRAJANJE BIVANJA“ in „DNI“ se vpiše število odobrenih dni z dvema številkama; če je to število manjše od 10, je prva številka ničla.

V to polje se lahko vpiše največ 90 dni.

Če se izda vizum, ki velja več kakor šest mesecev, je trajanje bivanja 90 dni za vsako šestmesečno obdobje.

5. Polje „IZDANO V, ... DNE …“

V to polje se vpiše ime kraja, v katerem ima sedež organ, ki je vizum izdal. Datum izdaje vizuma se vpiše za besedico „DNE“.

Datum izdaje vizuma se vpiše na isti način kakor datum v 2.

6. Polje „ŠTEVILKA POTNEGA LISTA“:

To polje vsebuje številko potne listine, v katero je bila pritrjena vizumska nalepka.

Če je oseba, ki ji je vizum izdan, vpisana v potni list zakonca, starševske avtoritete ali zakonitega skrbnika, se navede številka potne listine navedene osebe.

Če država članica, ki je vizum izdala, ne priznava potne listine prosilca, se za pritrditev vizuma uporabi enotna oblika posebnega lista za pritrditev vizumov.

Če se vizumska nalepka pritrdi na posebni list, se v to polje ne vpiše številka potnega lista, ampak ista šestmestna tipografska številka, kot je na obrazcu.

7. Polje „VRSTA VIZUMA“:

Za pomoč organom mejne kontrole je v tem polju vrsta vizuma navedena s črkami A, C in D:

A	:	letališki tranzitni vizum (kot je določeno v členu 2(5) te uredbe)
C	:	vizum (kot je določeno v členu 2(2) te uredbe)
D	:	vizum za dolgoročno bivanje

8. Polje „PRIIMEK IN IME“:

Prva beseda v polju „priimek“ in prva naslednja beseda v polju „ime“ potne listine imetnika vizuma se napišeta v navedenem vrstnem redu. Organ izdajatelj preveri, ali sta priimek in ime, ki sta navedena v potni listini ter ki ju je treba vpisati v to in v strojno čitljivo polje, enaka priimku in imenu iz vloge za izdajo vizuma. Če število znakov priimka in imena presega razpoložljivo število mest, se presežni znaki nadomestijo s piko (.).

(a)

Obvezni vpisi v polje „OPOMBE“

—	Če je vizum izdan v imenu neke druge države članice na podlagi člena 8, se pripiše naslednje: „R/[šifra zastopane države članice]“.

—	Če je vizum izdan za namene tranzita, se pripiše naslednje: TRANZIT:

(b)	Nacionalni vpisi v polju „OPOMBE“ V to polje se vpisujejo tudi opombe v zvezi z nacionalnimi določbami, v jeziku države članice, ki je izdala vizum. Take opombe pa ne smejo podvajati obveznih opomb iz točke 1.

(c)

Rubrika za fotografijo

Barvna fotografija imetnika vizuma se pritrdi na za to namenjeno mesto.

Glede fotografije, ki se pritrdi na vizumsko nalepko, se upoštevajo naslednja pravila.

Velikost glave od brade do temena zaseda med 70 in 80 odstotki navpične dolžine na površini fotografije.

Minimalne zahteve glede resolucije so:

—	300 slikovnih pik na palec (ppi), nezgoščenih, za optično branje,

—	720 slikovnih pik na palec (dpi) za barvno tiskanje fotografij.

10. Strojno čitljivi del

V tem polju sta dve vrstici, sestavljeni iz 36 znakov (OCR B-10 cpi).

Prva vrstica: 36 znakov (obvezno)

Mesta znakov	Število znakov	Vsebina polja	Specifikacije
1-2	2	Vrsta dokumenta	Prvi znak: V Drugi znak: oznaka za vrsto vizuma (A, C ali D)
3-5	3	Država izdajateljica	Trimestna črkovna oznaka ICAO: BEL, CHE, CZE, DNK, D<<, EST, GRC, ESP, FRA, ITA, LVA, LTU, LUX, HUN, MLT, NLD, AUT, POL, PRT, SVN, SVK, FIN, SWE, ISL, NOR.
6-36	31	Priimek in ime	Priimek je treba ločiti od imen z dvema znakoma (<<); posamezne dele imena je treba ločiti z enim znakom (<); nepotrebna mesta je treba izpolniti z enim znakom (<).

Druga vrstica: 36 znakov (obvezno)

Mesta znakov

Število znakov

Vsebina polja

Specifikacije

Številka vizuma

To je številka, natisnjena v zgornjem desnem vogalu nalepke.

Kontrolni znak

Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO.

Državljanstvo prosilca

Črkovno kodiranje v skladu s trimestnimi kodami ICAO.

Datum rojstva

Pravilni vrstni red je LLMMDD, pri čemer je:

LL	=	leto (obvezno)
MM	=	mesec ali <<, če mesec ni znan
DD	=	dan ali <<, če dan ni znan

Kontrolni znak

Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO.

Spol

Ž	=	ženski,
M	=	moški
<	=	ni določen

Datum poteka veljavnosti vizuma

Pravilni vrstni red je LLMMDD brez mašila

Kontrolni znak

Ta znak je rezultat zapletenega izračuna na podlagi prejšnjega polja, glede na algoritem, ki ga opredeli ICAO.

Ozemeljska veljavnost

(a)	Za vizume z omejeno ozemeljsko veljavnostjo se vpiše črka T.

(b)	Za enotne vizume se vpiše mašilo <.

Število vstopov

1, 2 ali M

Trajanje bivanja

(a)	Kratkoročno bivanje: v polje za vizualno branje se vpiše število dni.

(b)	Dolgoročno bivanje: <<

Začetek veljavnosti

Vrstni red je MMDD brez mašila.

PRILOGA VIII

PRITRDITEV VIZUMSKE NALEPKE

1.	Vizumska nalepka se pritrdi na prvo stran potne listine, ki ne vsebuje vnosov ali žigov, razen žiga, ki označuje, da je vloga sprejemljiva.

2.	Nalepka se poravna z robom strani in pritrdi ob rob strani potne listine. Strojno čitljivi del nalepke se poravna z robom strani.

3.	Žig organa izdajatelja se odtisne v razdelek „OPOMBE“ tako, da sega prek nalepke na stran potne listine.

4.	Žig se sme odtisniti v strojno čitljivo polje v primerih, ko se je treba odpovedati izpolnitvi te rubrike zato, da ni več uporabna. Velikost in vsebino žiga, ki se bosta uporabljali, določijo države članice z nacionalnimi pravili.

5.	Da se prepreči ponovna uporaba vizumske nalepke, pritrjene na poseben list za pritrditev vizuma, se žig organa izdajatelja odtisne na desno tako, da zajame nalepko in poseben list; žig ne sme ovirati čitljivosti polj in opomb in ne sme segati v strojno čitljivo polje.

6.	Podaljšanje vizuma v skladu s členom 33 te uredbe ima obliko vizumske nalepke. Žig organa izdajatelja se odtisne na vizumsko nalepko.

PRILOGA IX

DEL 1

Pravila za izdajanje vizumov na meji pomorščakom v tranzitu, za katere je obvezen vizum

Ta navodila se nanašajo na izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic v zvezi s pomorščaki v tranzitu, za katere je obvezen vizum. Če se vizum izda na meji na osnovi izmenjanih informacij, je odgovornost na strani države članice, ki vizum izda.

Za namene teh pravil:

„pristanišče države članice“: pomeni pristanišče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice;

„letališče države članice“: pomeni letališče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice.

I. Vkrcanje na plovilo, privezano ali pričakovano v pristanišču države članice (vstop na ozemlje države članice)

—

Ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v pristanišču države članice, kjer je ladja privezana ali pričakovana, da bodo pomorščaki, za katere je obvezen vizum, vstopili prek letališke, kopenske ali morske meje države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake, in sicer da bo ladjar kril vse stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščakov,

—	navedeni pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije, ki jih je posredoval ladjar ali njegov zastopnik, točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje držav članic. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju države članice, na primer glede na (letalsko) vozovnico,

—

kadar pomorščaki vstopajo prek letališča države članice, pristojni organ v pristanišču države članice s pravilno izpolnjenim obrazcem za pomorščake v tranzitu, za katere je obvezen vizum (kot je določeno v delu 2), poslanim po faksu, elektronski pošti ali na drugačen način, obvesti pristojni organ na vstopnem letališču države članice o rezultatih preverjanja in navede, ali se načeloma vizum na meji lahko izda. Kadar pomorščaki vstopajo prek kopenske ali morske meje, se uporabi enak postopek za obveščanje pristojnih organov na mejnem prehodu, prek katerega vstopajo na ozemlje držav članic,

—

če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven in se ujema z navedbami ali listinami pomorščaka, lahko pristojni organ na vstopnem ali izstopnem letališču države članice izda vizum, katerega veljavnost ustreza potrebam tranzita. Poleg tega se v takih primerih na potno listino pomorščaka odtisne vstopni ali izstopni žig države članice in se izroči zadevnemu pomorščaku.

II. Izkrcanje s plovila, ki je vplulo v pristanišče države članice (izstop z ozemlja države članice)

—

Ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem pristanišču države članice o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili ozemlje države članice prek letališke, kopenske ali morske meje države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake, in sicer da bo ladjar kril vse stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščakov,

—	pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije, ki jih je posredoval ladjar ali njegov zastopnik, točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje držav članic. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju držav članic, na primer glede na (letalsko) vozovnico,

—	če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda vizum, katerega veljavnost ustreza potrebam tranzita.

III. Premestitev s plovila, ki je vplulo v pristanišče države članice, na drugo plovilo

—

Ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem pristanišču države članice o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili ozemlje države članice prek pristanišča druge države članice. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za navedene pomorščake, in sicer da bo ladjar kril vse stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščakov,

—

pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije, ki jih je posredoval ladjar ali njegov zastopnik, točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na ozemlje držav članic. Pri preverjanju naveže stik s pristojnim organom v pristanišču države članice, iz katerega bodo pomorščaki z ladjo zapustili ozemlje držav članic. Preveri, ali je ladja, na katero se bodo vkrcali, tam privezana ali pričakovana. Preveri se tudi načrt potovanja po ozemlju držav članic,

—	če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda vizum, katerega veljavnost ustreza potrebam tranzita.

DEL 2

PODROBEN OPIS OBRAZCA

Točke od 1 do 4: identiteta pomorščaka

(1)

A.	Priimek/priimki

Ime/imena

C.	Državljanstvo

D.	Čin/stopnja

(2)

A.	Kraj rojstva

B.	Datum rojstva

(3)

A.	Številka potnega lista

B.	Datum izdaje

C.	Rok veljavnosti

(4)

A.	Številka pomorske knjižice

B.	Datum izdaje

C.	Rok veljavnosti

K točkama 3 in 4: za namene identifikacije se lahko uporablja potna listina ali pomorska knjižica glede na državljanstvo pomorščaka in državo članico, v katero vstopa.

Točke od 5 do 8: ladijski zastopnik in zadevno plovilo

(5)

Ime ladijskega zastopnika (posameznik ali pravna oseba, ki zastopa ladjarja na kraju samem v vseh zadevah v zvezi z dolžnostmi ladjarja glede opremljenosti plovila) pod 5A in telefonska številka (in drugi kontaktni podatki, kot so številka faksa, naslov elektronske pošte) pod 5B.

(6)

A.	Ime plovila

B.	Številka IMO (ta sedemmestna številka se imenuje tudi številka Lloyd’s)

C.	Zastava (pod katero pluje trgovska ladja)

(7)

A.	Datum prihoda plovila

B.	Izhodiščni kraj (pristanišče) plovila

Črka „A“ se nanaša na datum prihoda plovila v pristanišče, kjer naj bi se pomorščak vkrcal.

(8)

A.	Datum odhoda plovila

B.	Namembni kraj plovila (naslednje pristanišče vplutja)

K točkama 7A in 8A: kako dolgo lahko pomorščak potuje, da bi se vkrcal.

Pri tem je treba upoštevati, da je pot zelo odvisna od nepričakovanih motenj in zunanjih dejavnikov, kot so nevihte, okvare itd.

Točke od 9 do 12: razlog za pomorščakovo pot in njegov namembni kraj

(9)	„Končni namembni kraj“ je končni cilj pomorščakovega potovanja. To je lahko pristanišče, v katerem naj bi se vkrcal, ali država, v katero pripotuje zaradi izkrcanja.

(10)

Razlogi za prošnjo

(a)	V primeru vkrcanja je končni namembni kraj pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal.

(b)	Tudi v primeru izkrcanja zaradi vkrcanja na drugo plovilo na ozemlju države članice je to pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal. Izkrcanje zaradi vkrcanja na plovilo zunaj ozemlja držav članic je treba šteti kot izkrcanje.

(c)	Za izkrcanje lahko obstajajo različni razlogi, kot so iztek pogodbe, nesreča pri delu, nujni družinski razlogi itd.

(11)

Prevozna sredstva

Podatki o prevoznih sredstvih, ki jih na ozemlju držav članic uporabi pomorščak v tranzitu, za katerega je obvezen vizum, da doseže končni namembni kraj. Na obrazcu so predvidene naslednje tri možnosti:

(a)	avtomobil (ali avtobus);

(b)

vlak;

(c)

letalo.

(12)

Datum prihoda (na ozemlje države članice)

Zadeva predvsem pomorščaka na prvem letališču ali mejnem prehodu države članice (ker to ni nujno vedno letališče) na zunanji meji, na katerem želi vstopiti na ozemlje držav članic.

Datum tranzita

To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju držav članic in se napoti proti drugemu pristanišču, ki je tudi na ozemlju držav članic.

Datum odhoda

To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju držav članic, da bi se vkrcal na drugo plovilo v pristanišču zunaj ozemlja držav članic, ali datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na ozemlju držav članic, da bi se vrnil domov (zunaj ozemlja držav članic).

Poleg določitve možnih treh prevoznih sredstev je treba navesti tudi razpoložljive informacije v zvezi s temi sredstvi:

(a)	avtomobil, avtobus: registrska številka;

(b)	vlak: ime, številka itd.;

(c)	informacije o letu: datum, čas, številka.

(13)	Uradna izjava s podpisom ladijskega zastopnika ali ladjarja, ki potrjuje svojo odgovornost za stroške bivanja in po potrebi stroške repatriacije pomorščaka.

PRILOGA X

SEZNAM MINIMALNIH ZAHTEV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PRAVNI INSTRUMENT V PRIMERU SODELOVANJA Z ZUNANJIMI PONUDNIKI STORITEV

Zunanji ponudnik storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede varstva podatkov:

(a)	ob vsakem času preprečuje nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov, zlasti med njihovim pošiljanjem diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obdelavo vloge;

(b)

v skladu z navodili zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) pošlje podatke:

—	elektronsko v šifrirani obliki ali

—	fizično, na varen način;

(c)

pošlje podatke čim prej:

—	v primeru fizičnega prenosa podatkov vsaj enkrat na teden,

—	v primeru elektronskega prenosa šifriranih podatkov najpozneje ob koncu dneva, ko so bili zbrani;

(d)	podatke zbriše takoj po njihovem prenosu in zagotovi, da se lahko zaradi dogovora o terminu obiska shranijo le priimek in ime ter kontaktni naslov prosilca ter po potrebi številka potnega lista do vrnitve potnega lista prosilcu;

(e)

zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni, da se osebni podatki zaščitijo pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje pošiljanje dokumentov in podatkov diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave osebnih podatkov;

(f)	obdeluje podatke le za namene obdelave osebnih podatkov prosilcev v imenu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic);

(g)	uporablja standarde o varstvu podatkov, ki so najmanj enakovredni standardom iz Direktive 95/46/ES;

(h)	prosilcem priskrbi informacije, ki se zahtevajo po členu 37 Uredbe VIS.

Zunanji izvajalec storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede ravnanja zaposlenih:

(a)	zagotovi, da so njegovi zaposleni ustrezno usposobljeni;

(b)

zagotovi, da njegovi zaposleni pri opravljanju nalog:

—	prosilce sprejemajo vljudno,

—	spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteto prosilcev,

—	prosilcev ne obravnavajo drugače zaradi njihovega spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, in

—	spoštujejo pravila o zaupnosti, ki veljajo tudi po tem, ko uslužbenci zapustijo delovno mesto, ali po začasni prekinitvi ali prenehanju pravnega instrumenta;

(c)	poskrbi za identifikacijo zaposlenih, ki delajo za zunanjega izvajalca storitev, ob vsakem času;

(d)	dokaže, da njegovi zaposleni nimajo kazenske evidence ter da imajo zahtevano strokovno znanje in izkušnje.

Zunanji izvajalec storitev pri preverjanju izvajanja svoje dejavnosti:

(a)	poskrbi, da imajo uslužbenci, ki ji pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e), dostop do njegovih prostorov ob vsakem času brez predhodnega obvestila, zlasti za namene pregleda;

(b)	za namene pregleda zagotovi možnost dostopa na daljavo do sistema naročanja prosilcev;

(c)	zagotovi uporabo ustreznih metod spremljanja (npr. izpraševanje prosilcev, spletna kamera);

(d)	zagotovi dostop do dokazil o izpolnjevanju zahtev v zvezi z varstvom podatkov, vključno z obveznostjo poročanja, zunanjimi revizijami, rednimi pregledi na kraju samem;

(e)	zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) nemudoma poroča o vsakršnih kršitvah varnosti ali pritožbah prosilcev glede zlorabe podatkov ali nepooblaščenega dostopa ter z njo oz. njimi sodeluje pri iskanju rešitve, da bi prosilci, ki so se pritožili, dobili hiter odgovor s pojasnili.

Zunanji izvajalec storitev upošteva naslednje splošne zahteve:

(a)	dela v skladu z navodili države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obravnavo vloge;

(b)	sprejme ustrezne protikorupcijske ukrepe (npr. določbe o osebnih dohodkih zaposlenih, sodelovanje pri izbiri uslužbencev, ki se ukvarjajo z določeno nalogo, pravilo dvojnega preverjanja, načelo rotacije);

(c)	v celoti spoštuje določbe pravnega instrumenta, ki vsebuje klavzulo o začasni prekinitvi ali prenehanju, zlasti v primeru kršitve veljavnih pravil, in klavzulo o reviziji, s katero se zagotovi, da je pravni instrument v skladu z najboljšo prakso.

PRILOGA XI

POSEBNI POSTOPKI IN POGOJI ZA POENOSTAVLJENO IZDAJO VIZUMOV ČLANOM OLIMPIJSKE DRUŽINE, KI SODELUJEJO NA OLIMPIJSKIH IN PARAOLIMPIJSKIH IGRAH

POGLAVJE I

Namen in opredelitve

Člen 1

Namen

Naslednji posebni postopki in pogoji olajšujejo oddajo vloge in izdajo vizumov članom olimpijske družine za čas trajanja olimpijskih ali para-olimpijskih iger, ki jih organizira država članica.

Poleg tega se uporabljajo ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti v zvezi z oddajo vloge in izdajo vizuma.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

„odgovorne organizacije“ v povezavi z ukrepi za poenostavitev postopkov za oddajo vloge in izdajo vizumov za člane olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah, in pomenijo uradne organizacije, kot jih opredeljuje olimpijska listina, ki imajo pravico organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, predložiti sezname članov olimpijske družine z namenom izdaje akreditacijskih kartic za igre;

„člani olimpijske družine“ so vse osebe, ki so člani Mednarodnega olimpijskega komiteja, Mednarodnega para-olimpijskega komiteja, mednarodnih zvez, nacionalnih olimpijskih ali para-olimpijskih odborov, organizacijskih odborov olimpijskih iger in nacionalnih zvez, kot na primer športniki, glavni in pomožni sodniki, trenerji in drugi športni delavci, zdravniško osebje, ki spremlja moštva ali posamezne športnike ali športnice, in medijsko akreditirani novinarji, vodstveni delavci, donatorji, sponzorji ali drugi uradni povabljenci, ki se strinjajo, da bo njihovo vedenje skladno s pravili, ki jih predpisuje olimpijska listina, da bodo ravnali pod nadzorom in vrhovnim pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki so na seznamih odgovornih organizacij in so akreditirani pri organizacijskem odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, kot sodelujoči na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah;

„olimpijska akreditacijska kartica“, ki jo izda organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, pomeni enega od dveh zavarovanih dokumentov (eden za olimpijske, drugi pa za para-olimpijske igre), na katerem je fotografija imetnika, ki omogoča identifikacijo člana olimpijske družine in dovoljuje dostop do objektov, kjer potekajo tekmovanja, in udeležbo na drugih dogodkih, ki so načrtovani med trajanjem iger;

4.	„trajanje olimpijskih in para-olimpijskih iger“ pomeni obdobje, ko potekajo olimpijske oziroma para-olimpijske igre;

„organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre“ pomeni odbor, ki ga je država članica ustanovila v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za organizacijo olimpijskih in para-olimpijskih iger in ki odloča o akreditaciji članov olimpijske družine, ki sodelujejo na navedenih igrah;

6.	„službe, pristojne za izdajo vizumov“ pomeni službe, ki jih država članica, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, imenuje za obravnavanje vlog in izdajo vizumov članom olimpijske družine.

POGLAVJE II

Izdaja vizumov

Člen 3

Pogoji

V skladu s to uredbo se vizum lahko izda samo, če je zadevna oseba:

(a)	imenovana s strani ene od odgovornih organizacij in jo je organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, akreditiral kot sodelujočo osebo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah;

(b)	imetnik veljavne potne listine, ki dovoljuje prehod zunanjih meja, kot do določa člen 5 Zakonika o schengenskih mejah;

(c)	oseba, za katero ni bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa;

(d)	oseba, za katero se meni, da ne ogroža javnega reda, nacionalne varnosti ali mednarodnih odnosov katere od držav članic.

Člen 4

Izpolnjevanje vloge

1. V primerih, ko odgovorna organizacija pripravi seznam oseb, ki so izbrane, da se udeležijo olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger, lahko skupaj z vlogo za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za izbrane osebe vloži skupinsko vlogo za vizum za tiste izbrane osebe, za katere velja vizumska obveznost v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, razen v primeru, ko imajo te osebe dovoljenje za bivanje, ki ga izda država članica, ali dovoljenje za bivanje, ki ga izda Združeno kraljestvo ali Irska v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (1).

2. Skupinske vloge za vizum se za zadevne osebe pošljejo hkrati z vlogami za izdajo olimpijske akreditacijske kartice organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske in para-olimpijske igre, in sicer v skladu s postopkom, ki ga določi odbor.

3. Individualne vloge za vizum se vložijo za vse posameznike, ki sodelujejo na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah.

4. Organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, skupinske vloge za vizume na najhitrejši možni način pošlje službam, odgovornim za izdajo vizumov, skupaj s kopijami vlog za izdajo olimpijske akreditacijske kartice za zadevne osebe, na katerih je njihovo ime in priimek, državljanstvo, spol, datum in kraj rojstva ter številka, vrsta in datum poteka veljavnosti njihove potne listine.

Člen 5

Obravnavanje skupinske vloge za vizum in vrsta izdanega vizuma

1. Vizum izda služba, ki je odgovorna za izdajo vizumov, po preučitvi, ki zagotavlja izpolnjevanje pogojev iz člena 3.

2. Izdani vizum je enotni vizum, ki dovoljuje več vstopov in omogoča bivanje največ tri mesece v času trajanja olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger.

3. Če član zadevne olimpijske družine ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki (c) ali (d) člena 3, lahko službe, odgovorne za izdajo vizumov, izdajo vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25 te uredbe.

Člen 6

Oblika vizuma

1. Vizum ima obliko dveh številk, ki se vneseta na olimpijsko akreditacijsko kartico. Prva številka je številka vizuma. V primeru enotnega vizuma to številko sestavlja sedem (7) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stoji črka „C“. V primeru vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo to številko sestavlja osem (8) znakov, ki jih sestavlja šest (6) številk, pred katerimi stojita črki „XX“ (2). Druga številka je številka potne listine zadevne osebe.

2. Službe, odgovorne za izdajo vizumov, pošljejo številke vizumov organizacijskemu odboru države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, zaradi izdaje akreditacijskih kartic.

Člen 7

Oprostitev takse

Za obravnavo vlog za vizume in izdajo vizumov službe, ki so odgovorne za izdajo vizumov, ne zaračunavajo nobenih taks.

POGLAVJE III

Splošne in končne določbe

Člen 8

Razveljavitev vizuma

Če se seznam oseb, ki so prijavljene kot sodelujoče na olimpijskih in/ali para-olimpijskih igrah, spremeni pred začetkom iger, odgovorne organizacije o tem brez odlašanja obvestijo organizacijski odbor države članice, ki gosti olimpijske ali para-olimpijske igre, tako da je mogoče preklicati akreditacijske kartice za osebe, črtane s seznama. Organizacijski odbor nato o tem obvesti službe, odgovorne za izdajo vizumov, pri čemer navede številke zadevnih vizumov.

Službe, odgovorne za izdajo vizumov, razveljavijo vizume za zadevne osebe. O tem nemudoma obvestijo organe, odgovorne za mejne kontrole, slednji pa brez odlašanja te podatke pošljejo pristojnim organom drugih držav članic.

Člen 9

Kontrole na zunanjih mejah

1. Pri prehodu zunanjih meja držav članic so kontrole članov olimpijske družine, katerim so bili vizumi izdani v skladu s to uredbo, ob vstopu omejene na preverjanje izpolnjevanja pogojev, določenih v členu 3.

2. V času trajanja olimpijskih in/ali para-olimpijskih iger:

(a)	se vstopni in izstopni žig odtisneta na prvo prazno stran potne listine tistih članov olimpijske družine, katerim je treba odtisniti takšne žige v skladu s členom 10(1) Zakonika o schengenskih mejah. Ob prvem vstopu se na isti strani označi številka vizuma;

(b)	se šteje, da so pogoji za vstop, predvideni v členu 5(1)(c) Zakonika o schengenskih mejah, izpolnjeni, ko je član olimpijske družine pravilno akreditiran.

3. Določbe odstavka 2 se uporabljajo za člane olimpijske družine, ki so državljani tretjih držav, ne glede na to, ali zanje velja vizumska obveznost po Uredbi (ES) št. 539/2001.

(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(2) Navedba kode ISO države članice organizatorke.

PRILOGA XII

LETNI STATISTIČNI PODATKI O ENOTNIH VIZUMIH, VIZUMIH Z OZEMELJSKO OMEJENO VELJAVNOSTJO IN LETALIŠKIH TRANZITNIH VIZUMIH

Podatki, ki jih je treba predložiti Komisiji v roku iz člena 40a za vsako mesto, kjer posamezne države članice izdajajo vizume:

—	skupno število zaprošenih vizumov A (tudi vizumov A za večkratni vstop),

—	skupno število izdanih vizumov A (tudi vizumov A za večkratni vstop),

—	skupno število izdanih vizumov A za večkratni vstop,

—	skupno število neizdanih vizumov A (tudi vizumov A za večkratni vstop),

—	skupno število zaprošenih vizumov C (tudi vizumov C za večkratni vstop),

—	skupno število izdanih vizumov C (tudi vizumov C za večkratni vstop),

—	skupno število izdanih vizumov C za večkratni vstop,

—	skupno število neizdanih vizumov C (tudi vizumov C za večkratni vstop),

—	skupno število izdanih vizumov C z ozemeljsko omejeno veljavnostjo.

Splošna pravila za predložitev podatkov:

—	Podatki za celotno predhodno leto se združijo v eno samo datoteko.

—	Podatki se predložijo na podlagi enotnega obrazca (ki ga zagotovi Komisija).

—	Podatki so razdeljeni po posameznih mestih, kjer zadevne države članice izdajajo vizume, in združeni po posameznih tretjih državah.

—	Podatki o neizdanih vizumih zajemajo podatke o zavrnitvah izdaje vizuma in vlog, kjer je bila obravnava ustavljena (po določbah člena 8(2)).

Če podatkov ni na voljo ali so brezpredmetni za določeno kategorijo ali tretjo državo, države članice pustijo okence prazno (in ne vpišejo „0“ (ničle), „brezpredmetno“ ali druge vrednosti).

PRILOGA XIII

KORELACIJSKA TABELA

Določba te uredbe	Nadomeščena določba Schengenske konvencije (CSA), Skupnih konzularnih navodil (CCI) ali Schengenskega izvršilnega odbora (SCH/Com-ex)
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1 Cilj in področje uporabe	CCI, del I.1. Področje uporabe (člena 9 in 10 CSA)
Člen 2 Opredelitve (1)–(4)	CCI: del I. 2. Opredelitev pojmov in vrste vizumov CCI: Del IV „Pravna podlaga“ CSA: členi 11(2), 14(1), 15, 16
NASLOV II
LETALIŠKI TRANZITNI VIZUM
Člen 3 Državljani tretjih držav, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum	Skupni ukrep 96/197/PNZ, CCI, del 2.1.1
NASLOV III
POSTOPKI IN POGOJI ZA IZDAJO VIZUMOV
POGLAVJE I
Organi, udeleženi v postopkih obravnave vlog
Člen 4 Pristojni organi, udeleženi v postopkih oddaje in obravnave vlog	CCI, del II. 4., CSA, člen 12(1), Uredba (ES) št. 415/2003
Člen 5 Država članica, pristojna za obravnavo vlog in odločanje o njih	CCI, del II, 1.1(a) (b), CSA, člen 12(2)
Člen 6 Konzularna ozemeljska pristojnost	CCI, del II, 1.1 in 3
Člen 7 Pristojnost za izdajanje vizumov državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na ozemlju države članice	—
Člen 8 Sporazumi o zastopanju	CCI, del II, 1.2
POGLAVJE II
Vloga
Člen 9 Praktični načini za oddajo vloge	CCI, Priloga 13, opomba (člen 10(1))
Člen 10 Splošni predpisi o oddaji vloge	—
Člen 11 Obrazec vloge	CCI, del III. 1.1.
Člen 12 Potna listina	CCI, del III, 2(a), CSA, člen 13(1) in (2)
Člen 13 Biometrični podatki	CCI, del III, 1.2(a) in (b)
Člen 14 Spremni dokumenti	CCI, del III, 2(b) in del V, 1.4, Com-ex (98) 57
Člen 15 Potovalno zdravstveno zavarovanje	CCI, del V, 1.4
Člen 16 Vizumska taksa	CCI, del VII, 4 in Priloga 12
Člen 17 Pristojbina za storitve	CCI, del VII, 1.7
POGLAVJE III
Obravnava vloge in odločitev o njih
Člen 18 Preverjanje konzularne pristojnosti	—
Člen 19 Dopustnost	—
Člen 20 Žig, s katerim se potrjuje dopustnost vloge	CCI, del VIII, 2
Člen 21 Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja	CCI, del III, 4 in del V, 1
Člen 22 Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic	CCI, del II, 2.3 in del V, 2.3(a)–(d)
Člen 23 Odločanje o vlogi	CCI, del V, 2.1 (druga alinea), 2.2, CCI
POGLAVJE IV
Izdaja vizuma
Člen 24 Izdaja enotnega vizuma	CCI, del V, 2.1.
Člen 25 Izdaja vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo	CCI, del V, 3, Priloga 14, CSA 11(2), 14(1) in 16
Člen 26 Izdaja letališkega tranzitnega vizuma	CCI, del I, 2.1.1 – Skupni ukrep 96/197/PNZ
Člen 27 Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke	CCI, del VI, 1–2–3–4
Člen 28 Razveljavitev že izpolnjenih vizumskih nalepk	CCI, del VI, 5.2
Člen 29 Pritrditev vizumskih nalepk	CCI, del VI, 5.3
Člen 30 Pravice, ki jih daje izdani vizum	CCI, del I, 2.1, zadnji stavek
Člen 31 Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic	—
Člen 32 Zavrnitev izdaje vizuma	—
POGLAVJE V
Sprememba izdanega vizuma
Člen 33 Podaljšanje	Com-ex (93) 21
Člen 34 Razveljavitev in preklic	Com-ex (93) 24 in Priloga 14 k CCI
POGLAVJE VI
Vizumi, izdani na zunanjih mejah
Člen 35 Vizumi, izdani na zunanji meji	Uredba (ES) št. 415/2003
Člen 36 Vizumi, ki se na zunanji meji izdajo pomorščakom v tranzitu	Uredba (ES) št. 415/2003
NASLOV IV
UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA
Člen 37 Organizacijska sestava vizumskih oddelkov	CCI, VII, 1-2-3
Člen 38 Sredstva za preverjanje vlog in spremljanje konzularnih predstavništev	—
	CCI, del VII, 1A
Člen 39 Ravnanje osebja	CCI, del III, 5
Člen 40 Oblike sodelovanja med državami članicami	CCI, del VII, 1AA
Člen 41 Sodelovanje med državami članicami	CCI, del VII, 1AA
Člen 42 Udeležba častnih konzulov	CCI, del VII, AB
Člen 43 Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev	CCI, del VII, 1B
Člen 44 Šifriranje in varen prenos podatkov	CCI, del II, 1.2, del VII, 1.6, šesti, sedmi, osmi in deveti pododstavek
Člen 45 Sodelovanje konzulatov držav članic s komercialnimi posredniki	CCI, VIII, 5.2
Člen 46 Zbiranje statističnih podatkov	SCH Com-ex (94) 25 in (98) 12
Člen 47 Obveščanje širše javnosti	—
NASLOV V
SCHENGENSKO SODELOVANJE NA LOKALNI RAVNI
Člen 48 Schengensko sodelovanje konzularnih predstavništev držav članic na lokalni ravni	CCI, VIII, 1–3–4
NASLOV VI
KONČNE DOLOČBE
Člen 49 Ureditve v zvezi z olimpijskimi in para-olimpijskimi igrami	—
Člen 50 Spremembe prilog	—
Člen 51 Navodila za praktično uporabo Vizumskega zakonika	—
Člen 52 Postopek v odboru	—
Člen 53 Uradno obveščanje	—
Člen 54 Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008	—
Člen 55 Spremembe Uredbe (ES) št. 562/2006	—
Člen 56 Razveljavitve	—
Člen 57 Nadzor in ocenjevanje	—
Člen 58 Začetek veljavnosti	—

PRILOGE

Priloga I Usklajen obrazec vloge	CCI, Priloga 16
Priloga II Neizčrpen seznam spremnih dokumentov	Delno CCI, V, 1.4
Priloga III Enotna oblika in uporaba žiga, ki potrjuje, da je bila vloga za izdajo vizuma sprejemljiva	CCI, VIII, 2
Priloga IV Skupni seznam tretjih držav, naštetih v Prilogi I k uredbi (ES) št. 539/2001, katerih državljani morajo imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje letališča, ki se nahaja na ozemlju držav članic	CCI, Priloga 3, del I
Priloga V Seznam dovoljenj za bivanje, ki dajejo imetnikom pravico do tranzita preko letališč držav članic brez letališkega tranzitnega vizuma	CCI, Priloga 3, del III
Priloga VI Standardni obrazec za uradno obveščanje o zavrnitvi izdaje, razveljavitvi ali preklicu vizuma in obrazložitev odločitve	—
Priloga VII Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke	CCI, del VI, 1–4, Priloga 10
Priloga VIII Pritrditev vizumske nalepke	CCI, del VI, 5.3
Priloga IX Pravila za izdajanje vizumov na meji pomorščakom v tranzitu, za katere je obvezen vizum	Uredba (ES) št. 415/2003, Prilogi I in II
Priloga X Seznam minimalnih zahtev, ki jih je treba vključiti v pravni instrument v primeru sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev	CCI, Priloga 19
Priloga XI Posebni postopki in pogoji za poenostavljeno izdajo vizumov članom olimpijske družine, ki sodelujejo na olimpijskih in paraolimpijskih igrah	—
Priloga XII Letni statistični podatki o enotnih vizumih, vizumih z ozemeljsko omejeno veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih	—