25.7.2009

Uradni list Evropske unije

L 194/22

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 670/2009

z dne 24. julija 2009

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z javno intervencijo z razpisom za odkup trde pšenice ali neoluščenega riža in spremembi uredb (ES) št. 428/2008 in (ES) št. 687/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(a), (c) in (k) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 13(3) in člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor sta bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 (2), se Komisija lahko odloči za javno intervencijo od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za neoluščeni riž, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen. Treba je določiti pogoje, pod katerimi se lahko izvajajo javne intervencije, če se Komisija odloči, da je taka intervencija potrebna, in navesti, kateri organi so na tem področju pristojni v državi članici v skladu z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (3), pri čemer je določeno, da ti organi za namene te uredbe delujejo pod imenom „intervencijske agencije“ tudi, kadar plačilne agencije delujejo neposredno.

(2)

Da bi omogočili čim preprostejše in učinkovitejše delovanje sistema javne intervencije, je treba določiti pravila o odobritvi intervencijskih centrov s strani intervencijskih agencij držav članic in sprejeti določbe o tej odobritvi. Zato je treba natančno določiti pogoje, zahtevane za odobritev skladiščnih prostorov intervencijskega centra.

(3)

Pogoji za sprejemljivost ponudb trde pšenice in neoluščenega riža, ki se oddajo pri intervencijskih agencijah, in pogoji za prevzem proizvodov v teh agencijah morajo biti čim bolj enotni v vsej Skupnosti. Za zagotovitev enakega obravnavanja vseh izvajalcev je treba zato določiti postopke, ki se uporabljajo za odkup in zlasti za sprejemljivost ponudb, prevzeme in z njimi povezane preglede.

(4)

Kadar skladiščni prostori odobrenega intervencijskega centra v državi članici, v kateri izvajalec ne opravlja glavne dejavnosti, izvajalcem omogočajo, da proizvode dobavijo z najnižjimi stroški, je treba tem izvajalcem pustiti možnost, da ponudbe oddajo v zadevni državi članici. Zato je za preprečitev dodatnih upravnih zahtev za te izvajalce primerno, da se jim dovoli, da formalnosti v zvezi s ponudbami opravljajo s svojo identifikacijsko številko za DDV v državi članici, v kateri opravljajo glavno dejavnost, in da se jim omogoči, da za potrditev svoje ponudbe predložijo varščino, ki so jo dobili v navedeni državi članici.

(5)

Za zagotovitev poenostavljenega in zadovoljivega upravljanja intervencije je treba določiti, da mora biti ponujena serija homogena, serijo neoluščenega riža pa mora sestavljati riž iste sorte. Treba je tudi določiti minimalno količino, pod katero intervencijska agencija ni zavezana sprejeti ponudbe, vendar je treba vseeno upoštevati, da se večja minimalna količina lahko izkaže za potrebno zaradi upoštevanja pogojev in običajev v trgovini na debelo ali veljavnih okoljskih pravil v državi članici. Da bi izvajalci dobili informacije o veljavnih minimalnih količinah, je treba določiti, da intervencijske agencije določijo navedene minimalne količine v vsakem obvestilu o razpisu, ki ga objavijo, in po potrebi določijo večje količine, kot so določene v tej uredbi.

(6)	V intervencijo ni treba sprejeti trde pšenice in neoluščenega riža, katerega kakovost ne omogoča ustrezne poznejše uporabe in skladiščenja. V zvezi s tem je treba določiti metode, potrebne za določitev kakovosti trde pšenice in neoluščenega riža.

(7)

Trda pšenica je žito, za katero so določena merila minimalne kakovosti za prehrano ljudi, ki morajo ustrezati zdravstvenim standardom, določenim z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (4). Določiti je treba, da se ti standardi uporabljajo od prevzema zadevnih proizvodov v skladu s trenutnim intervencijskim režimom.

(8)

Tveganja, ki so povezana z zgornjo mejo dopustnih onesnaževalcev, plačilne ali intervencijske agencije prepoznajo na podlagi podatkov, ki jih prejmejo od ponudnikov, in lastnih analitičnih meril. Za omejitev finančnih stroškov je pred prevzemom proizvodov utemeljeno zahtevati analize v pristojnosti agencij samo na podlagi analize tveganja, ki omogoča zagotavljanje kakovosti proizvodov ob njihovem vstopu v intervencijski režim. Če je država članica ob odkupu proizvoda sprejela neustrezno odločitev glede analize tveganja v skladu s temi predpisi, je odgovorna, če se kasneje izkaže, da proizvod ne ustreza predpisanim minimalnim standardom. Taka odločitev namreč ne bi dovoljevala zagotovitve kakovosti proizvoda in posledično njegovega ustreznega shranjevanja. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi država članica prevzame odgovornost v zvezi s tem.

(9)	Pri določanju minimalne kakovosti neoluščenega riža je treba zlasti upoštevati vremenske razmere v regijah pridelovalkah Skupnosti.

(10)

Natančno je treba določiti preglede, ki jih je treba opraviti, da bi se prepričali o dejanski prisotnosti ponujenih proizvodov v skladiščnih prostorih, ki jih je imenoval ponudnik, in izpolnjevanju postavljenih zahtev glede teže in kakovosti ponujenega blaga. Treba je razlikovati po eni strani med sprejetjem ponujenega blaga po opravljeni kontroli kakovosti in izpolnjevanja zahtev glede minimalne kakovosti ter po drugi strani določitvijo cene, plačane vlagatelju po opravljenih analizah, ki so potrebne za ugotovitev natančnih lastnosti vsake serije na podlagi reprezentativnih vzorcev.

(11)

Da se omogoči učinkovito upravljanje tega intervencijskega ukrepa, je treba določiti, da so ponudbe trde pšenice ali neoluščenega riža trdne in dokončne. Ponudb torej ni mogoče spremeniti ali umakniti, za oddajo ponudb pa je treba določiti pogoj položitve varščine ter določiti podrobna pravila za njeno sprostitev in morebitno vključitev v proračun Skupnosti, če nekateri pogoji za sprejemljivost navedenih ponudb ne bi bili izpolnjeni.

(12)	V členu 18(2) in (4)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da Komisija v okviru razpisov določi intervencijsko ceno za trdo pšenico brez poseganja v povišanje ali znižanje cen zaradi kakovosti. Treba je določiti te spremembe cen, povezane z glavnimi merili kakovosti trde pšenice.

(13)

Člen 18(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je intervencijska cena določena za neoluščeni riž določene standardne kakovosti, opredeljene v delu A Priloge IV k tej uredbi, ter da se jo prilagodi z uporabo povišanj in znižanj, če se kakovost riža, ponujenega intervenciji, razlikuje od te standardne kakovosti. Intervencijske cene se lahko povišajo ali znižajo glede na cenovne razlike na trgu neoluščenega riža za različno kakovost. Pri tem je treba upoštevati bistvene lastnosti neoluščenega riža, da se tako omogoči objektivno oceno kakovosti. To zahtevo zadovoljivo izpolnjuje ocena vsebnosti vlage, izkoristka po predelavi in odstotka pomanjkljivih zrn, ki se lahko opravi s preprostimi in učinkovitimi metodami.

(14)	Zaradi uskladitve se morajo pregledi v intervencijskih zalogah opraviti pod pogoji, opredeljenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

(15)	Zaradi učinkovitega upravljanja sistema je treba določiti, da se podatki, ki jih zahteva Komisija, pošiljajo po elektronski poti in po metodah, ki jih Komisija daje na voljo državam članicam.

(16)

Določbe o sektorju riža v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 489/2005 z dne 29. marca 2005 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003, kar zadeva določitev intervencijskih centrov in prevzem neoluščenega riža s strani intervencijskih agencij (5). Vendar je zaradi uskladitve pravil o rižu in trdi pšenici primerno, da se nekatere določbe v Uredbi (ES) št. 489/2005 ne povzamejo.

(17)	Določbe o trdi pšenici v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 428/2008 z dne 8. maja 2008 o določitvi intervencijskih centrov za žita (6). Zato je treba določiti, da se te od 1. julija 2009 ne uporabljajo več za trdo pšenico.

(18)

Določbe o trdi pšenici v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 687/2008 z dne 18. julija 2008 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani plačilnih ali intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (7). Zato je treba določiti, da se te od 1. julija 2009 ne uporabljajo več za trdo pšenico.

(19)	Uredbi (ES) št. 428/2008 in (ES) št. 687/2008 je zato treba ustrezno spremeniti, Uredbo (ES) št. 489/2005 pa razveljaviti.

(20)	V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 72/2009 se nove določbe o javni intervenciji iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 uporabljajo od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za sektor riža. Zato se morajo podrobna pravila za uporabo teh določb uporabljati od teh datumov.

(21)	Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v času, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE O ODOBRITVI INTERVENCIJSKIH CENTROV, ODKUPIH IN PONUDBAH

ODDELEK 1

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1. Ta uredba vzpostavlja za sektorja trde pšenice in riža podrobna pravila za uporabo v zvezi z odkupi v okviru javne intervencije iz člena 13(3) in člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Odkupe iz odstavka 1 opravljajo plačilne agencije ali agencije, ki jih plačilne agencije pooblastijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 884/2006, v nadaljnjem besedilu: intervencijske agencije.

Člen 2

Imenovanje in odobritev intervencijskih centrov

1. Intervencijske centre, ki jih mora Komisija imenovati na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1234/2007, predhodno odobrijo intervencijske agencije v skladu z določbami te uredbe in pravil, določenih v Uredbi (ES) št. 884/2006, zlasti na področju odgovornosti in nadzora v skladu s členom 2 navedene uredbe.

2. Za odobritev intervencijskega centra se intervencijske agencije prepričajo, da imajo skladiščni prostori tega centra najmanj:

(a)	skladiščne zmogljivosti v vseh skladiščnih prostorih tega centra za najmanj 20 000 ton za trdo pšenico ali 10 000 ton za riž;

(b)	minimalno zmogljivost odpreme iz zalog, ki vsakemu skladiščnemu prostoru omogoča, da se na delovni dan iz njega odpremi najmanj 5 % skladiščene količine oziroma 1 000 ton trde pšenice in 500 ton riža.

3. Podatki o seznamu intervencijskih centrov in njihovih skladiščnih prostorih, ki jih je Komisija imenovala na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1234/2007, se spremenijo in dajo na voljo državam članicam in javnosti v skladu s členoma 23 in 24 te uredbe.

ODDELEK 2

POSTOPEK ZA ODKUP TRDE PŠENICE ALI NEOLUŠČENEGA RIŽA Z RAZPISOM

Člen 3

Odkupi

1. Intervencijske agencije z obvestilom o razpisu začnejo odkup trde pšenice ali neoluščenega riža po začetku razpisnega postopka na podlagi uredbe, ki jo Komisija sprejme po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku razpisnega postopka.

2. V uredbi o začetku razpisnega postopka so navedeni predvsem naslednji podatki:

(a)	ime in oznaka KN proizvoda;

(b)	datumi razpisov;

(c)	skrajni dan in ura za oddajo ponudb;

(d)	datum konca razpisa;

(e)	zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ali regija(-e) v primeru uporabe drugega pododstavka člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3. Razpis za neoluščeni riž je lahko omejen na eno ali več vrst riža, kot so opredeljene v delu I I.2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007 („okroglozrnati riž“, „srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A“ ali „dolgozrnati riž B“).

4. Med začetkom veljavnosti uredbe o začetku razpisnega postopka in predvidenim datumom zadnjega dne prvega roka za oddajo ponudb mora preteči najmanj šest dni.

5. V obvestilu o razpisu, ki ga objavi intervencijska agencija, so navedene predvsem minimalne količine, ki jih morajo vsebovati ponudbe. Te količine so najmanj 10 ton za trdo pšenico in 20 ton za riž.

Vendar če pogoji in običaji v trgovini na debelo ali veljavna okoljska pravila v državi članici upravičujejo uporabo večjih minimalnih količin od količin, določenih v prvem pododstavku, pristojna intervencijska agencija te količine določi v obvestilu o razpisu.

6. Obveznosti, ki so rezultat razpisnega postopka, niso prenosljive.

Člen 4

Pogoji za oddajo in sprejemljivost ponudb

1. Odkupi iz člena 3 se opravijo na podlagi ponudb, ki jih izvajalci oddajo pri intervencijskih agencijah držav članic v pisni obliki ali po elektronski poti s potrdilom o prejemu.

2. Da intervencijska agencija sprejme ponudbo, mora ta vsebovati:

(a)

obrazec, ki ga ponudnikom dajo na voljo države članice na podlagi vzorca, ki ga je Komisija uskladila pod pogoji iz člena 24, in na katerem so vsaj naslednji podatki:

(i)	ime ponudnika; njegov naslov in identifikacijska številka za DDV v državi članici, v kateri opravlja glavno dejavnost, ali če te številke nima, njegova številka v kmetijskem registru;

(ii)	ponujeni proizvod; z navedbo vrste in sorte za riž;

(iii)

kraj skladiščenja proizvoda ob oddaji ponudbe;

(iv)	skladiščni prostori intervencijskega centra, za katere je ponudba pripravljena z najnižjimi stroški;

(v)	ponujena količina, leto pridelave ponujenega proizvoda, navedba njegovega porekla iz Skupnosti in območja pridelave v Skupnosti;

(vi)

ponujena cena na tono za blago, ki ustreza minimalni kakovosti za trdo pšenico ali standardni kakovosti za riž, dostavljeno v skladiščne prostore imenovanega intervencijskega centra pred raztovarjanjem, izražena v eurih na največ dve decimalni mesti. Ta cena je največ enaka referenčni ceni iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za trdo pšenico ali referenčni ceni iz člena 8(b) navedene uredbe za neoluščeni riž;

(vii)

za riž uporaba pesticidov po žetvi, pri čemer se navedejo uporabljene količine;

(viii)

glavne lastnosti ponujenega proizvoda;

(b)

naslednje priloge:

(i)	dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 30 EUR na tono trde pšenice ali 50 EUR na tono neoluščenega riža pred iztekom roka za oddajo ponudb; ta varščina se lahko položi v državi članici, v kateri ponudnik opravlja glavno dejavnost, kadar odda ponudbo v drugi državi članici;

(ii)	izjava ponudnika, s katero potrjuje, da so ponujene količine v resnici na kraju skladiščenja, imenovanem v točki (a)(iii) tega odstavka;

(iii)

izjava ponudnika, s katero potrjuje, da se ponudba nanaša na homogeno serijo, da je za riž ta serija sestavljena iz neoluščenega riža iste sorte in da minimalne količine ustrezajo količinam, določenim v obvestilu o razpisu, ki ga je objavila intervencijska agencija.

3. Intervencijska agencija evidentira sprejemljive ponudbe, datum njihovega prejema in zadevne količine.

4. Ponudbe so veljavne in dokončne.

Člen 5

Preverjanje ponudb s strani intervencijske agencije

1. Intervencijske agencije preverijo sprejemljivost ponudb na podlagi zahtevanih elementov v skladu s členom 4(2).

Če je ponudba nesprejemljiva, intervencijska agencija o tem takoj obvesti zadevnega ponudnika.

2. Ustreznost dokumentov iz člena 4(2)(b)(ii) in (iii) se lahko preveri potem, ko intervencijska agencija ugotovi, da je ponudba sprejemljiva, po potrebi ob pomoči intervencijske agencije, pristojne za kraj skladiščenja, ki ga je imenoval ponudnik, v skladu s členom 22(3).

Če kateri koli dokument iz prvega pododstavka ni ustrezen, se ponudba razveljavi in se uporabi člen 9(2).

Člen 6

Obveščanje Komisije o ponudbah

1. Intervencijska agencija najpozneje do 14. ure (po bruseljskem času) na dan po izteku roka za oddajo ponudb Komisijo obvesti o sprejemljivih ponudbah pod pogoji iz člena 24. Ponudniki niso identificirani.

Če ni bila oddana nobena sprejemljiva ponudba, država članica o tem obvesti Komisijo v istem roku.

2. Sprejemljive ponudbe, o katerih Komisija ni bila obveščena, se izključijo iz razpisa.

Člen 7

Odločitev na podlagi ponudb

Komisija na podlagi ponudb, o katerih je bila obveščena v skladu s členom 6(1) te uredbe, odloči, da ne bo izbrala nobenega ponudnika, ali določi najvišjo ceno odkupa v okviru intervencije po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 8

Odločitve o ponudbah

1. Kadar Komisija določi najvišjo ceno odkupa v okviru intervencije v skladu s členom 7, intervencijske agencije sprejmejo sprejemljive ponudbe, katerih cene so enake najvišjemu znesku ali nižje od njega. Vse druge ponudbe se zavrnejo.

2. Če ni določena nobena najvišja cena odkupa v okviru intervencije, se zavrnejo vse ponudbe.

3. Intervencijske agencije po objavi uredbe ali obvestilu o odločitvi, s katero se določi najvišja cena odkupa v okviru intervencije iz člena 7 ali določi, da se ne izbere noben ponudnik, sprejmejo odločitve iz odstavkov 1 in 2.

4. Pristojna intervencijska agencija obvesti vsakega ponudnika o izidu njegove udeležbe pri razpisu najpozneje delovni dan po objavi ali obvestilu iz odstavka 3.

Člen 9

Sprostitev in zaseg varščin

1. Dejanska prisotnost proizvodov na kraju skladiščenja, ki ga je ponudnik imenoval v skladu s členom 4(2)(a)(iii), ponudba homogene serije, veljavnost ponudbe, o kateri je obveščena Komisija, in prevzem proizvoda, ki ga opravi pristojna agencija, so primarne zahteve v smislu člena 20(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (8).

2. Če primarne zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene, se varščina zaseže, razen v primeru višje sile, in vknjiži kot namenski prejemek v skladu s členom 12 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (9).

3. Za namene uporabe tega člena intervencijske agencije preverjajo količine, prisotne v skladišču, tako, da smiselno uporabljajo pravila in pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 glede pregledov fizične prisotnosti uskladiščenih proizvodov v okviru postopkov javnega skladiščenja ter zlasti tistih iz točke B.III Priloge I k navedeni uredbi. Ti pregledi se izvedejo za vsaj 5 % ponudb in 5 % ponujenih količin na podlagi analize tveganja.

4. Varščina se sprosti ob objavi odločitve iz člena 8(3), kadar se ponudba zavrne.

5. Varščina se sprosti za izbrane ponudbe v petih delovnih dneh po datumu sestave prevzemnega zapisnika iz tretjega pododstavka člena 18(1).

ODDELEK 3

POSTOPEK PREVOZA PROIZVODOV

Člen 10

Dobava

1. Intervencijska agencija določi datum(-e) dobave v skladiščne prostore odobrenega intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, in o tem čim prej obvesti ponudnika.

Če proizvodov ni mogoče dobaviti v skladiščne prostore intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, intervencijska agencija določi druge skladiščne prostore istega intervencijskega centra ali skladiščne prostore drugega odobrenega intervencijskega centra, kamor se morajo z najnižjimi stroški dobaviti proizvodi, in določi datum(-e) dobave.

2. Vsi proizvodi se morajo dobaviti v skladiščne prostore odobrenega intervencijskega centra najpozneje konec tretjega meseca po mesecu prejema ponudbe, vendar ne po 30. juniju za trdo pšenico in 31. avgustu za neoluščeni riž.

3. Predstavnik intervencijske agencije sprejme blago v prisotnosti vlagatelja ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika.

4. Dobavljena količina se stehta v prisotnosti ponudnika ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in predstavnika intervencijske agencije, ki je od ponudnika neodvisen.

Vendar je predstavnik intervencijske agencije lahko tudi skladiščnik. V tem primeru:

(a)	mora agencija v 30 dneh po prevzemu sama opraviti pregled, ki zajema najmanj preverjanje volumna; razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno na podlagi volumetrične metode, ne sme presegati 5 %;

(b)	če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu žita;

(c)	če je toleranca presežena, je treba žito takoj stehtati. Stroške tehtanja nosi skladiščnik, če je ugotovljena teža nižja od knjižene, oziroma država članica, če je težja višja.

Člen 11

Stroški prevoza

1. Stroške prevoza blaga do skladiščnega prostora intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, z najnižjimi stroški v skladu s členom 4(2)(a)(iv) za razdaljo do vključno 100 km nosi ponudnik. Stroške prevoza nad 100 km nosi intervencijska agencija.

2. Kadar intervencijska agencija v skladu z drugim pododstavkom člena 10(1) spremeni skladiščne prostore intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, dodatne stroške prevoza s franšizo za 20 km nosi intervencijska agencija. Vendar stroške prevoza nad 100 km v celoti nosi intervencijska agencija.

3. Komisija povrne stroške iz odstavkov 1 in 2, ki jih nosi intervencijska agencija, na podlagi nestandardnih zneskov v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 884/2006.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA TRDO PŠENICO

Člen 12

Kakovost ponujene trde pšenice

1. Trda pšenica mora biti zdrava, čista in primerne tržne kakovosti, da se sprejme v intervencijo.

2. Da se ugotovi, da je trda pšenica zdrava, čista in primerne tržne kakovosti, mora biti opredeljena kot neoporečna. Zato mora izpolnjevati merila kakovosti, preučena glede na lastnosti, opredeljene v delu A Priloge I in minimalne zahteve glede kakovosti trde pšenice v delu B Priloge I.

Člen 13

Vzorčenje in analize ponudb trde pšenice

1. Iz vsake ponujene serije trde pšenice se vzame reprezentativni vzorec pri enkratni dobavi, vzorci se jemljejo na vsako pošiljko v višini najmanj 60 ton.

2. Intervencijska agencija mora zagotoviti analizo lastnosti odvzetega vzorca v roku 20 delovnih dni od dneva pridobitve reprezentativnega vzorca.

3. Standardne metode za določanje kakovosti trde pšenice, ponujene v intervencijo, so določene v Prilogi II.

—	Del A: Standardna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti,

—	Del B: Standardna metoda za določanje vsebnosti vlage v trdi pšenici,

—	Del C: Standardna metoda za določanje deleža zrn, ki so izgubili steklasti videz,

—	Del D: Druge metode za določanje kakovosti trde pšenice.

4. Države članice opravljajo nadzor nad stopnjami onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, na podlagi analize tveganja, pri čemer še posebej upoštevajo podatke, ki jih da ponudnik, in njegove obveznosti glede spoštovanja zahtevanih standardov, predvsem glede rezultatov analiz, ki jih je dobil. Kjer je to potrebno, se trajanje in obseg ukrepov nadzora določita v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, predvsem kadar bi bil lahko položaj na trgu zaradi onesnaževalcev močno moten.

5. Ponudnik krije stroške, ki se nanašajo na:

(a)	analize onesnaževalcev;

(b)	test aktivnosti škroba (Hagberg);

(c)	določanje vsebnosti beljakovin;

(d)	umik proizvodov, če analize pokažejo, da ponujena trda pšenica ne ustreza minimalni kakovosti, ki se zahteva za intervencijo.

6. Rezultati analize se vlagatelju sporočijo v prevzemnem zapisniku iz člena 18.

7. V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne analize na zadevnih proizvodih, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

8. Če analize in pregledi ne dovoljujejo sklepa, da se ponujena trda pšenica lahko sprejme v intervencijo, lahko ponudnik nadomesti zadevno serijo najpozneje dvajseti delovni dan po tej ugotovitvi, ne da bi to vplivalo na rok dobave iz člena 10(2). Z odstopanjem od člena 11 stroške prevoza te nadomestne serije nosi izključno ponudnik.

Člen 14

Prevzem ponudb trde pšenice

1. Intervencijska agencija prevzame ponujeno trdo pšenico, ko njen predstavnik ob dobavi blaga v intervencijsko skladišče v skladu z določbami člena 13 potrdi količino in upoštevanje pogojev iz člena 12 za vso serijo

2. Prevzem se opravi najpozneje v šestdesetih dneh po zadnji dobavi iz člena 10(2), vendar ne po 31. juliju.

Vendar se prevzem, če se uporabijo določbe člena 13(8), lahko opravi najpozneje 31. avgusta.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE ZA RIŽ

Člen 15

Kakovost ponujenega neoluščenega riža

1. Neoluščeni riž mora biti zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, da se sprejme v intervencijo.

2. Neoluščeni riž je zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, kadar:

(a)	izpolnjuje merila, določena v delu A Priloge III, glede osnovnega izkoristka riža po predelavi in v delu B Priloge III glede najvišjih sprejemljivih odstotkov pomanjkljivosti riža;

(b)	vsebnost vlage ne presega 14,5 %;

(c)	je brez vonja in v njem ni živih žuželk;

(d)	stopnja radioaktivnosti ne presega največjih vrednosti, določenih v predpisih Skupnosti.

Člen 16

Vzorčenje in analize ponudb neoluščenega riža

1. Za preverjanje zahtev glede kakovosti, ki se v skladu s členom 15 zahtevajo za sprejetje proizvoda v intervencijo, intervencijska agencija v prisotnosti vlagatelja ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika odvzame vzorce.

Odvzamejo se trije reprezentativni vzorci s težo najmanj en kilogram na enoto. Namenjeni so:

(a)	vlagatelju;

(b)	skladišču, kjer se opravi prevzem;

(c)	intervencijski agenciji.

Za sestavitev reprezentativnih vzorcev se število potrebnih vzorcev dobi tako, da se količina ponujene serije deli z desetimi tonami. Vsi posamezni vzorci tehtajo enako. Reprezentativne vzorce sestavlja vsota vzorcev, deljena s tri.

Zahteve glede kakovosti se preverijo na podlagi reprezentativnega vzorca, namenjenega skladišču, kjer se opravi prevzem.

2. Reprezentativni vzorci se sestavijo za vsako delno dobavo (s tovornjakom, tovornim čolnom, železniškim vagonom) pod pogoji iz odstavka 1.

Pregled vsake delne dobave se lahko pred sprejemom v skladišče intervencije omeji na preverjanje vsebnosti vlage, odstotka nečistoč in odsotnosti živih žuželk. Vendar se prevzem serije zavrne, če končni rezultat preverjanja naknadno pokaže, da delna dobava ni v skladu z zahtevami minimalne kakovosti. Odstrani se celotna serija. Stroške odstranitve nosi vlagatelj.

Če lahko intervencijska agencija v državi članici preveri vse zahteve po minimalni kakovosti ob vsaki delni dobavi pred sprejetjem v skladišče, mora zavrniti prevzem delne dobave, ki ni v skladu z zahtevami.

3. Kontrola stopnje radioaktivnosti riža se opravi samo, kadar to zahtevajo razmere, in samo v obdobju, ko je to potrebno. Po potrebi se določita trajanje in obseg pregledov v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4. Rezultati analize se vlagatelju sporočijo v prevzemnem zapisniku iz člena 18.

5. V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne analize na zadevnih proizvodih, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

Laboratorij, ki ga je odobrila intervencijska agencija, opravi novo analizo na podlagi novega vzorca, sestavljenega iz enakih delov reprezentativnih vzorcev, ki sta jih shranila vlagatelj in intervencijska agencija. V primeru dostave po delih se rezultat dobi s tehtanim povprečjem rezultatov analiz za nove reprezentativne vzorce vsakega dela.

6. Če iz analiz in pregledov ni mogoče ugotoviti, ali se ponujeni neoluščeni riž lahko sprejme v intervencijo, lahko ponudnik nadomesti zadevno serijo najpozneje dvajseti delovni dan po ugotovitvi, ne da bi to vplivalo na rok dobave iz člena 10(2). Z odstopanjem od člena 11 stroške prevoza te nadomestne serije nosi izključno ponudnik.

Člen 17

Prevzem ponudb neoluščenega riža

1. Intervencijska agencija prevzame ponujeni riž, kadar njen predstavnik ob dobavi blaga v intervencijsko skladišče v skladu z določbami člena 16 potrdi količino in minimalne zahtevane lastnosti, predvidene v členih 3 in 15.

2. Prevzem se lahko opravi najpozneje v šestdesetih dneh po zadnji dobavi iz člena 10(2), vendar ne po 30. septembru.

Vendar se prevzem, če se uporabijo določbe člena 16(6), lahko opravi najpozneje 31. oktobra.

POGLAVJE IV

SKUPNE DOLOČBE O PREVZEMU, PREGLEDIH IN OBVESTILIH

Člen 18

Prevzemni zapisnik

1. Intervencijska agencija, pristojna za odobritev skladiščnih prostorov, za katere je ponudba oddana z najnižjimi stroški, sestavi prevzemni zapisnik za vsako serijo. Vlagatelj ali njegov zastopnik je lahko prisoten pri sestavi zapisnika.

V zapisniku morajo biti navedeni:

(a)	število vzetih vzorcev, ki sestavljajo reprezentativni vzorec;

(b)	datum preverjanja količine in lastnosti serije;

(c)	dobavljena teža in tudi sorta za riž;

(d)	lastnosti serije, kot izhajajo iz analiz;

(e)	agencija, pristojna za analize.

Intervencijska agencija in skladiščnik datirata in podpišeta zapisnik.

2. Prevzemni zapisnik se lahko sestavi, ko je prevzetih 95 % ponujene količine.

Člen 19

Določitev cene, ki se plača vlagatelju, in plačilo

1. Cena, ki se plača vlagatelju, je ponujena cena iz člena 4(2)(a)(vi) te uredbe brez poseganja v določbe člena 11 te uredbe in morebitna povišanja ali znižanja iz Priloge IV za trdo pšenico in Priloge V za neoluščeni riž ali določena v skladu s členom 18(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Plačilo se izvrši najpozneje 35. dan po dnevu prevzema, kot je za posamezen primer opredeljeno v členih 14 in 17.

V primeru uporabe člena 13(7) za trdo pšenico ali člena 16(5) za neoluščeni riž se plačilo izvrši v najkrajšem možnem času, potem ko je bil vlagatelj obveščen o rezultatu zadnje analize.

Kadar je plačilo odvisno od predložitve računa s strani vlagatelja in kadar račun ni predložen v roku, predvidenem v prvem pododstavku, mora biti plačilo izvršeno v petih delovnih dneh po dejanski predložitvi računa.

Člen 20

Nadzorni ukrepi

1. Brez poseganja v preglede, ki se v tej uredbi zahtevajo za vsak prevzem proizvodov, se pregledi intervencijskih zalog opravljajo pod pogoji, določenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

2. Če naj se pregledi izvedejo na podlagi analize tveganja iz člena 13(4) te uredbe, za finančne posledice, ki izhajajo iz nespoštovanja najvišjih dopustnih stopenj onesnaževalcev, finančno odgovarja država članica v skladu s pravili, določenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

Če pa zadevna država članica v primeru ohratoksina A in alfatoksina lahko Komisiji predloži zadovoljiv dokaz za spoštovanje standardov ob začetku skladiščenja, spoštovanje običajnih pogojev skladiščenja kot tudi drugih obveznosti skladiščnika, se finančna odgovornost prenese na proračun Skupnosti.

3. Kadar je kraj skladiščenja, imenovan v skladu s členom 4(2)(a)(iii), v državi članici, v kateri ponudba ni bila oddana, in intervencijska agencija, ki je prejela ponudbo, odloči, da se opravi pregled na kraju samem glede dejanske prisotnosti proizvodov, pošlje intervencijski agenciji, pristojni za kraj skladiščenja, zahtevo za pregled skupaj s kopijo ponudbe. Pregled na kraju samem se opravi v roku, ki ga določi intervencijska agencija, ki je prejela ponudbo.

Člen 21

Nacionalni predpisi

Po potrebi intervencijske agencije sprejmejo dodatne postopke in pogoje za prevzem po tej uredbi, da bi upoštevale posebne razmere v zadevni državi članici.

Člen 22

Obveščanje Komisije in intervencijskih agencij o prevzemih

1. Država članica pod pogoji iz člena 24 najpozneje vsako sredo do 14. ure (po bruseljskem času) za pretekli teden sporoči za proizvod in po potrebi za vrsto proizvodov:

(a)	skupne količine, ki ustrezajo ponudbam, sprejetim na podlagi člena 8;

(b)	skupne količine, ki ustrezajo ponudbam, razveljavljenim v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2);

(c)	skupne količine, sprejete in nedobavljene v rokih, določenih v členu 10;

(d)	skupne količine, ki ne ustrezajo minimalnim zahtevanim lastnostim za prevzem;

(e)	prevzete skupne količine.

2. Vsaka država članica pod pogoji iz člena 24 najpozneje konec meseca, ki sledi roku prevzema iz člena 14(2) te uredbe, po regijah, opredeljenih v Prilogi III k Uredbi Sveta (EGS) št. 837/90 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (10), sporoči povprečne rezultate glede hektolitrske mase, vsebnosti vlage, lomljenih zrn in vsebnosti beljakovin za prevzete serije trde pšenice.

3. Izmenjava podatkov med intervencijskimi agencijami o pregledu iz člena 20(3) se opravi po elektronski poti pod pogoji iz člena 24.

Člen 23

Obveščanje Komisije o intervencijskih agencijah in centrih

1. Države članice Komisiji pod pogoji iz člena 24 sporočijo podatke o:

(a)	odobrenih intervencijskih agencijah iz člena 1 ter

(b)	odobrenih intervencijskih centrih iz člena 2 in njihovih skladiščnih prostorih.

2. Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam intervencijskih agencij iz člena 1(2).

3. Spremembe seznama intervencijskih centrov in njihovih skladiščnih prostorov iz člena 2(3) in seznama intervencijskih agencij iz odstavka 2 tega člena se dajejo na razpolago državam članicam in javnosti z ustreznimi tehničnimi sredstvi prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, tudi z objavo na svetovnem spletu.

Člen 24

Metoda obveščanja

1. Obvestila in izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo, določeni v tej uredbi, se pošiljajo po elektronski poti prek informacijskih sistemov, ki jih pristojnim organom dajejo na razpolago Komisija ali države članice.

2. Zadevni dokumenti se sestavljajo in pošiljajo po postopkih, določenih v teh informacijskih sistemih.

3. Oblika in vsebina dokumentov sta določeni na podlagi vzorcev ali metod, ki se uporabnikom dajo na razpolago prek informacijskih sistemov. Ti vzorci in metode se prilagajajo in posodabljajo po obvestilu Upravljalnemu odboru za skupno ureditev kmetijskih trgov.

4. Podatki o obvestilih se vnašajo in posodabljajo v informacijskih sistemih, ki je v pristojnosti pristojnega organa države članice, v skladu s pravicami do dostopa, ki jih podelijo ti organi.

POGLAVJE V

SPREMEMBE, RAZVELJAVITVE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Sprememba Uredbe (ES) št. 428/2008

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2008 se črta stolpec (4) o trdi pšenici.

Člen 26

Sprememba Uredbe (ES) št. 687/2008

Uredba (ES) št. 687/2008 se spremeni:

V členu 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obdobju iz prvega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ima vsak imetnik homogene serije najmanj 80 ton navadne pšenice, ječmena, koruze ali sirka, pridelanih na območju Skupnosti, pravico, da lahko ta žita ponudi plačilni ali intervencijski agenciji (v nadaljnjem besedilu: intervencijska agencija).“

V prvem pododstavku člena 4(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	za navadno pšenico tiste, določene z uporabo Uredbe (EGS) št. 315/93, vključno z zahtevami glede stopnje toksinov Fusarium, ki je za navadno pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (11);

3.	V členu 5 se točka (h) črta.

V členu 7(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	določanje vsebnosti beljakovin pri navadni pšenici;“

Člen 10 se spremeni:

(a)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)	če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri navadni pšenici in ječmenu ter 4 % pri koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;

(d)	če odstotek nečistoč presega 4 % pri koruzi in sirku ter 5 % pri navadni pšenici in ječmenu, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;“

(b)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	če odstotek raznih nečistoč (Schwarzbesatz) presega 1 % pri navadni pšenici, ječmenu, koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,1 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;“

(c)	točka (g) se črta.

6.	V Prilogi I se črta stolpec „Trda pšenica“.

Priloga II se spremeni:

(a)

točka 1.2 se spremeni:

(i)	v točki (a) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Zakrnela zrna so zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi iz vzorca, omenjenih v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: navadna pšenica 2,0 mm, ječmen 2,2 mm.“

(ii)	v točki (d) se črta drugi pododstavek;

(b)

točka 1.3 se nadomesti z naslednjim:

„1.3. Nakaljena zrna

Nakaljena zrna so tista zrna, pri katerih so jasno vidne s prostim očesom primarne koreninice (radikula) oziroma klični list (plumula). Ko ocenjujemo količino zrn, ki kalijo, moramo upoštevati splošni izgled vzorca. Pri nekaterih žitih je kalček štrleč, tako se ovoj kalčka med tresenjem žita strga. Takšna zrna so podobna zrnom, ki kalijo, vendar ne spadajo v to skupino. Nakaljena zrna so le tista, kjer je kalček vidno spremenjen, kar nam pomaga, da zlahka ločimo nakaljena zrna od normalnih zrn.“

(c)	točka 2.1 se črta.

Točka 1 Priloge III se spremeni:

(a)	prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Pri navadni pšenici in ječmenu presejemo 250 g povprečnega vzorca skozi dve siti, eno z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in drugo z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm; vsako sejanje traja pol minute.“

(b)

sedmi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Delni vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 2,0 mm pri navadni pšenici in 2,2 mm pri ječmenu. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Zrna, ki jih je poškodovala zmrzal, in nezrela zelena zrna spadajo v skupino ,zakrnelih zrn’.“

9.	Priloga VI se črta.

Člen 27

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 489/2005 se razveljavi z učinkom od 1. septembra 2009.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi VI.

Člen 28

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za sektor riža.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 30, 31.1.2009, str. 1.

(3) UL L 171, 23.6.2006, str. 35.

(4) UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(5) UL L 81, 30.3.2005, str. 26.

(6) UL L 129, 17.5.2008, str. 8.

(7) UL L 192, 19.7.2008, str. 20.

(8) UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(9) UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(10) UL L 88, 3.4.1990, str. 1.

(11) UL L 364, 20.12.2006, str. 5.“

PRILOGA I

(Člen 12(2))

DEL A

1. OPREDELITEV LASTNOSTI, KI JIH JE TREBA PREUČITI, DA SE OSNOVNO ŽITO OPREDELI KOT ŽITO NEOPOREČNE KAKOVOSTI

1.1 Lomljena zrna

Vsa zrna z deloma vidnim endospermom se štejejo za lomljena zrna. Zrna, ki so bila poškodovana pri mlatenju, kakor tudi zrna brez kalčka, prav tako spadajo v to skupino.

1.2 Nečistoče v obliki zrn

(a)

Zakrnela zrna:

Zakrnela zrna so zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi iz vzorca, omenjenih v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: trda pšenica 1,9 mm.

„Zakrnela zrna“ pomenijo zrna, ki, potem ko odstranimo vse ostale snovi iz te priloge, padejo skozi sito z odprtinami premera 2,0 mm.

Poleg tega v to skupino sodijo tudi od zmrzali poškodovana zrna ter nezrela (zelena) zrna.

(b)	Druga žita: vsa zrna, ki ne pripadajo isti vrsti kot osnovno žito.

(c)	Zrna, poškodovana od škodljivcev: zrna, ki so nagrizena. V to skupino spadajo tudi zrna, na katerih se nahajajo insekti.

(d)

Zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka, lisasta zrna, zrna, okužena s fuzarijo:

zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka, in tista, pri katerih je kalček normalen in ne kali, semenska ovojnica je obarvana rjavo ali rjavočrno.

Za trdo pšenico:

—	zrna, ki kažejo rjavo ali rjavočrno barvo drugje kot na samem kalčku, se štejejo za lisasta zrna,

—	zrna, okužena s fuzarijo, so zrna, pri katerih je semenski mešiček okužen s Fusarium mycelium; takšna zrna izgledajo rahlo zakrnela, nagubana ter imajo rožnate ali bele razpršene lise z nejasnimi robovi.

(e)	Zrna, pregreta med sušenjem, so tista, katerih zunanji izgled je spremenjen zaradi sušenja pri čezmerno visoki temperaturi, vendar niso poškodovana.

1.3 Nakaljena zrna

Nakaljena zrna so tista zrna, pri katerih so jasno vidne s prostim očesom primarne koreninice (radikula) oziroma klični list (plumula). Ko ocenjujemo količino zrn, ki kalijo, moramo upoštevati splošni izgled vzorca. Pri nekaterih žitih je kalček štrleč, na primer pri trdi pšenici, tako se ovoj kalčka med tresenjem žita strga. Takšna zrna so podobna zrnom, ki kalijo, vendar ne spadajo v to skupino. Nakaljena zrna so le tista, kjer je kalček vidno spremenjen, kar nam pomaga, da zlahka ločimo nakaljena zrna od normalnih zrn.

1.4 Druge nečistoče (Schwarzbesatz)

Zrna osnovnih žit, ki so poškodovana, okužena z rženimi rožički ali so gnila, se uvrščajo pod „druge nečistoče“ tudi v primeru nepravilnosti iz drugih kategorij.

(a)

Tuja semena:

„Tuja semena“ so semena rastlin, bodisi kultiviranih ali ne, ki niso žita. Vključujejo semena, ki nimajo posebnega pomena, semena, ki se lahko uporabijo za krmo živine, in škodljiva semena.

„Škodljiva semena“ so semena, ki so strupena za človeka in živali, semena, ki ovirajo ali otežujejo čiščenje in mletje žit, ter semena, ki vplivajo na kakovost žitnih proizvodov.

(b)

Poškodovana zrna:

„Poškodovana zrna“ so tista zrna, ki zaradi napada gnilobe, trohnobe oziroma plesni ali zaradi bakterijskih ali podobnih okužb niso primerna za človeško prehrano ali za krmo goveda.

Poškodovana zrna zajemajo tudi zrna, ki so bila poškodovana zaradi samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi. Takšna „pregreta“ ali „počrnela“ zrna so zrna normalne velikosti, pri katerih je semenski ovoj sivorjave do črne barve, medtem ko je zrnje na prerezu rumenorjavo do rjavočrno.

Zrna, ki jih je napadla pšenična hržica, spadajo med poškodovana zrna le, če je več kot polovica zrna obarvana sivo do črno kot posledica sekundarnega napada škodljivih organizmov. Kjer je barva spremenjena na manj kot polovici zrna, se zrna štejejo med tista zrna, ki so jih napadli škodljivci.

(c)

Tuje snovi:

Vse snovi v vzorcu žita, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm (razen zrn drugih žit in posebno velikih zrn osnovnega žita), ter tista, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm, se štejejo za tuje snovi. Sem spadajo tudi kamni, pesek, delci slame ter druge nečistoče iz vzorca, ki gredo skozi sito z odprtinami velikosti 3,5 mm ter ostanejo na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm.

(d)	Pleve in luske

(e)	Rženi rožički

(f)	Gnila zrna

(g)	Mrtvi insekti in delci insektov.

1.5 Živi škodljivci

1.6 Lisasta zrna, ki so izgubila steklast izgled

Lisasta zrna trde pšenice so tista zrna, pri katerih jedro ni v celoti steklasto.

1.7 Barva žita

Žito ima značilno barvo za svojo vrsto, je brez neobičajnega vonja in živih škodljivcev (vključno z grinjami) na kateri koli stopnji njegovega razvoja.

1.8 Onesnaževalci

Najvišje dopustne stopnje onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, dovoljene s predpisi Skupnosti, ne presegajo stopenj, določenih na podlagi Uredbe (EGS) št. 315/93, vključno z zahtevami iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (1).

2. SPECIFIČNI FAKTORJI, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI OPREDELITVI NEČISTOČ V TRDI PŠENICI

Nečistoče pomenijo zakrnela zrna, zrna drugih žit, zrna, ki so jih poškodovali škodljivci, zrna s spremenjeno barvo kalčka, lisasta zrna ali zrna, okužena s fuzarijo, ter zrna, pregreta med sušenjem.

Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi, pleve in luske, rženi rožički, gnila zrna, mrtvi insekti in delci insektov.

DEL B

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI TRDE PŠENICE

A.	Najvišja vsebnost vlage

14,5 %

B.	Najvišji odstotek snovi, ki ne predstavljajo osnovnega žita neoporečne kakovosti:

12 %

1.	Lomljena zrna

6 %

2.	Nečistoče v obliki zrn (razen tistih pod točko 3)

5 %

od tega:

(a)	zakrnela zrna

(b)	druga žita

3 %

(c)	zrna, poškodovana od škodljivcev

(d)	zrna, pri katerih je seme izgubilo barvo

(e)	zrna, pregreta med sušenjem

0,50 %

3.	Lisasta zrna in/ali zrna, okužena s fuzarijo,

5 %

od tega:

— zrna, okužena s fuzarijo

1,5 %

4.	Nakaljena zrna

4 %

5.	Razne nečistoče (Schwarzbesatz),

3 %

od tega:

(a)	tuja zrna:

— škodljiva

0,10 %

— drugo

(b)	poškodovana zrna:

— zrna, poškodovana zaradi spontanega gretja ali pregretja med sušenjem

0,05 %

— drugo

(c)

tuja snov

(d)	pleve in luske

(e)	rženi rožiček

0,05 %

(f)	gnila zrna

(g)	mrtvi insekti in delci insektov

C.	Najvišji odstotek v celoti ali delno lisastih zrn

27 %

D.	Najvišja vsebnost tanina (2)

—

E.	Najnižja hektolitrska masa (kg/hl)

F.	Najnižja vsebnost beljakovin (2)

11,5 %

G.	Hagbergovo padno število (v sekundah)

220

H.	Najnižja vrednost sedimentacije (v ml)

—

Se ne uporablja.

(1) UL L 364, 20.12.2006, str. 5.

(2) V % suhe snovi.

PRILOGA II

(Člen 13(3))

DEL A

1. STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE DRUGIH SNOVI RAZEN OSNOVNEGA ŽITA NEOPOREČNE KAKOVOSTI

Standardna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti je predstavljena spodaj:

1.1 Pri trdi pšenici presejemo 250 g povprečnega vzorca skozi dve siti, eno z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in drugo z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, vsako sejanje traja pol minute.

Da bi zagotovili konstantno sejanje, je priporočljiva uporaba mehanskega sita, na primer vibrirajoče mize s pritrjenimi siti.

Snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm, in tisto, ki pade skozi sito z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, združimo in stehtamo kot tuje snovi. Če snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm, vsebujejo snovi iz skupine „drugih žit“ in zlasti velika zrna osnovnega žita, takšne snovi in zrna vrnemo v vzorec. Med sejanjem s sitom z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm je žito potrebno podrobno pregledati glede živih škodljivcev.

Iz že presejanega vzorca pripravimo s pomočjo separatorja delni vzorec 50 do 100 g. Takšen delni vzorec stehtamo.

Delni vzorec razgrnemo po mizi, nato s pomočjo pincete ali roževinaste lopatice odstranimo lomljena zrna, zrna drugih žit, nakaljena zrna, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali, zrna s spremenjeno barvo kalčka, lisasta zrna, tuja semena, ržene rožičke, poškodovana zrna, gnila zrna, pleve in luske, žive škodljivce in mrtve insekte.

Če delni vzorec vsebuje zrna v plevih, jih moramo ročno izluščiti, dobljeno pleve pa štejemo kot delce plev. Kamne, pesek in delce slame ločimo kot tuje snovi.

Delni vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 1,9 mm pri trdi pšenici. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Zrna, ki jih je poškodovala zmrzal, in nezrela zelena zrna spadajo v skupino „zakrnelih zrn“.

1.2 Skupine snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, kot je to določeno po metodah iz točke 1, je potrebno zelo pazljivo stehtati na 0,01 g natančno ter procentualno razdeliti na ves vzorec. Te podrobnosti navedemo v poročilu o analizi na 0,1 % natančno. Preverimo glede živih škodljivih organizmov.

Splošno pravilo je, da opravimo dve analizi vsakega vzorca. Analizi se ne smeta razlikovati za več kot 10 % glede celote zgoraj navedenih zadev.

1.3 Pri postopkih iz točk 1 in 2 uporabimo naslednje naprave:

(a)	separator vzorca, na primer stožčasta ali žlebičasta naprava;

(b)	precizna tehtnica;

(c)	sita z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm, 1,8 mm, 1,9 mm, 2,0 mm, 2,2 mm in 3,5 mm ter mrežasta sita z okroglimi odprtinami velikosti 1,8 mm in 4,5 mm. Sita so lahko pritrjena na vibrirajočo mizo.

DEL B

2. STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE VLAGE V TRDI PŠENICI

Standardna metoda za določanje vlage v trdi pšenici je predstavljena spodaj. Vendar pa lahko države članice uporabijo druge metode, ki temeljijo na istem principu, ali metodo ISO 712:1998 ali metodo, ki temelji na infrardeči tehnologiji. V primeru spora bodo priznani le rezultati, pridobljeni z metodo iz dela B Priloge II.

2.1 Princip

Vzorec sušimo pri temperaturi 130 do 133 °C pri normalnem atmosferskem tlaku toliko časa, kot je to primerno glede na velikost delcev.

2.2 Področje uporabe

Metoda sušenja se uporablja za žita, ki morajo biti zdrobljena tako, da najmanj 50 % zdrobljenega vzorca preide skozi sito z okroglimi odprtinami premera 0,5 mm in da na situ z okroglimi odprtinami premera 1,0 mm ne ostane več kot 10 % ostanka. Uporabljamo jo lahko tudi za moko.

2.3 Oprema

Analitska tehtnica

Drobilec mora biti izdelan iz materiala, ki ne vpija vlage. Biti mora enostaven za čiščenje. Omogočiti mora hitro in enakomerno drobljenje brez pregrevanja, stik z zrakom od zunaj mora biti omejen na minimum. Izpolnjevati mora tudi zahteve iz točke 2 (na primer razstavljivi valjčni mlin).

Posoda iz nerjaveče kovine ali stekla, opremljena s pokrovom, ki se ji tesno prilega: delovna površina naj omogoča, da se vzorec po površini razprostre z 0,3 g na cm2.

Električno ogrevan izotermičen sušilnik, nastavljen na temperaturo 130 do 133 °C (1) s primerno ventilacijo (2).

Eksikator s kovinsko, če ni kovine, pa s porcelanasto ploščo (debelo, perforirano), ki vsebuje kakršno koli primerno sušilno sredstvo.

2.4 Postopek

Sušenje

V posodo z znano maso natehtamo nekaj več kot 5 g zdrobljenega žita oziroma nekaj več kot 8 g zdrobljene koruze, s točnostjo 1 mg. Posodo čim prej postavimo v sušilnik, segret na 130–133 °C, da preprečimo prevelik padec temperature v sušilniku. Drobnozrnato žito sušimo dve uri, koruzo pa štiri ure od trenutka, ko sušilnik ponovno doseže temperaturo 130 do 133 °C. Posodo odstranimo iz grelne komore, hitro pokrijemo ter pustimo, da se hladi v eksikatorju 30 do 45 minut. Nato ponovno stehtamo (s točnostjo 1 mg).

2.5 Metoda za izračun ter formule

E	–	začetna masa testnega vzorca, v gramih
M	–	masa testnega vzorca v gramih po pripravi
M′	–	masa testnega vzorca v gramih po drobljenju
m	–	masa v gramih suhega preizkusnega vzorca

Vsebnost vlage, izražena v odstotku pridelka, je enaka:

—	brez predhodne priprave (E – m) × 100/E,

—	s predhodno pripravo ((M′ – m)M/M′ + E – M) × 100/E = 100 (1 – Mm/EM′)

Vedno opravimo dve vzporedni analizi istega vzorca.

2.6 Ponovljivost

Razlika med vrednostma, dobljenima v vzporednih poskusih, ki ju opravi isti analitik v kratkem časovnem obdobju, ne sme presegati 0,15 g vlage na 100 g vzorca. Če je ta vrednost presežena, je potrebno postopek določanja vlage ponoviti.

DEL C

3. STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE STOPNJE IZGUBE STEKLASTEGA IZGLEDA TRDE PŠENICE

Standardna metoda za določanje stopnje izgube steklastega izgleda trde pšenice je predstavljena spodaj.

3.1 Princip

Za ugotavljanje odstotka zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast izgled, uporabimo le del vzorca. Zrna prerežemo s pomočjo Pohlovega rezalnika zrn ali podobnega inštrumenta.

3.2 Oprema in naprave

—	Pohlov rezalnik zrn ali podoben inštrument,

—	pinceta, skalpel,

—	pladenj ali krožnik.

3.3 Postopek

(a)	Uporabimo vzorec v vrednosti 100 g, pred tem odstranimo vse druge snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti.

(b)	Vzorec razgrnemo na pladnju in ga enakomerno razporedimo.

(c)	Vstavimo ploščo v rezalnik za rezanje zrn in razgrnemo pest zrn po rešetki. Potolčemo, da dobimo le po eno zrno v vsaki luknji. Spustimo premični del, ki drži zrna na mestu, nato jih prerežemo.

(d)	Pripravimo dovolj plošč, tako da prerežemo vsaj 600 zrn.

(e)	Preštejemo zrna, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast izgled („lisasta zrna“).

(f)	Izračunamo odstotek zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast izgled („lisasta zrna“).

3.4 Zapis rezultatov

I	–	masa tistih snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, v gramih
M	–	odstotek pregledanih očiščenih zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast izgled („lisasta zrna“)

3.5 Rezultat

V delu, ki smo ga testirali, je odstotek zrn, ki so v celoti ali deloma izgubila svoj steklast izgled („lisasta zrna“), naslednji:

[M × (100 – I)]/100 = …

DEL D

4. DRUGE METODE ZA DOLOČANJE KAKOVOSTI TRDE PŠENICE

4.1 Standardna metoda za določanje Hagbergovega števila padanja (test aktivnosti škroba) mora ustrezati standardu ISO 3093:2004.

4.2 Standardna metoda za določanje hektolitrske mase mora ustrezati standardu ISO 7971/2:1995.

4.3 Metode vzorčenja in referenčne analizne metode za določitev stopnje mikotoksinov so tiste, ki so omenjene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1881/2006 in določene v prilogah I in II k Uredbi Komisije (ES) št. 401/2006 (3).

(1) Temperatura zraka znotraj sušilnika.

(2) Sušilnik mora imeti takšno grelno sposobnost, da potem, ko nastavimo temperaturo na 130 do 133 °C, doseže to temperaturo najkasneje v 45 minutah potem, ko smo vanjo postavili največje možno število testnih vzorcev, ki se lahko sušijo istočasno. Ventilacija mora omogočati, da se drobnozrnata žita (navadna pšenica, trda pšenica, ječmen in sirek) sušijo dve uri, koruza pa štiri ure; rezultati vseh vzorcev zdroba oz. koruze, ki so lahko sočasno v sušilniku, naj se ne razlikujejo za več kot 0,15 % od rezultatov, ki jih dobimo po triurnem sušenju drobnozrnatih žit oz. peturnem sušenju koruze.

(3) UL L 70, 9.3.2006, str. 12.

PRILOGA III

(Člen 15(2)(a))

DEL A

OSNOVNI IZKORISTEK RIŽA PO PREDELAVI

Da je riž zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, izkoristek riža po predelavi ne sme biti manjši od petih točk v primerjavi z osnovnimi izkoristki, naštetimi spodaj:

Oznaka sorte	Izkoristek v celih zrnih (v %)	Skupni izkoristek (v %)
Argo, Selenio, Couachi	66	73
Alpe, Arco, Balilla, Balilla GG, Balilla Sollana, Bomba, Bombon, Colina, Elio, Flipper, Frances, Lido, Riso, Matusaka, Monticili, Pegonil, Sara, Strella, Thainato, Thaiperla, Ticinese, Veta, Leda, Mareny, Clot, Albada, Guadiamar	65	73
Ispaniki A, Makedonia	64	73
Bravo, Europa, Loto, Riva, Rosa Marchetti, Savio, Veneria	63	72
Tolima	63	71
Inca	63	70
Alfa, Ariete, Bahia, Carola, Cigalon, Corallo, Cripto, Cristal, Drago, Eolo, Girona, Gladio, Graldo, Indio, Italico, Jucar, Koral, Lago, Lemont, Mercurio, Miara, Molo, Navile, Niva, Onda, Padano, Panda, Pierina, Marchetti, Ribe, Ringo, Rio, S. Andrea, Saturno, Senia, Sequial, Smeraldo, Star, Stirpe, Vela, Vitro, Calca, Dion, Zeus	62	72
Strymonas	62	71
Anseatico, Baldo, Belgioioso, Betis, Euribe, Italpatna, Marathon, Redi, Ribello, Rizzotto, Rocca, Roma, Romanico, Romeo, Tebre, Volano	61	72
Bonnet Bell, Rita, Silla, Thaibonnet, L 202, Puntal	60	72
Evropi, Melas	60	70
Arborio, Blue Belle, Blue Belle „E“, Blue Bonnet, Calendal, Razza 82, Rea	58	72
Maratelli, Precoce Rossi	58	70
Carnaroli, Elba, Vialone Nano	57	72
Axios	57	67
Roxani	57	66
Pygmalion	52	71
Sorte, ki niso navedene	64	72

DEL B

NAJVIŠJI DELEŽI POMANJKLJIVOSTI RIŽA

Da je riž zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, odstotek raznih nečistoč, odstotek zrn drugih sort riža in zrn, ki niso neoporečne kakovosti, kot so opredeljeni v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1234/2007, za posamezne vrste riža ne presegajo najvišjih odstotkov, navedenih spodaj;

„Razne nečistoče“ so vsi tujki, ki niso riž.

Pomanjkljivosti zrn	Okroglozrnati riž Oznaka KN 1006 10 92	Srednje- in dolgozrnati riž A Oznaki KN 1006 10 94 in 1006 10 96	Dolgozrnati riž B Oznaka KN 1006 10 98
Kredasta zrna	6	4	4
Zrna z rdečimi progami	10	5	5
Pikasta zrna	4	2,75	2,75
Zrna jantarne barve	1	0,50	0,50
Rumena zrna	0,175	0,175	0,175
Razne nečistoče	1	1	1
Zrna drugih sort riža	5	5	5

PRILOGA IV

(Člen 19(1))

POVIŠANJA IN ZNIŽANJA CENE TRDE PŠENICE

Povišanja in znižanja cen trde pšenice se uporabljajo skupaj na način, določen spodaj:

(a)

če je vsebnost vlage v trdi pšenici, ponujeni v intervencijo, nižja od 14 %, velja povišanje iz tabele I spodaj:

Tabela I

Povišanje cene glede na vsebnost vlage v trdi pšenici

Vsebnost vlage (v %)	Povišanja (EUR/t)
13,4	0,1
13,3	0,2
13,2	0,3
13,1	0,4
13,0	0,5
12,9	0,6
12,8	0,7
12,7	0,8
12,6	0,9
12,5	1,0
12,4	1,1
12,3	1,2
12,2	1,3
12,1	1,4
12,0	1,5
11,9	1,6
11,8	1,7
11,7	1,8
11,6	1,9
11,5	2,0
11,4	2,1
11,3	2,2
11,2	2,3
11,1	2,4
11,0	2,5
10,9	2,6
10,8	2,7
10,7	2,8
10,6	2,9
10,5	3,0
10,4	3,1
10,3	3,2
10,2	3,3
10,1	3,4
10,0	3,5

(b)

če je vsebnost vlage višja od 14 %, veljajo znižanja iz tabele II spodaj:

Tabela II

Znižanje cene glede na vsebnost vlage v trdi pšenici

Vsebnost vlage (v %)	Znižanje (EUR/t)
14,5	1,0
14,4	0,8
14,3	0,6
14,2	0,4
14,1	0,2

(c)	če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri trdi pšenici, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;

(d)	če odstotek nečistoč presega 2 % pri trdi pšenici, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;

(e)	če odstotek zrn, ki kalijo, presega 2,5 %, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;

(f)	če odstotek raznih nečistoč (Schwarzbesatz) presega 0,5 % pri trdi pšenici, velja znižanje cene v višini 0,1 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;

(g)	če odstotek lisastih zrn pri trdi pšenici presega 20 %, velja znižanje cene v višini 0,2 EUR za vsak dodatni odstotek oziroma njegov del.

PRILOGA V

(Člen 19(1))

POVIŠANJA IN ZNIŽANJA CENE RIŽA

Znižanja in povišanja cene riža se uporabljajo za intervencijsko ceno neoluščenega riža, ponujenega intervenciji, tako da se jo pomnoži z vsoto odstotkov znižanj in povišanj cene, določenih glede na naslednje:

(a)

kadar za zadevno sorto izkoristek po predelavi riža ni enak osnovnemu izkoristku po predelavi iz dela A Priloge III k tej uredbi, so povišanja in znižanja cene, uporabljena za posamezne sorte riža, določena v tabeli I spodaj:

Tabela I

Povišanja in znižanja cene glede na izkoristek riža po predelavi

Izkoristek neoluščenega riža v obliki celih zrn brušenega riža	Povišanja in znižanja cene na enoto izkoristka
Nad osnovnim izkoristkom	Povišanje cene za 0,75 %
Pod osnovnim izkoristkom	Znižanje cene za 1 %

Skupni izkoristek neoluščenega riža v obliki brušenega riža	Povišanja in znižanja cene na enoto izkoristka
Nad osnovnim izkoristkom	Povišanje cene za 0,60 %
Pod osnovnim izkoristkom	Znižanje cene za 0,80 %

(b)

kadar odstotek pomanjkljivih zrn neoluščenega riža presega dovoljena odstopanja od standardne kakovosti neoluščenega riža, je za posamezno vrsto riža uporabljen odstotek popravka intervencijske cene, določen v tabeli II spodaj:

Tabela II

Znižanja cene glede na pomanjkljivosti zrn riža

Pomanjkljivosti zrn	Odstotek pomanjkljivih zrn, ki povzroči znižanje intervencijske cene			Odstotek znižanja cene (1), ki se uporabi za dodatno odstopanje od spodnje meje
Pomanjkljivosti zrn	Okroglozrnati riž Oznaka KN 1006 10 92	Srednje- in dolgozrnati riž A Oznaki KN 1006 10 94 in 1006 10 96	Dolgozrnati riž B Oznaka KN 1006 10 98
Kredasta zrna	od 2 do 6 %	od 2 do 4 %	od 1,5 do 4 %	1 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,5 %
Zrna z rdečimi progami	od 1 do 10 %	od 1 do 5 %	od 1 do 5 %	1 % za vsako dodatno odstopanje v višini 1 %
Pikasta zrna	od 0,50 do 4 %	od 0,50 do 2,75 %	od 0,50 do 2,75 %	0,8 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,25 %
Zrna jantarne barve	od 0,05 do 1 %	od 0,05 do 0,50 %	od 0,05 do 0,50 %	1,25 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,25 %
Rumena zrna	od 0,02 do 0,175 %	od 0,02 do 0,175 %	od 0,02 do 0,175 %	6 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,125v%

(c)	kadar vsebnost vlage neoluščenega riža presega 13 %, je odstotek znižanja intervencijske cene enak razliki med odstotkom vlage neoluščenega riža, ponujenega intervenciji, ki se ga izmeri na 1 decimalno mesto natančno, in 13 %;

(d)	kadar odstotek raznih nečistoč v neoluščenem rižu presega 0,1 %, ga intervencija kupi z znižanjem intervencijske cene za 0,02 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,01 %;

(e)	kadar se intervenciji ponudi serija neoluščenega riža določene sorte, v katerem je več kot 3 % zrn riža drugih sort, ga le-ta kupi z znižanjem intervencijske cene za 0,1 % za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %.

2.	Povišanja in znižanja iz odstavka 1 se določijo na podlagi tehtanega povprečja rezultatov analiz za reprezentativne vzorce, določene v členu 16.

(1) Vsako odstopanje se obračuna na podlagi drugega decimalnega mesta odstotka pomanjkljivih zrn.

PRILOGA VI

(Člen 27, drugi pododstavek)

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 489/2005	Ta uredba
Člen 1	—
Člen 2(1)	Člen 4(2)(a) in (b)
Člen 2(2)	—
Člen 3(1)	Člen 15(1)
Člen 3(2)	Člen 15(2)
Člen 3(3)	Priloga III, del B
Člen 4	Priloga V
Člen 5	—
Člen 6(1), prvi pododstavek	Člen 4(1)
Člen 6(1), drugi pododstavek	—
Člen 6(2) in (3)	Člen 4(2)(a)
Člen 6(4)	Člen 4(3)
Člen 6(5)	Člen 5(1)
Člen 7	—
Člen 8(1) in (2)	Člen 11(1)
Člen 8(3)	—
Člen 9(1)	Člen 10(1), prvi pododstavek
Člen 9(2), prvi pododstavek	Člen 10(2)
Člen 9(2), drugi pododstavek	—
Člen 9(3)	Člen 10(3)
Člen 10(1)	Člen 17(1)
Člen 10(2)	Člen 10(4), prvi pododstavek
Člen 10(3)	Člen 10(4), drugi pododstavek
Člen 11	—
Člen 12(1) in (2)	Člen 16(1) in (2)
Člen 12(3)	—
Člen 13(1), prvi pododstavek	Člen 14
Člen 13(1), drugi pododstavek	Člen 16(4)
Člen 13(2)	Člen 16(5)
Člen 14	Člen 18
Člen 15(1), prvi pododstavek	Člen 19(1), prvi pododstavek
Člen 15(1), drugi pododstavek	—
člen 15(2), prvi in drugi pododstavek	Člen 19(2)
Člen 15(2), tretji pododstavek	Člen 19(2), tretji pododstavek
Člen 16	—
Člen 17	Člen 16(3)
Člen 18	Člen 21
Priloga I	—
Priloga II, del A	Priloga III, del A
Priloga II, del B	Priloga V
Priloga III	Priloga III, del B
Priloga IV	Priloga V
Priloga V	—
Priloga VI	—