17.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 154/1

UREDBA SVETA (ES) št. 491/2009

z dne 25. maja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“) (2) je zaradi poenostavitve zakonodajnega okolja skupne kmetijske politike (SKP) razveljavila in z enim samim pravnim aktom nadomestila vse uredbe, ki jih je Svet od uvedbe SKP sprejel v okviru vzpostavitve skupnih ureditev trgov za kmetijske proizvode ali skupine proizvodov.

(2)

Kot je poudarjeno v Uredbi o enotni SUT, zaradi poenostavitve ne bi smele postati vprašljive odločitve glede politike, sprejete v preteklih letih na področju SKP. Prav tako pa ni predvidela novih instrumentov ali ukrepov. Zato Uredba o enotni SUT odraža odločitve glede politik, ki so bile sprejete do takrat, ko je Komisija predlagala besedilo Uredbe o enotni SUT.

(3)

Vzporedno s pogajanji in sprejetjem Uredbe o enotni SUT se je Svet začel pogajati tudi o reformi politike v vinskem sektorju, ki se je zaključila s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (3). Kot je navedeno v Uredbi o enotni SUT, so bile v Uredbo o enotni SUT od samega začetka vključene samo tiste določbe vinskega sektorja, ki niso bile predmet reform politike. Te materialne določbe, ki so bile predmet sprememb politike, naj bi bile v Uredbo o enotni SUT vključene šele takrat, ko bodo ustrezne reforme sprejete. Ker so sedaj take materialne določbe bile sprejete, je vinski sektor zdaj treba v celoti vključiti v Uredbo o enotni SUT z vključitvijo odločitev glede politike, sprejetih z Uredbo (ES) št. 479/2008, v Uredbo o enotni SUT.

(4)

Za vključitev teh določb v Uredbo o enotni SUT je treba uporabiti enak pristop kot za sprejetje Uredbe o enotni SUT, in sicer se političnih odločitev iz časa, ko je te določbe sprejemal Svet, ne bi smelo postavljati pod vprašaj; prav tako se ne bi smelo postavljati pod vprašaj političnih odločitev, izraženih v ustreznih uvodnih izjavah k zadevnim uredbam.

(5)	Uredbo o enotni SUT bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Uredba o enotni SUT je vključila določbe, ki se nanašajo na veljavnost pravil o konkurenci iz Pogodbe v zvezi s sektorji, ki jih zajema. Te določbe so bile dotlej vključene v Uredbo Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (4). Uredba o enotni SUT je zato prilagodila področje uporabe Uredbe (ES) št. 1184/2006. Zaradi vključitve celotnega vinskega sektorja v Uredbo o enotni SUT in razširitve pravil o konkurenci iz Uredbe na navedeni sektor bi bilo treba zagotoviti izključitev vinskega sektorja iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1184/2006.

(7)

Primerno je poudariti, da je treba vsak element državne pomoči, ki bo morebiti vključena v nacionalne podporne programe iz te uredbe, preučiti v luči materialnih pravil Skupnosti o državni pomoči. Ker postopek, določen s to uredbo za odobritev teh programov podpor, omogoča Komisiji, da zagotovi, da se spoštujejo materialna pravila o državnih pomočeh in zlasti pravila iz „Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013“ (5), ni potrebno nikakršno nadaljnje obvestilo v skladu s členom 88 Pogodbe ali Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6).

(8)	V interesu pravne varnosti je primerno poudariti, da razveljavitev Uredbe (ES) št. 479/2008 ne vpliva na veljavnost pravnih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

(9)	Da bi zagotovili, da prehod z določb Uredbe (ES) št. 479/2008 na določbe te uredbe ne bi posegal v tekoče tržno leto 2008/2009 za vino, bi bilo to uredbo treba začeti uporabljati z začetkom naslednjega tržnega leta za vino; tj. s 1. avgustom 2009 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni:

1.	v členu 1 se črta odstavek 2;

v prvi odstavek člena 3 se vstavi naslednja točka:

„(ca)

od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za vinski sektor;“;

člen 55 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 55 Sistemi kvot in obseg vinogradniških površin“;

(b)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. V vinskem sektorju se pravila o pridelovalnem potencialu glede nezakonitih zasaditev, prehodnih pravic do zasaditve ter programa krčenja uporabljajo v skladu z določbami iz oddelka IVa.“;

4.	naslov oddelka IV poglavja III naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

5.	v členu 85 se uvodne besede nadomestijo z naslednjim: „Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo oddelkov I do IIIa ki se lahko nanašajo zlasti na:“;

v poglavju III naslova I dela II se za oddelkom IV se doda naslednji oddelek IVa:

„Oddelek IVa

Obseg vinogradniških površin v vinskem sektorju

Pododdelek I

Nezakonite zasaditve

Člen 85a

Nezakonite zasaditve po 31. avgustu 1998

1. Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, po 31. avgustu 1998.

2. Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz navedenega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

3. Brez poseganja v morebitne predhodne kazni, ki jih naložijo države članice, države članice pridelovalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 85g(1) ne vpliva na obveznosti iz tega člena.

Člen 85b

Obvezna ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1. Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.

Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2. Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Taksa je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3. Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

4. Zadevni pridelovalci na lastne stroške izkrčijo nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni urejen v skladu z navedenim odstavkom do 31. decembra 2009.

Države članice pridelovalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

Do izkrčitve iz prvega pododstavka se smiselno uporablja odstavek 3.

5. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 85g(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3 in 4.

Člen 85c

Nadzor neprisotnosti v prometu ali destilacije

1. Države članice glede na člen 85a(2) ter člen 85b(3) in (4) zahtevajo dokazilo o neprisotnosti zadevnih proizvodov v prometu ali predložitev pogodb o destilaciji, če se ti proizvodi destilirajo.

2. Države članice preverjajo neprisotnost v prometu in destilacijo iz odstavka 1. V primeru neskladnosti naložijo kazni.

3. Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 85d

Spremljevalni ukrepi

Površine iz prvega pododstavka člena 85b(1) do ureditve položaja ter površine iz člena 85a(1) ne dobivajo podpore iz nobenega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Skupnosti.

Člen 85e

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.

Ta pravila lahko zajemajo:

(a)	podrobnosti o obveznostih obveščanja za države članice, vključno z možnostjo zmanjšanja proračunskih sredstev iz Priloge Xb v primeru neskladnosti;

(b)	podrobnosti o kaznih, ki jih naložijo države članice ob neizpolnjevanju obveznosti iz členov 85a, 85b in 85c.

Pododdelek II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 85f

Trajanje

Ta pododdelek se uporablja do 31. decembra 2015.

Člen 85g

Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1. Brez poseganja v člen 120a(1) do (6) in zlasti v njegov odstavek 4 je zasaditev sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 120a(2), prepovedana.

2. Prepovedano je tudi precepljanje sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 120a(2) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

(a)	pravice do nove zasaditve v skladu s členom 85h;

(b)	pravice do ponovne zasaditve v skladu s členom 85i;

(c)	pravice do zasaditve iz rezerv v skladu s členoma 85j in 85k.

4. Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5. Države članice lahko sklenejo, da bodo prepoved iz odstavka 1 na svojem ozemlju ali delih svojega ozemlja uveljavljale najpozneje do 31. decembra 2018. Pravila o prehodni ureditvi pravic do zasaditve iz tega pododdelka ter iz tega člena se ustrezno uporabljajo v dani državi članici.

Člen 85h

Pravice do nove zasaditve

1. Države članice lahko pridelovalcem priznajo pravice do nove zasaditve za površine:

(a)	namenjene za nove zasaditve, ki se opravijo na podlagi ukrepov komasacije ali ukrepov glede obveznega odkupa zemlje v javnem interesu, sprejetih v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b)	namenjene za poskuse;

(c)	namenjene za nasade matičnih trt za cepiče ali

(d)	katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v vinogradnikovem gospodinjstvu.

2. Pravice do nove zasaditve:

(a)	uporablja pridelovalec, ki so mu bile dodeljene;

(b)	se uporabijo pred koncem drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene;

(c)	se uporabijo za namene, za katere so bile dodeljene.

Člen 85i

Pravice do ponovne zasaditve

1. Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar izkrčene površine, za katere je v skladu s pododdelkom III dodeljena premija za izkrčitev, ne dobijo pravice do ponovne zasaditve.

2. Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim pridelovalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih je ustrezna površina izkrčena najpozneje do konca tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3. Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna površini, ki je bila izkrčena.

4. Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice lahko nadalje določijo, da se te pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

(a)	se del zadevnega gospodarstva prenese na to drugo gospodarstvo;

(b)

so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za:

(i)	pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali

(ii)	gojenje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanja iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakanih površin na namakane površine.

6. Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

7. Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 85j

Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1. Da bi države članice izboljšale upravljanje vinogradniških površin, oblikujejo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2. Države članice, ki so oblikovale nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko te rezerve ohranijo tako dolgo, dokler uporabljajo prehodno ureditev pravic do zasaditve v skladu s tem pododdelkom.

3. V nacionalne ali regionalne rezerve se vključijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v predpisanem roku:

(a)	pravice do nove zasaditve;

(b)	pravice do ponovne zasaditve;

(c)	pravice do zasaditve iz rezerve.

4. Pridelovalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju legitimnih interesov strank.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, kadar lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega pododdelka.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 85k

Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerve

1. Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

(a)	brez plačila pridelovalcem, mlajšim od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, prvič ustanavljajo in vodijo vinogradniško gospodarstvo;

(b)	za plačilo v nacionalne ali, če je ustrezno, regionalne sklade, pridelovalcem, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih pridelava ima zagotovljen trg.

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b) prvega pododstavka, ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 85g(1) in (2).

2. Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

(a)	lokacija, uporabljene sorte in tehnologija gojenja zagotavljajo, da bo poznejša pridelava ustrezala tržnemu povpraševanju;

(b)	bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

3. Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno dodelijo rezervi.

4. Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene rezervi, prenehajo.

5. Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, lahko država članica določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, lahko država članica dovoli tudi prenose med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi koeficient omejevanja.

Člen 85l

De minimis

Ta pododdelek se ne uporablja v državah članicah, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, ki velja v Skupnosti.

Člen 85m

Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Države članice lahko zahtevajo, da se ustrezni zahtevki in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje obsega vinogradniških površin.

Člen 85n

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a)	določbe za preprečevanje čezmernih upravnih stroškov pri uporabi določb tega pododdelka;

(b)	sočasni obstoj vinogradov v skladu s členom 85i(2);

(c)	uporabo koeficienta omejevanja iz člena 85k(5).

Pododdelek III

Program izkrčitve

Člen 85o

Trajanje

Določbe tega pododdelka se uporabljajo do konca vinskega leta 2010/2011.

Člen 85p

Področje uporabe in opredelitev

Ta pododdelek določa pogoje, pod katerimi prejmejo vinogradniki premijo za izkrčitev vinogradov (v nadaljnjem besedilu: premija za izkrčitev).

Člen 85q

Pogoji za upravičenost

Premija za izkrčitev se lahko odobri le, če zadevna površina izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	ni prejela podpore Skupnosti ali nacionalne podpore za ukrepe, kot sta prestrukturiranje in preusmeritev, v 10 vinskih letih pred vložitvijo zahteve za premijo za izkrčitev;

(b)	ni prejela podpore Skupnosti na podlagi katere koli druge skupne ureditve trga v petih vinskih letih pred vložitvijo zahteve za premijo za izkrčitev;

(c)	se obdeluje;

(d)	ni manjša od 0,1 hektarja. Najmanjša velikost za nekatere upravne regije v državi članici, v katerih povprečna površina vinogradniškega gospodarstva, zasajena z vinsko trto, presega en hektar, pa je lahko 0,3 hektarja, če tako odloči ta država članica;

(e)	z zasaditvijo ni bila kršena veljavna zakonodaja Skupnosti ali nacionalna zakonodaja in

(f)	je zasajena s sorto vinske trte, ki se lahko razvrsti v skladu s členom 120a(2).

Ne glede na točko (e) prvega odstavka so površine, odobrene v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 85b(1) te uredbe, upravičene do premije za izkrčitev.

Člen 85r

Znesek premije za izkrčitev

1. Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, določi Komisija.

2. Države članice določijo znesek za premije za izkrčitev znotraj lestvic iz odstavka 1 in na podlagi preteklih pridelkov zadevnega gospodarstva.

Člen 85s

Postopek in proračun

1. Zainteresirani pridelovalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 15. septembra vsako leto. Države članice lahko določijo datum pred 15. septembrom, vendar po 30. juniju, pod pogojem, da po potrebi ustrezno upoštevajo uveljavljanje izjem iz člena 85u.

2. Države članice izvajajo upravni nadzor nad prejetimi zahtevki, obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu donosa.

3. Največji letni proračun za program izkrčitve je določen v Prilogi Xd.

4. Komisija vsako leto do 15. novembra določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva, pri čemer se po potrebi upošteva uporaba člena 85u(2) in (3).

5. Države članice sprejemajo zahtevke do 1. februarja vsako leto:

(a)	za celoto površin, za katere je bil vložen zahtevek, če Komisija ni določila odstotka iz odstavka 4, ali

(b)

za površine, določene z odstotkom iz odstavka 4 na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril ter po naslednjem prednostnem seznamu:

(i)	države članice dajo prednost tistim prosilcem, ki zahtevke glede premije za izkrčitev vložijo za svoj celoten vinograd;

(ii)	zatem dajo države članice prednost prosilcem, starim do 55 let, oziroma starejšim, če je tako določeno v zadevni državi članici.

Člen 85t

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, kmetu pa se po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Člen 85u

Izjeme

1. Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 85s(1), ko skupna izkrčena površina na njenem ozemlju doseže 8 % površin, zasajenih z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi Xe.

Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 85s(1) za posamezno regijo, ko skupna izkrčena površina v tej regiji doseže 10 % površin regije, zasajenih z vinsko trto.

2. Komisija lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do skupne izkrčene površine, večje od 15 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi Xe.

3. Komisija lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici za določeno leto, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do skupne izkrčene površine, večje od 6 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi Xe za določeno leto izvajanja programa.

4. Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa izkrčitve v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija.

5. Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa izkrčitve, kadar uporaba programa izkrčitve ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 3 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi Xe.

6. Grčija lahko površine, zasajene z vinsko trto na Egejskih otokih in grških Jonskih otokih, razen na Kreti in Evbeji, razglasijo za neupravičene v okviru programa izkrčitve.

7. Program izkrčitve iz tega pododdelka se ne uporablja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke.

8. Države članice priznajo pridelovalcem na površinah, ki so neupravičene ali so na podlagi odstavkov 4 do 7 razglašene za neupravičene, prednost pri drugih podpornih ukrepih za vinski sektor iz te uredbe, zlasti, če je primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 85v

De minimis

Ta pododdelek ne velja za države članice, ki pridelajo manj kot 50 000 hektolitrov vina na leto. Pridelava se izračuna na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih.

Člen 85w

Dopolnilna nacionalna pomoč

Države članice lahko poleg dodeljene premije za izkrčitev odobrijo dodatno nacionalno pomoč, ki ne presega 75 % veljavne premije za izkrčitev.

Člen 85x

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.

Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a)	podrobnosti pogojev neupravičenosti iz člena 85q, predvsem v zvezi z dokazilom, da so se površine v letih 2006 in 2007 primerno obdelovale;

(b)	lestvice za premije in zneske iz člena 85r;

(c)	merila za izjemo iz člena 85u;

(d)	obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa izkrčitve, vključno s kaznimi za zamude pri poročanju in informacijami, ki jih države članice sporočijo pridelovalcem o razpoložljivosti programa;

(e)	obveznosti poročanja o dopolnilni nacionalni pomoči;

(f)	roke za plačila.“;

v poglavju IV naslova I dela II se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek IVb

Podporni programi v vinskem sektorju

Pododdelek I

Uvodne določbe

Člen 103i

Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Skupnosti državam članicam in uporabo teh sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju.

Člen 103j

Združljivost in skladnost

1. Podporni programi so združljivi z zakonodajo Skupnosti in skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti.

2. Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

Države članice so odgovorne za to, da poskrbijo za potreben nadzor in kazni ter njihovo izvajanje v primeru neskladnosti s podpornimi programi.

3. Podpora se ne dodeli:

(a)	za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;

(b)	za ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

Pododdelek II

Predložitev in vsebina podpornih programov

Člen 103k

Predložitev podpornih programov

1. Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge Xb Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem oddelkom.

Podporni programi, ki so se začeli uporabljati v skladu s prvim pododstavkom člena 5(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, se v okviru te uredbe še naprej uporabljajo.

Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2. Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če predložen podporni program ni v skladu s pogoji iz tega oddelka, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po obvestilu o njem, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3. Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

4. Člen 103l se ne uporablja, če je edini ukrep države članice v podpornem programu prenos v shemo enotnih plačil iz člena 103o. V tem primeru se člen 188a(5) uporablja le za leto, v katerem se prenos izvede, člen 188a(6) pa se ne uporablja.

Člen 103l

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a)	podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

(b)	izida opravljenih posvetovanj;

(c)	ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni vpliv;

(d)	časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;

(e)	splošnih finančnih preglednic, ki prikazujejo namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi Xb;

(f)	meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje, ter ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito, ter

(g)	imenovanja pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

Člen 103m

Upravičeni ukrepi

1. Podporni programi vsebujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 103o;

(b)	promocijo v skladu s členom 103p;

(c)	prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 103q;

(d)	zeleno trgatev v skladu s členom 103r;

(e)	vzajemne sklade v skladu s členom 103s;

(f)	zavarovanje letine v skladu s členom 103t;

(g)	naložbe v skladu s členom 103u;

(h)	destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 103v;

(i)	destilacijo pitnega alkohola v skladu s členom 103w;

(j)	krizno destilacijo v skladu s členom 103x;

(k)	uporabo zgoščenega grozdnega mošta v skladu s členom 103y.

2. Podporni programi ne vsebujejo drugih ukrepov kot tistih, naštetih v členih 103o do 103y.

Člen 103n

Splošna pravila za podporne programe

1. Dodelitev razpoložljivih sredstev Skupnosti in proračunske omejitve so določene v Prilogi Xb.

2. Podpora Skupnosti se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov, kakor je določeno v členu 103k(1).

3. Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Skupnost na podlagi podpornih programov.

4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti o državni pomoči za ukrepe iz členov 103p, 103t in 103u.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Skupnosti o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Skupnosti in nacionalnimi sredstvi.

Pododdelek III

Posebni podporni ukrepi

Člen 103o

Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

1. Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 v skladu s točko O Priloge VII navedene uredbe.

2. Države članice, ki nameravajo izkoristiti možnost iz odstavka 1, to podporo predvidijo v svojih podpornih programih, tudi v zvezi z naknadnimi prenosi sredstev v shemo enotnih plačil, tako da te programe spremenijo v skladu s členom 103k(3).

3. Ko začne podpora iz odstavka 1 veljati:

(a)	ostane v shemi enotnih plačil in v poznejših letih uresničevanja podpornih programov ni več razpoložljiva oziroma se v skladu s členom 103k(3) ne more dati na razpolago za ukrepe iz členov 103p do 103y;

(b)	se sredstva, razpoložljiva za ukrepe iz členov 103p do 103y v podpornih programih, sorazmerno zmanjšajo.

Člen 103p

Promocija na trgih tretjih držav

1. Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3. Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

(a)	odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;

(b)	udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c)	kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d)	študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(e)	študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov informiranja in promocije.

4. Prispevek Skupnosti za promocijske dejavnosti ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 103q

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1. Cilj ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2. Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 185a(3).

3. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)	zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b)	spremembo lokacije vinogradov;

(c)	izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

4. Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

(a)	nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b)	prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5. Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

(a)	ne glede na pododdelek II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II, ki določa prehodno ureditev pravic do zasaditve, dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve;

(b)	finančno nadomestilo.

6. Prispevek Skupnosti k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. Vendar znaša v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (7), prispevek Skupnosti k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve največ 75 %.

Člen 103r

Zelena trgatev

1. Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

2. Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, da bi se preprečile tržne krize.

3. Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne sme presegati 50 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4. Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 103s

Vzajemni skladi

1. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov omogoča pomoč tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2. Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 103t

Zavarovanje letine

1. Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

2. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Skupnosti, ki ne sme presegati:

(a)	80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki lahko štejejo med naravne nesreče;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:

(i)	izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;

(ii)	izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3. Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4. Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 103u

Naložbe

1. Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a)	pridelavo ali trženje proizvodov iz Priloge XIb;

(b)	razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz Priloge XIb.

2. Podpora iz odstavka 1 najvišje stopnje je omejena na mikro, majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (8). Omejitev glede velikosti se ne uporablja za najvišjo stopnjo za območja Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe (EGS) št. 1405/2006 in francoskih čezmorskih departmajev. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

3. Elementi iz člena 71(3)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne veljajo kot upravičeni izdatki.

4. V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Skupnosti uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

(a)	50 % v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006;

(b)	40 % v regijah, ki niso konvergenčne regije;

(c)	75 % v najbolj oddaljenih regijah v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006;

(d)	65 % za manjše Egejske otoke v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006.

5. Za pomoč iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 103v

Destilacija stranskih proizvodov

1. Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz točke D Priloge XVb.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter pridelanega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se pomoč ne izplača.

2. Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija.

3. Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 103w

Destilacija pitnega alkohola

1. Pridelovalcem se lahko za vino, destilirano v pitni alkohol, do 31. julija 2012 odobri podpora v obliki pomoči na hektar.

2. Pred odobritvijo podpore se predložijo ustrezne pogodbe o destilaciji vina in ustrezna dokazila za dostavo vina v destilarno.

Člen 103x

Krizna destilacija

1. Do 31. julija 2012 se lahko odobri podpora za prostovoljno ali obvezno destilacijo presežka vina, o kateri odločajo države članice v utemeljenih kriznih primerih, da bi se zmanjšal ali odpravil presežek ter bi se istočasno zagotovila neprekinjena oskrba od ene trgatve do druge.

2. Najvišje stopnje pomoči določi Komisija.

3. Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

4. Delež proračunskih sredstev, namenjenih ukrepu krizne destilacije, ne presega naslednjih odstotnih deležev, kakor so bili izračunani na podlagi skupno razpoložljivih sredstev iz Priloge Xb za državo članico v ustreznem proračunskem letu:

—	20 % v letu 2009,

—	15 % v letu 2010,

—	10 % v letu 2011,

—	5 % v letu 2012.

5. Države članice lahko povečajo sredstva, razpoložljiva za ukrep krizne destilacije, in tako presežejo letne zgornje meje iz odstavka 4, tako da prispevajo nacionalna sredstva v skladu z naslednjimi najvišjimi stopnjami (izraženimi v odstotnem deležu vsakokratne letne zgornje meje iz odstavka 4):

—	5 % v vinskem letu 2010,

—	10 % v vinskem letu 2011,

—	15 % v vinskem letu 2012.

Države članice Komisijo po potrebi uradno obvestijo o dodanih nacionalnih sredstvih iz prvega pododstavka, Komisija pa prenos odobri, preden se ta sredstva dajo na voljo.

Člen 103y

Uporaba zgoščenega grozdnega mošta

1. Podpora vinogradnikom, ki v skladu s pogoji iz Priloge XVa uporabljajo zgoščeni grozdni mošt, vključno s prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom, da bi povečali naravni volumenski delež alkohola proizvodov, se lahko odobri do 31. julija 2012.

2. Višina pomoči se določi na vol. % potencialnega deleža alkohola in na hektoliter mošta, uporabljenega za obogatitev.

3. Najvišje stopnje pomoči za ta ukrep v različnih vinorodnih conah določi Komisija.

Člen 103z

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi odredi, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Pododdelek IV

Postopkovne določbe

Člen 103za

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje tega oddelka.

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)	obliko predstavitve podpornih programov;

(b)	pravila za spremembe podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati;

(c)	podrobna pravila za izvedbo ukrepov iz členov 103p do 103y;

(d)	pogoje, pod katerimi se pomoč s sredstvi Skupnosti sporoči in objavi.

8.	naslov poglavja I naslova II dela II se nadomesti z naslednjim:

9.	naslov oddelka I poglavja I naslova II dela II se nadomesti z naslednjim:

10.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 113c

Pravila trženja za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino

1. Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih so pridobljena, lahko države članice pridelovalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij iz členov 123(3) in 125o določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:

(a)	se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)	ne omogočajo določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočljivimi cenami;

(c)	ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d)	ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Skupnosti, ki so potrebna za promet in trženje vina, kadar je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2. Pravila iz odstavka 1 je treba predložiti izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

3. Obveznost poročanja iz člena 125o(3) se uporablja tudi glede odločitev ali ukrepov, ki so jih sprejele države članice v skladu s tem členom.

Člen 113d

Posebne določbe za trženje vina

1. Poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s Prilogo XIb se lahko uporablja v Skupnosti le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne pogoje iz navedene priloge.

Vendar lahko države članice ne glede na člen 118y(1)(a) dovolijo uporabo izraza ‚vino‘, če:

(a)	je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vretjem sadja, ki ni grozdje, ali

(b)	je del sestavljenega imena.

Treba se je izogibati zamenjavanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz Priloge XIb.

2. Kategorije proizvodov vinske trte, naštete v Prilogi XIb, lahko Komisija spremeni v skladu s postopkom iz člena 195(4).

3. Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 120a(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od razvrstitev iz Priloge XIb, uporabijo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.“;

11.

v poglavju I naslova II dela II se vstavita naslednja oddelka:

„Oddelek Ia

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Člen 118a

Področje uporabe

1. Pravila glede označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz odstavkov 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 Priloge XIb.

2. Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a)

varstvu zakonitih interesov:

(i)	potrošnikov in

(ii)	pridelovalcev;

(b)	zagotovitvi nemotenega delovanja skupnega trga za zadevne proizvode in

(c)	spodbujanju pridelave kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko sprejmejo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

Pododdelek I

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 118b

Opredelitev pojmov

1. V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

‚označba porekla‘ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 118a(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)	njihova kakovost in značilnosti so pretežno ali v celoti odvisne od določenega geografskega okolja ter naravnih in človeških dejavnikov, ki izvirajo iz tega okolja;

(ii)	grozdje, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)

so pridelani na tem geografskem območju ter

(iv)	pridobljeni so iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;

(b)

‚geografska označba‘ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 118a(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)	imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;

(ii)	vsaj 85 % grozdja, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)

pridelani so na tem geografskem območju in

(iv)	so pridobljeni iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

2. Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

(a)	označujejo vino;

(b)	se nanašajo na geografsko ime;

(c)	izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1(a)(i) do (iv) in

(d)	se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega pododdelka.

3. Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega pododdelka.

Člen 118c

Vsebina vlog za zaščito

1. Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a)	ime, ki naj se zaščiti;

(b)	ime in naslov vlagatelja;

(c)	specifikacijo proizvoda iz odstavka 2 in

(d)	enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2. Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne pridelovalne okoliščine, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljena je vsaj iz:

(a)	imena, ki naj se zaščiti;

(b)

opisa vina:

(i)	za vina z označbo porekla, glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti;

(ii)	za vina z geografsko označbo, glavnih analitskih lastnosti ter ocene ali navedbe organoleptičnih lastnosti;

(c)	po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ter ustreznih omejitev pri pridelavi vina;

(d)	razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e)	največjega hektarskega donosa;

(f)	navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;

(g)	podrobnosti o povezavi iz člena 118b(1)(a)(i) oziroma člena 118b(1)(b)(i);

(h)

veljavnih zahtev, določenih v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji ali, če so tako predvidele države članice, ki jih je določila organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Skupnosti;

(i)	imena in naslova organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in njihove posebne naloge.

Člen 118d

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1. Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 118c tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2. Vloga se pošlje Komisiji neposredno ali po organih zadevne tretje države.

3. Vloga za zaščito je sestavljena v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa ji je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 118e

Vlagatelji

1. Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2. Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3. Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 118f

Predhodni nacionalni postopek

1. Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 118b, ki izvirajo iz Skupnosti, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2. Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3. Država članica pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4. Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev ali da ni skladna z zakonodajo Skupnosti na splošno, država članica zavrne vlogo.

5. Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

(a)	objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda vsaj na internetu in

(b)

Komisiji pošlje vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije:

(i)	ime in naslov vlagatelja;

(ii)	enotni dokument iz člena 118c(1)(d);

(iii)

izjavo države članice, da šteje vlogo vlagatelja za skladno z zahtevanimi pogoji, ter

(iv)	napotilo na objavo, kakor je določeno v točki (a).

Te informacije se pošljejo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

6. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tem členom, do 1. avgusta 2009.

7. Kadar država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti označb porekla in geografskih označb, lahko, vendar le prehodno, ime na nacionalni ravni zaščiti v skladu s pogoji iz tega pododdelka, pri čemer začne zaščita učinkovati z dnem predložitve vloge Komisiji. Taka prehodna nacionalna zaščita se konča na dan sprejetja odločbe o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem pododdelkom.

Člen 118g

Preučitev Komisije

1. Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2. Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 118f(5) izpolnjujejo pogoje, določene v tem pododdelku.

3. Kadar Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, objavi v Uradnem listu Evropske unije enotni dokument iz člena 118c(1)(d) in napotilo na objavo specifikacije proizvoda iz člena 118f(5).

V nasprotnem primeru Komisija odloči po postopku iz člena 195(4), da zavrne vlogo.

Člen 118h

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 118g(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo o pogojih za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 118i

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po postopku iz člena 195(4) odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna z zakonodajo Skupnosti, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Člen 118j

Enakozvočnice

1. Če je vložena vloga za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo v zvezi z vinskim sektorjem, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registrirane enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje registrirana enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2. Odstavek 1 se smiselno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

Države članice ne registrirajo neidentičnih geografskih označb kot zaščitenih po svoji zakonodaji o geografskih označbah, če je označba porekla ali geografska označba v Skupnosti zaščitena po zakonodaji Skupnosti o označbah porekla ali geografskih označbah.

3. Če ni drugače določeno v izvedbenih ukrepih Komisije, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, ne uporablja za označevanje proizvodov, za katere velja ta uredba.

4. Zaščita geografskih označb in označb porekla za proizvode iz člena 118b ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo v zvezi z žganimi pijačami v smislu Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (9) in obratno.

Člen 118k

Razlogi za zavrnitev zaščite

1. Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

V tem pododdelku pomeni ‚ime, ki je postalo generično‘ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

(a)	stanje v Skupnosti, zlasti na območjih potrošnje;

(b)	ustrezna zakonodaja Skupnosti ali nacionalna zakonodaja.

2. Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 118l

Razmerje do blagovnih znamk

1. Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 118m(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge XIb, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in se označba porekla ali geografska označba nato zaščiti.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2. Brez poseganja v člen 118k(2) se lahko v eni od situacij iz člena 118m(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (10) ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (11).

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Člen 118m

Zaščita

1. Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2. Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe ter vino, ki uporablja ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)	za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)	če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;

(b)	vsako zlorabo, posnemanje ali prikazovanje, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so ‚stil‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kot se prideluje v‘, ‚posnetek‘, ‚okus‘, ‚kot‘ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)	vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3. Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ne morejo postati generične v Skupnosti v smislu člena 118k(1).

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 118n

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 118o

Določitev pristojnega nadzornega organa

1. Države članice določijo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi iz tega pododdelka v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (12).

2. Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s tem pododdelkom, upravičen do vključitve v sistem nadzora.

3. Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 118p

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1. Glede zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a)	pristojni organ ali organi iz člena 118o(1) ali

(b)	eden ali več nadzornih organov v skladu s točko 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.

2. Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med pridelavo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a)	en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, ali

(b)	eno ali več certifikacijskih teles.

3. Certifikacijska telesa iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu s tem.

4. Kadar organ ali organi iz odstavkov 1(a) in 2(a) preverjajo skladnost s specifikacijami proizvodov, zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 118q

Spremembe specifikacij proizvoda

1. Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 118e, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 118c(2). V vlogah se opišejo predlagane spremembe in navedejo razlogi zanje.

2. Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 118c(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 118f do 118i. Če pa so predlagane le manjše spremembe, Komisija po postopku iz člena 195(4) odloči, ali se vloga odobri brez postopka iz člena 118g(2) in člena 118h, v primeru odobritve pa Komisija objavi podatke iz člena 118g(3).

3. Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	kadar geografsko območje leži v eni od držav članic, se navedena država članica izreče o spremembi, ter če spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;

(b)	kadar geografsko območje leži v tretji državi, o odobritvi predlagane spremembe odloči Komisija.

Člen 118r

Preklic

Po postopku iz člena 195(4) lahko Komisija na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Členi 118f do 118i se smiselno uporabljajo.

Člen 118s

Obstoječa zaščitena imena vin

1. Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (13), so avtomatično zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 118n te uredbe.

2. Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

(a)	tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 118c(1);

(b)	nacionalne sklepe o odobritvi.

3. Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 118n.

4. Člen 118r te uredbe se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1.

Komisija lahko na lastno pobudo in po postopku iz člena 195(4) do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 118b.

Člen 118t

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Pododdelek II

Tradicionalni izrazi

Člen 118u

Opredelitev pojmov

1. ‚Tradicionalni izraz‘ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 118a(1), in sicer za označevanje:

(a)	da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo;

(b)	postopka pridobivanja ali staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezanih s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

2. Tradicionalne izraze prizna, opredeli in zaščiti Komisija.

Člen 118v

Zaščita

1. Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 118u(1).

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2. Zaščiteni izrazi v Skupnosti ne bodo postali generični.

Oddelek Ib

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 118w

Opredelitev pojmov

Za namene tega oddelka:

(a)	‚označevanje‘ pomeni vse besede, navedbe, blagovne znamke, zaščitne znake, slikovno gradivo ali simbole na kakršni koli embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na zadevni proizvod;

(b)	‚predstavljanje‘ pomeni vse informacije, ki se potrošniku zagotovijo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 118x

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni v tej uredbi drugače določeno, se za označevanje in predstavljanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 89/104/EGS, Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (14), Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (15) ter Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov (16).

Člen 118y

Obvezne navedbe

1. Označevanje in predstavljanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge XIb, ki so namenjeni za trženje v Skupnosti ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

(a)	poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s Prilogo XIb;

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo:

(i)	izraz ‚zaščitena označba porekla‘ ali ‚zaščitena geografska označba‘ in

(ii)	ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(c)	dejanski volumenski delež alkohola;

(d)	označbo izvora;

(e)	navedbo polnilca oziroma ime pridelovalca ali prodajalca pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu;

(f)	navedbo uvoznika pri uvoženem vinu;

(g)	navedbo vsebnosti sladkorja pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu.

2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, če je na njihovi etiketi navedeno ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

3. Z odstopanjem odstavka 1(b) se lahko navedba izraza ‚zaščitena označba porekla‘ ali ‚zaščitena geografska označba‘ izpusti v naslednjih primerih:

(a)	če je na etiketi naveden tradicionalni izraz iz člena 118u(1)(a);

(b)	če je v izjemnih okoliščinah, ki jih določi Komisija, na etiketi navedeno ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

Člen 118z

Neobvezne navedbe

1. Označevanje in predstavljanje proizvodov iz člena 118y(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe:

(a)	letnik trgatve;

(b)	ime ene ali več sort vinske trte;

(c)	pri vinih, ki niso navedena v členu 118y(1)(g), izraze za vsebnost sladkorja;

(d)	za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tradicionalne izraze, kot so navedeni v členu 118u(1)(b);

(e)	simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(f)	izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke pridelave;

(g)	za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ime drugega geografskega območja, ki je manjše ali večje od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba.

2. Brez poseganja v člen 118j(3) v zvezi z uporabo navedb iz odstavka 1(a) in (b) za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

(a)	države članice uvedejo zakone in druge predpise za zagotovitev postopkov certificiranja, odobritve in nadzora, tako da je zajamčena verodostojnost zadevnih informacij;

(b)

države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivnih meril in ob ustreznem upoštevanju lojalne konkurence za vino, pridelano iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izključenih sort vinske trte, še zlasti če:

(i)	obstaja možnost zavajanja potrošnikov glede resničnega izvora vina, ker je zadevna sorta vinske trte sestavni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(ii)	zadevni nadzor ne bi bil stroškovno učinkovit, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja le majhen del vinogradov v državi članici;

(c)	pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta oziroma sorte vinske trte ne navaja(-jo), razen če se zadevne države članice ne dogovorijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in nadzora.

Člen 118za

Jeziki

1. Če so obvezne in neobvezne navedbe iz členov 118y in 118z izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

2. Ne glede na odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalnega izraza iz člena 118u(1)(a) navedeno na etiketi v jeziku ali jezikih, za katere velja zaščita.

Če se za zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe ne uporablja latinska abeceda, je lahko ime navedeno tudi v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

Člen 118zb

Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvod iz člena 118y(1), ki ni označen v skladu s tem oddelkom, ne da na trg ali se umakne s trga.

12.

v poglavju I naslova II dela II se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek IIa

Pravila pridelave v vinskem sektorju

Pododdelek I

Sorte vinske trte

Člen 120a

Razvrščanje sort vinske trte

1. Proizvodi, navedeni v Prilogi XIb in pridelani v Skupnosti, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2.

2. Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali nastane s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)	sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

3. Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z odstavkom 2(a) in (b).

4. Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 se za znanstvene raziskave in poskuse dovoli zasaditev, ponovna zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

(a)	sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice iz odstavka 2;

(b)	sorte vinske trte, ki niso skladne z odstavkom 2(a) in (b), če gre za države članice iz odstavka 3.

5. Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, je treba izkrčiti.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

6. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje, ali pridelovalci izpolnjujejo odstavke 2 do 5.

Pododdelek II

Enološki postopki in omejitve

Člen 120b

Področje uporabe

Ta pododdelek se nanaša na dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve, ki se uporabljajo pri pridelavi in komercializaciji proizvodov vinskega sektorja, ter postopek odločanja o teh postopkih in omejitvah.

Člen 120c

Enološki postopki in omejitve

1. V Skupnosti se za pridelavo in shranjevanje proizvodov vinskega sektorja uporabljajo le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, kot so določeni v Prilogi XVa ali so bili sprejeti v skladu členoma 120d in 120e.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a)	grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;

(b)	grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

2. Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda.

3. Proizvodi vinskega sektorja so v Skupnosti pridelani v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge XVb.

4. Proizvodi, ki jih zajema ta uredba in pri katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni na ravni Skupnosti, ali če je primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge XVb, se v Skupnosti ne smejo tržiti.

Člen 120d

Strožja pravila, ki jih določijo države članice

Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožje omejitve za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Komisiji, ki o njih obvesti druge države članice.

Člen 120e

Odobritev enoloških postopkov in omejitev

1. O odobritvi enoloških postopkov in omejitev glede pridelave in shranjevanja proizvodov vinskega sektorja Komisija odloča po postopku iz člena 195(4), razen v primeru enoloških postopkov za obogatitev, dokisanje in razkisanje, določenih v Prilogi XVa za posebne proizvode, ki jih navedena priloga zajema, ter omejitev iz Priloge XVb.

2. Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4).

Člen 120f

Merila za dovoljenje

Pri odobritvi enoloških postopkov po postopku iz člena 195(4) Komisija:

(a)	izhaja iz enoloških postopkov, ki jih priporoči in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;

(b)	upošteva varovanje človekovega zdravja;

(c)	upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;

(d)	omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;

(e)	zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;

(f)	upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev, ki so navedeni v prilogah XVa in XVb.

Člen 120g

Analizne metode

Analizne metode za določanje sestave proizvodov vinskega sektorja in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na teh proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so tista, ki jih priporoči in objavi OIV.

Kadar ni metod in pravil, ki bi jih priporočil in objavil OIV, ustrezne metode in pravila sprejme Komisija po postopku iz člena 195(4).

Do sprejetja zadevnih pravil se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.“;

13.

člen 121 se spremeni:

(a)

v prvem odstavku se dodajo naslednje točke:

„(k)

pravila glede označb porekla in geografskih označb iz pododdelka I oddelka Ia, zlasti odstopanja od uporabe pravil in zahtev iz navedenega pododdelka:

(i)	v primeru nerešenih vlog za zaščito označb porekla ali geografskih označb;

(ii)	v primeru pridelave določenih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo na geografskem območju, ki je v bližini geografskega območja, iz katerega izvira grozdje;

(iii)

v primeru tradicionalnih postopkov pridelave določenih vin z zaščiteno označbo porekla;

(l)

pravila glede tradicionalnih izrazov iz pododdelka II oddelka Ia, zlasti glede:

(i)	postopka zaščite;

(ii)	določene stopnje zaščite;

(m)

pravila glede označevanja in predstavljanja iz oddelka Ib, zlasti:

(i)	podrobnosti o navedbi izvora ustreznega proizvoda;

(ii)	pogoje za uporabo neobveznih navedb iz člena 118z;

(iii)

posebne zahteve za navajanje letnika trgatve in sorte vinske trte na etiketah iz člena 118z(2);

(iv)	nadaljnja odstopanja poleg tistih, navedenih v členu 118y(2), po katerih ni treba navajati kategorije proizvoda vinske trte;

(v)	pravila o varstvu, ki se zagotovi v zvezi s predstavitvijo določenega proizvoda.“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„Ukrepe, potrebne za izvajanje določb glede enoloških postopkov in omejitev, določenih v pododdelku II oddelka IIa ter prilogah XVa in XVb, sprejme Komisija po postopku iz člena 195(4), razen če ni drugače določeno v navedenih prilogah.

Ukrepi iz tretjega odstavka lahko vključujejo zlasti:

(a)	določbe, po katerih štejejo enološki postopki Skupnosti, našteti v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1493/1999, za dovoljene enološke postopke;

(b)	dovoljene enološke postopke in omejitve, tudi obogatitev, dokisanje in razkisanje penečih vin, kakovostnih penečih vin in kakovostnih aromatičnih penečih vin;

(c)	dovoljene enološke postopke in omejitve pri likerskih vinih;

(d)	določbe, ki urejajo tipiziranje in rezanje mošta in vina, ob upoštevanju točke C Priloge XVb;

(e)	kadar ne obstajajo ustrezna pravila Skupnosti, specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki so bile uporabljene v enoloških postopkih;

(f)	upravna pravila za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov;

(g)	pogoje za posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s členom 120c, možna odstopanja od zahtev navedenega člena in merila za izogibanje težavam v posameznih primerih;

(h)	pogoje, pod katerimi lahko države članice odobrijo posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s pododdelkom II oddelka IIa, razen s členom 120c, ali z izvedbenimi določbami navedenega pododdelka.“;

14.

v členu 122 se dodata naslednja odstavka:

„Države članice lahko v vinskem sektorju priznajo organizacije pridelovalcev pod enakimi pogoji, kot so določeni v točkah (b) in (c) prvega odstavka, ki uporabljajo statut, po katerem morajo njihovi člani predvsem:

(a)	uporabljati sprejeta pravila organizacije pridelovalcev za poročanje o pridelavi, pridelavo samo, trženje in varovanje okolja;

(b)	zagotavljati informacije, ki jih zahtevajo organizacije pridelovalcev za statistične namene, zlasti o vinogradniških površinah in razvoju trga;

(c)	plačati kazen za kršenje obveznosti iz statuta.

V vinskem sektorju se lahko sledi zlasti naslednjim ciljem v smislu točke (c) prvega odstavka:

(a)	pospeševanje in zagotavljanje tehnične pomoči za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave;

(b)	pospeševanje pobud za ravnanje s stranskimi proizvodi pridelave vina in ravnanje z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;

(c)	izvajanje raziskave trajnostnih postopkov pridelave in razvoja trga;

(d)	prispevanje k vzpostavljanju podpornih programov iz oddelka IVb poglavja IV naslova I dela II.“;

15.

člen 123(3) se spremeni:

(a)

uvodne besede ter točki (a) in (b) se nadomestijo z naslednjim:

„Države članice poleg organizacij iz odstavka 1 v sektorju sadja in zelenjave priznajo ter v vinskem sektorju lahko priznajo tudi medpanožne organizacije, ki:

(a)	jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi ali predelavo proizvodov iz sektorjev, navedenih v uvodnih besedah;

(b)	so ustanovljene na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);“;

(b)

točka (c) se spremeni:

(i)

uvodne besede se nadomestijo z naslednjim:

„ob upoštevanju interesov potrošnikov in v vinskem sektorju ter brez poseganja v druge sektorje, predvsem upoštevajoč javno zdravje in interese potrošnikov, v eni ali več regijah Skupnosti izvajajo eno, v primeru sektorja sadja in zelenjave dve, ali več od naslednjih dejavnosti:“;

(ii)

točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

za pomoč za boljšo koordinacijo načina trženja proizvodov sektorja sadja in zelenjave ter vinskega sektorja, zlasti s pomočjo raziskav in tržnih analiz;“;

(iii)

točka (iv) se nadomesti z naslednjim:

„(iv)

za boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave ter potenciala proizvodnje vinskega sektorja;“;

(iv)

točki (vii) in (viii) se nadomestita z naslednjim:

„(vii)

za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah pridelave in trženja ter za vinski sektor tudi predelave v vino.

(viii)

za izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja ter zaščite in spodbujanja takega kmetovanja, kakor tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;“;

(v)

točka (x) se nadomesti z naslednjim:

„(x)	za sektor sadja in zelenjave, kar zadeva pravila pridelave in trženja iz točk 2 in 3 Priloge XVIa, določanje pravil ki so strožja od pravil Skupnosti ali nacionalnih pravil;“;

(vi)

doda se naslednja točka:

„(xi)

za vinski sektor:

—	zagotavljanje informacij o posebnih značilnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo,

—	spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina in obveščanje o škodljivosti nevarnih vzorcev pitja,

—	promocija vina, zlasti v tretjih državah.“;

16.

v poglavju II naslova II dela II se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek Ib

Pravila o organizacijah pridelovalcev in medpanožnih organizacijah v vinskem sektorju

Člen 125o

Priznavanje

1. Države članice lahko priznajo organizacije pridelovalcev in medpanožne organizacije, ki so vložile vlogo za priznanje pri zadevni državi članici, in vloga vsebuje dokazilo, da subjekt:

(a)

glede organizacij pridelovalcev:

(i)	izpolnjuje zahteve iz člena 122;

(ii)	ima minimalno število članov, ki ga določi zadevna država članica;

(iii)

ima na območju svojega delovanja minimalni obseg pridelave za trženje, ki ga določi zadevna država članica;

(iv)	lahko primerno izvaja svoje dejavnosti tako glede trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije dobave;

(v)	svojim članom učinkovito zagotavlja tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne postopke gojenja;

(b)

glede medpanožnih organizacij:

(i)	izpolnjuje zahteve iz člena 123(3);

(ii)	izvaja svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(iii)

zastopa pomemben delež pridelave ali trgovanja s proizvodi, zajetimi v tej uredbi;

(iv)	ne sodeluje v pridelavi ali predelavi ali trženju proizvodov vinskega sektorja.

2. Organizacije pridelovalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, se štejejo za priznane organizacije pridelovalcev po tem členu.

Šteje se, da so organizacije, ki izpolnjujejo merila iz člena 123(3) in odstavka 1(b) tega člena in so jih države članice priznale, priznane medpanožne organizacije po navedenih določbah.

3. Člena 125b(2) in 125k(3) se smiselno uporabljata za organizacije pridelovalcev oziroma medpanožne organizacije v vinskem sektorju. Vendar:

(a)	so roki iz členov 125b(2)(a) in 125k(3)(c) štiri mesece;

(b)	se zahtevki za priznanje iz členov 125b(2)(a) in 125k(3)(c) vložijo v državi članici, kjer ima organizacija svojo pisarno;

(c)	se letno obveščanje iz členov 125b(2)(c) oziroma 125k(3)(d) opravi do 1. marca vsako leto.“;

17.	v členu 129 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III in Priloge XIb, se vključi v skupno carinsko tarifo.“;

18.

v členu 130(1) se vstavi naslednja točka:

„(ga)

vina;“;

19.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 133a

Posebna varščina v vinskem sektorju

1. Pri soku in moštu, ki se uvrstita v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo, ki jo sprejme Komisija, ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki jih določi Komisija.

2. Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge XVb, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prost promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.“;

20.

v členu 141(1) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim:

„Dodatna uvozna dajatev se uporablja ob upoštevanju stopnje, določene v členih 135 do 140a, za uvoz enega proizvoda ali več iz sektorja žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan kot tudi grozdnega soka in grozdnega mošta, da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:“;

21.

v oddelku IV poglavja II dela III se doda naslednji pododdelek:

„Pododdelek V

Posebne določbe za uvoz vina

Člen 158a

Posebne uvozne zahteve za vino

1. Razen če ni drugače določeno, zlasti v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Skupnost, uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju iz pododdelka I oddelka Ia poglavja I naslova II dela II ter iz člena 113d(1) te uredbe.

2. Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

3. Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

(a)	potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 in ki ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi, iz katere izvira proizvod;

(b)	analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država, iz katere izvira proizvod, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.“;

22.

prvi pododstavek člena 160(1) se nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, sprejme zadevno odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.“;

23.

v členu 161(1) se vstavi naslednja točka:

„(dc)

vina;“;

24.

prvi pododstavek člena 174(1) se nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, sprejme zadevno odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.“;

25.

člen 175 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 175

Uporaba členov 81 do 86 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov 176 do 177 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na pridelavo proizvodov, zajetih v tej uredbi, ali trgovino z njimi.“;

26.

člen 180 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 180

Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se uporabljajo za pridelavo in trgovino s proizvodi iz člena 1.

Vendar se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za izplačila držav članic v skladu s to uredbo po členih 44 do 48, 102, 102a, 103, 103a, 103b, 103e, 103ga, 104, 105, 182 in 182a, pododdelku III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II ter oddelku IVb poglavja IV naslova I dela II te uredbe. Kljub temu pa se v zvezi s členom 103n(4) ne uporablja zgolj člen 88 Pogodbe.“;

27.

v poglavju II dela IV se doda naslednji člen:

„Člen 182a

Nacionalna pomoč za destilacijo vina v kriznih razmerah

1. Države članice lahko pridelovalcem vina od 1. avgusta 2012 odobrijo nacionalno pomoč za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2. Pomoč iz odstavka 1 mora biti sorazmerna in primerna za premagovanje krize.

3. Skupni znesek, ki se v državi članici v določenem letu zagotovi za takšno pomoč, ne sme preseči 15 % celotnih sredstev, določenih za zadevno državo članico v Prilogi Xb za zadevno leto.

4. Države članice, ki želijo uporabiti pomoč iz odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno obvestilo. Komisija odloči o odobritvi ukrepa in pomoči.

5. Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

6. Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.“;

28.

v členu 184 se dodajo naslednje točke:

„7.	pred 31. decembrom 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju promocijskih ukrepov v vinskem sektorju iz člena 103p;

8.	pred koncem leta 2012 v zvezi z vinskim sektorjem, pri čemer upošteva zlasti izkušnje, pridobljene z izvajanjem reforme.“;

29.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 185a

1. Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2. Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno s sortami vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 120a(2), manjše od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 ne velja.

3. Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 103q predvidijo ukrep ‚prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov‘, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo pošljejo Komisiji vsako leto do 1. marca.

4. Komisija sprejme podrobna pravila v zvezi z registrom vinogradov in preglednico, zlasti glede njune uporabe pri spremljanju in nadzoru obsega vinogradniških površin ter glede izmere površin.

Komisija lahko kadar koli po 1. januarju 2016 odloči, da se odstavki 1 do 3 ne uporabljajo več.

Člen 185b

Obvezno prijavljanje v vinskem sektorju

1. Pridelovalci vinskega grozdja ter pridelovalci mošta in vina prijavijo vsako leto pristojnim nacionalnim organom količine pridelka iz zadnje trgatve.

2. Države članice lahko zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo količine zadnje trgatve v prometu.

3. Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

4. Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena in lahko vključi zlasti pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru neupoštevanja obveznosti poročanja.

Člen 185c

Spremni dokumenti in register v vinskem sektorju

1. Proizvodi vinskega sektorja se lahko dajo v promet v Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2. Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti pridelovalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci, ki jih določi Komisija, morajo voditi evidenco o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

3. Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.

Člen 185d

Imenovanje odgovornih nacionalnih organov za vinski sektor

1. Brez poseganja v katere koli druge določbe te uredbe glede določitve pristojnih nacionalnih organov imenujejo države članice enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti v vinskem sektorju. Države članice imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2. Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) poskrbi za javno dostopnost teh informacij.“;

30.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 188a

Poročanje in ocenjevanje v vinskem sektorju

1. Glede nezakonitih zasaditev po 31. avgustu 1998 iz člena 85a države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 31. avgustu 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1 navedenega člena.

2. Glede obvezne odobritve vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, iz člena 85b države članice Komisijo do 1. marca vsakega zadevnega leta obvestijo o:

(a)	površinah, zasajenih z vinsko trto brez ustreznih pravic do zasaditve pred 1. septembrom 1998;

(b)	površinah, katerih položaj je bil urejen v skladu z odstavkom 1 navedenega člena, o taksah iz navedenega odstavka ter o povprečni vrednosti regionalnih pravic do zasaditve iz odstavka 2 navedenega člena.

Države članice obvestijo Komisijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom člena 85b(4), prvič do 1. marca 2010.

Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 85g(1) ne vpliva na obveznosti iz tega odstavka.

3. Glede zahtevkov za pomoč v okviru programa krčenja iz pododdelka III oddelka IVa poglavja III naslova I dela II države članice obveščajo Komisijo vsako leto do 1. marca o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka, ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

Države članice do 1. decembra vsako leto obvestijo Komisijo za predhodno vinsko leto o:

(a)	izkrčenih površinah, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka;

(b)	skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

4. Glede odstopanj od upravičenosti do udeležbe v programih izkrčitve iz člena 85u države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 4 do 6 navedenega člena, Komisiji vsako leto do 1. avgusta v zvezi z ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati, sporočijo:

(a)	površine, razglašene za neupravičene;

(b)	utemeljitev za neupravičenost v skladu s členom 85u(4) in (5).

5. Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih iz oddelka IVb poglavja IV naslova I dela II v predhodnem finančnem letu.

V teh poročilih se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Skupnosti po podpornih programih, zlasti pa se podrobno opiše izvajanje promocijskega ukrepa iz člena 103p.

6. Države članice predložijo Komisiji do 1. marca 2011 in drugič do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedbo, kako bodo povečale svojo učinkovitost.

7. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.“;

31.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 190a

Prenos zneskov iz vinskega sektorja na razvoj podeželja

1. Zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, so na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programa razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

—	2009: 40 660 000 EUR,

—	2010: 82 110 000 EUR,

—	od leta 2011 naprej: 122 610 000 EUR.

3. Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo Xc.“;

32.

v členu 194 se doda naslednji odstavek:

„Komisija lahko tudi določi pravila o izmeri površin v vinskem sektorju, ki zagotavljajo enotno uporabo predpisov Skupnosti, kot je določeno v tej uredbi. Taka pravila lahko zadevajo predvsem nadzor in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšanje nadzora.“;

33.

v delu VI se doda naslednji člen:

„Člen 194a

Skladnost z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom

Za namene uporabe te uredbe v vinskem sektorju države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki iz prvega in tretjega odstavka člena 194, ki se nanašajo na površine, združljivi z integriranim upravnim in nadzornim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:

(a)	računalniške zbirke podatkov;

(b)	sistema identifikacije enot rabe ali polj iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)	administrativnih pregledov.

Ti postopki brez kakršnih koli težav ali navzkrižij omogočijo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z IAKS.“;

34.

člen 195 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu ‚Upravljalni odbor‘).“;

(b)	dodata se naslednja odstavka: „3. Komisiji pomaga tudi regulatorni odbor. 4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.“;

35.	člen 196 se nadomesti z naslednjim: „Člen 196 Organizacija Upravljalnega odbora Pri organizaciji sej Upravljalnega odbora iz člena 195(1) se upoštevajo zlasti obseg njegovih odgovornosti, posebnosti obravnavane zadeve in potreba po vključitvi ustreznega strokovnega znanja.“;

36.	vstavi se naslednji člen: „Člen 203b Prehodna pravila v vinskem sektorju Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se omogoči prehod iz ureditve, določene z uredbama (ES) št. 1493/1999 in (ES) št. 479/2008, na ureditev, določeno s to uredbo.“;

37.

priloge se spremenijo:

(a)	del IIIa, katerega besedilo je navedeno v Prilogi I k tej uredbi, se vstavi v Prilogo III;

(b)	vstavijo se priloge Xb, Xc, Xd in Xe, katerih besedilo je navedeno v Prilogi II k tej uredbi;

(c)	vstavi se Priloga XIb, katere besedilo je navedeno v Prilogi III k tej uredbi;

(d)	vstavita se prilogi XVa in XVb, katerih besedilo je navedeno v Prilogi IV k tej uredbi;

(e)	k Prilogi XXII se doda točka 47, katere besedilo je navedeno v Prilogi V k tej uredbi.

Člen 2

Sprememba Uredbe (ES) št. 1184/2006

Člen 1 Uredbe (ES) št. 1184/2006 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta uredba določa pravila, ki jih je treba uporabljati glede na ustreznost členov 81 do 86 in nekaterih določb člena 88 Pogodbe v zvezi s pridelavo proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ali trgovino z njimi, razen proizvodov, zajetih z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (17).

Člen 3

Razveljavitve in prehodna nadaljnja uporaba

1. Ob upoštevanju odstavka 2 se Uredba (ES) št. 479/2008 razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 in se razlagajo v skladu z ustrezno korelacijsko tabelo iz Priloge XXII k navedeni uredbi.

2. Člen 128(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 se še naprej uporablja za ukrepe in pod pogoji, določenimi v navedenem členu.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2009

Za Svet

Predsednik

J. ŠEBESTA

(1) Mnenje z dne 20. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(3) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(4) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

(5) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

(6) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(7) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(8) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.“;

(9) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(10) UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

(11) UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

(12) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(13) UL L 118, 4.5.2002, str. 1.

(14) UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

(15) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(16) UL L 247, 21.9.2007, str. 17.“;

(17) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“.

PRILOGA I

„Del IIIa: Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

1.	‚Izkrčitev‘ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.

2.	‚Zasaditev‘ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.

3.	‚Precepljanje‘ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom

4.	‚Sveže grozdje‘ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

‚Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola‘ pomeni proizvod, ki:

(a)	ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b)

je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 120a(2), doda:

(i)	bodisi nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

(ii)	ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

‚Grozdni sok‘ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

(a)	je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;

(b)	je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

‚Zgoščeni grozdni sok‘ je nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

‚Vinske droži‘ pomenijo ostanke:

(a)	ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;

(b)	ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);

(c)	ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali po odobrenem postopku obdelave ali

(d)	ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).

9.	‚Grozdne tropine‘ pomenijo prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

10.

‚Piquette‘ pomeni proizvod, pridobljen:

(a)	z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi, ali

(b)	z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

11.

‚Vino, alkoholizirano za destilacijo‘ pomeni proizvod, ki:

(a)	ima dejanski delež alkohola najmanj 18 vol. % in največ 24 vol. %;

(b)	je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %, ali

(c)	ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

12.

‚Cuvée‘ pomeni:

(a)	grozdni mošt;

(b)

vino ali

(c)	mešanico različnih grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi, namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

Delež alkohola

13.	‚Dejanski volumenski delež alkohola‘ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 °C vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.

14.	‚Potencialni volumenski delež alkohola‘ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 °C, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

15.	‚Skupni volumenski delež alkohola‘ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

16.	‚Naravni volumenski delež alkohola‘ pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

17.	‚Dejanski masni delež alkohola‘ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

18.	‚Potencialni masni delež alkohola‘ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

19.	‚Skupni masni delež alkohola‘ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.“

PRILOGA II

„

PRILOGA Xb

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME (IZ ČLENA 103N(1))

v 1000 EUR
Proračunsko leto	2009	2010	2011	2012	2013	od 2014 naprej
BG	15 608	21 234	22 022	27 077	26 742	26 762
CZ	2 979	4 076	4 217	5 217	5 151	5 155
DE	22 891	30 963	32 190	39 341	38 867	38 895
EL	14 286	19 167	19 840	24 237	23 945	23 963
ES	213 820	284 219	279 038	358 000	352 774	353 081
FR	171 909	226 814	224 055	284 299	280 311	280 545
IT (1)	238 223	298 263	294 135	341 174	336 736	336 997
CY	2 749	3 704	3 801	4 689	4 643	4 646
LT	30	37	45	45	45	45
LU	344	467	485	595	587	588
HU	16 816	23 014	23 809	29 455	29 081	29 103
MT	232	318	329	407	401	402
AT	8 038	10 888	11 313	13 846	13 678	13 688
PT	37 802	51 627	53 457	65 989	65 160	65 208
RO	42 100	42 100	42 100	42 100	42 100	42 100
SI	3 522	3 770	3 937	5 119	5 041	5 045
SK	2 938	4 022	4 160	5 147	5 082	5 085
UK	0	61	67	124	120	120

PRILOGA Xc

PRORAČUNSKA DODELITEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA (IZ ČLENA 190A(3))

v 1000 EUR
Proračunsko leto	2009	2010	od 2011 naprej
BG	—	—	—
CZ	—	—	—
DE	—	—	—
EL	—	—	—
ES	15 491	30 950	46 441
FR	11 849	23 663	35 512
IT	13 160	26 287	39 447
CY	—	—	—
LT	—	—	—
LU	—	—	—
HU	—	—	—
MT	—	—	—
AT	—	—	—
PT	—	—	—
RO	—	—	—
SI	—	1 050	1 050
SK	—	—	—
UK	160	160	160

PRILOGA Xd

PRORAČUN ZA PROGRAM KRČENJA

Sredstva, ki so na voljo za program izkrčitve iz člena 85s(3), so:

(a)	za vinsko leto 2008/2009 (proračunsko leto 2009): 464 000 000 EUR;

(b)	za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2010): 334 000 000 EUR;

(c)	za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2011): 276 000 000 EUR.

PRILOGA Xe

POVRŠINE, KI JIH DRŽAVE ČLANICE LAHKO RAZGLASIJO ZA NEUPRAVIČENE DO PROGRAMA IZKRČITVE (IZ ČLENA 85U(1), (2) IN (5))

v ha
Država članica	Skupna površina zemljišča, zasajenega z vinsko trto	Površine iz člena 85u(5)
BG	135 760	4 073
CZ	19 081	572
DE	102 432	3 073
EL	69 907	2 097
ES	1 099 765	32 993
FR	879 859	26 396
IT	730 439	21 913
CY	15 023	451
LU	1 299	39
HU	85 260	2 558
MT	910	27
AT	50 681	1 520
PT	238 831	7 165
RO	178 101	5 343
SI	16 704	501
SK	21 531	646

“

(1) Nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 za Italijo za leti 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR; ti zneski so bili vključeni v proračunska sredstva Italije v letih 2009, 2010 in 2011, kakor je določeno s to preglednico.

PRILOGA III

„PRILOGA XIb

KATEGORIJE PROIZVODOV VINSKE TRTE

1. Vino

Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

(a)	ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge XVa dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Dodatka k tej prilogi, in najmanj 9 vol. % v drugih vinorodnih conah;

(b)	ima z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, kadar ima zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge XVa, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c)

ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 15 vol. %. Z odstopanjem:

—	zgornja meja skupnega deleža alkohola se lahko poviša do 20 vol. % za vina z nekaterih vinorodnih območij v Skupnosti, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4), ki so pridelana brez vsake obogatitve,

—	zgornja meja skupnega deleža alkohola lahko presega 15 vol. % za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so bila pridelana brez obogatitve;

(d)	ima, razen pri odstopanjih, ki jih Komisija lahko sprejme po postopku iz člena 195(4), skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter.

‚Retsina‘ je vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina ‚retsina‘ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.

Z odstopanjem od točke (b) se ‚Tokaji eszencia‘ in ‚Tokajská esencia‘ štejeta za vino.

2. Mlado vino, ki je še v vrenju

Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

3. Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

(a)	katerega dejanski delež alkohola je najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b)	katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi po postopku iz člena 195(4);

(c)

ki je pridobljen iz:

—	grozdnega mošta v vrenju,

—

vina,

—	kombinacije obeh proizvodov ali

—	grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom, če so to likerska vina, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4), z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;

(d)	katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, ki ga Komisija pripravi po postopku iz člena 195(4);

(e)

in z dodatkom:

(i)

posamezno ali v kombinaciji:

—	nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

—	destilata iz vina ali sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii)

skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

—	zgoščeni grozdni mošt,

—	kombinacija enega od proizvodov iz točke (e)(i) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c);

(f)

in z dodatkom, z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedena na seznamu, ki ga Komisija pripravi po postopku iz člena 195(4):

(i)	vsak od proizvodov iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji, ali

(ii)

eden ali več naslednjih proizvodov:

—	vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %,

—	žganje iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %,

—	žganje iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in manj kot 94,5 vol. %, ter

(iii)

z enim ali več naslednjimi proizvodi, kadar je to primerno:

—	delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja,

—	zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen te operacije ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,

—	zgoščeni grozdni mošt,

—	kombinacija enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c).

4. Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

—	svežega grozdja,

—	grozdnega mošta ali

—

vina;

(b)	pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare in

(d)	pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.

5. Kakovostno peneče vino

Kakovostno peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

—	svežega grozdja,

—	grozdnega mošta ali

—

vina;

(b)	pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bara in

(d)	pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.

6. Kakovostno aromatično peneče vino

Kakovostno aromatično peneče vino je kakovostno peneče vino:

(a)

ki je, če predstavlja cuvée, pridobljeno z uporabo grozdnega mošta ali grozdnega mošta v vrenju, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, ki ga Komisija pripravi po postopku iz člena 195(4). Kakovostna aromatična peneča vina, če predstavljajo cuvée in so tradicionalno pridelana z uporabo vin, Komisija določi po postopku iz člena 195(4);

(b)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;

(c)	ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. % in

(d)	ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %.

Posebna pravila glede drugih dodatnih lastnosti in pogojev pridelave in prodaje Komisija sprejme po postopku iz člena 195(4).

7. Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod:

(a)	ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe;

(b)	pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina, in

(c)	ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

8. Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:

(a)	je pridobljen iz vina pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega vina najmanj 9 vol. %;

(b)	ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;

(c)	ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara in

(d)	je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

9. Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:

(a)	je pridobljen iz vina;

(b)	ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c)	ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

(d)	je shranjen v posodah prostornine največ 60 litrov.

10. Grozdni mošt

Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega mošta je do 1 vol. %.

11. Delno prevreti grozdni mošt

Grozdni mošt v vrenju je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola.

12. Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

13. Zgoščeni grozdni mošt

Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 120 g pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

14. Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt

Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(a)	je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 120g pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 61,7 %;

(b)	je bil razkisan in so bile druge sestavine, razen sladkorja, odstranjene z odobrenim postopkom obdelave;

(c)

ima naslednje lastnosti:

—	pH največ 5 pri 25 °Brix,

—	optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu s koncentracijo 25 °Brix,

—	vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno ugotoviti z določeno analizno metodo,

—	Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 °Brix,

—	titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

—	vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

—	skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

—	prevodnost pri 25 °Brix in 20 oC največ 120 mikro-Siemens/cm,

—	vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja,

—	navzočnost mesoinositola.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

15. Vino iz sušenega grozdja

Vino iz sušenega grozdja je proizvod, ki:

(a)	je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;

(b)	ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. % in

(c)	ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 g sladkorja na liter).

16. Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:

(a)	je pridelan brez obogatitve;

(b)	ima naravni delež alkohola najmanj 15 vol. % in

(c)	ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

17. Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:

(a)	je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem in

(b)	ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

Dodatek k Prilogi XIb

Vinorodne cone

Vinorodne cone so:

Vinorodna cona A obsega:

(a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v odstavek 2(a);

(b) v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;

(c) v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu: vinorodna območja teh držav;

(d) na Češkem: vinorodno regijo dežele Čechy.

Vinorodna cona B obsega:

(a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

— v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin,

— v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges,

— v Šampaniji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne,

— v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône,

— v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan),

— v dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Vienne in površine, zasajene z vinsko trto v okrožju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

(d) na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 1(d);

(e) na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Malokarpatská vinohradnícka oblast’, Južnoslovenská vinohradnícka oblast’, Nitrianska vinohradnícka oblast’, Stredoslovenská vinohradnícka oblast’, Východoslovenská vinohradnícka oblast’ in vinorodna območja, ki niso vključena v odstavek 3(f);

(f) v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

— v Podravski regiji: Štajerska Slovenija, Prekmurje,

— v Posavski regiji: Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina, ter območja, zasajena z vinsko trto v regijah, ki niso vključena v odstavek 4(d);

(g) v Romuniji: območje Podișul Transilvaniei.

Vinorodna cona C I obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariège, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d’Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute-Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen območja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Haute-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haut-Vienne, Yonne,

na območju Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar),

v okrožju Tournon in v kantonih Antraigues, Burzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, Privas, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhone v departmaju Ardèche;

(b) v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta in v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno;

(d) na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za ‚Vinho Verde‘, pa tudi ‚Concelhos de Bombarral, Lourinhã, Mafra e Torres Vedras‘ (razen ‚Freguesias da Carvoeira e Dois Portos‘), ki spadajo v ‚Região viticola da Extremadura‘;

(e) na Madžarskem: vse površine, zasajene z vinsko trto;

(f) na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v regiji Tokajská vinohradnícka oblast’;

(g) v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 2(g) ali 4(f).

Vinorodna cona C II obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-du-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse,

v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,

v okrožju Nyons in v kantonu Loriol-sur-Drôme v departmaju Drôme,

v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v odstavku 3(a);

(b) v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija-Romanja, Furlanija-Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija razen pokrajine Sondrio, Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija razen pokrajine Belluno, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

Lugo, Orense, Pontevedra,

Ávila (razen občin v določenem pridelovalnem območju ‚comarca‘, Cebreros), Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

La Rioja,

Álava,

Navarra,

Huesca,

Barcelona, Girona, Lleida,

v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro,

v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteno označbo porekla Penedés,

v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem ‚comarca‘, Conca de Barberá;

(d) v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra;

(e) v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина);

(f) v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji.

Vinorodna cona C III (a) obsega:

(a) v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini);

(b) na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov;

Vinorodna cona C III (b) obsega:

(a) v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v departmajih Korzike,

v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,

v kantonih Olette in Arles-sur-Tech ter departmaju Pyrénées-Orientales;

(b) v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(d) v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 3(c) ali 4(c);

(e) na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v odstavek 3(d);

(f) na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini do 600 metrov;

(g) na Malti: površine, zasajene z vinsko trto.

7.	Razmejitev območij v upravnih enotah v tej prilogi izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, za Španijo 1. marca 1986 in za Portugalsko 1. marca 1998.

“

PRILOGA IV

„

PRILOGA XVa

OBOGATITEV, DOKISANJE IN RAZKISANJE V NEKATERIH VINORODNIH CONAH

A. Omejitve za obogatitev

Če je to potrebno zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti iz Dodatka k Prilogi XIb, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu, pridobljenem iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 120a(2).

Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)	3 vol. % v vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XIb;

(b)	2 vol. % v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XIb;

(c)	1,5 vol. % v vinorodnih conah C iz Dodatka k Prilogi XIb.

V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami lahko države članice zahtevajo, da se mejne vrednosti iz točke 2 zvišajo za 0,5 %. Komisija bo v odziv na takšno zahtevo čim prej predložila osnutek zakonodajnega ukrepa Upravljalnemu odboru iz člena 195(1). Komisija si bo prizadevala sprejeti odločitev v štirih tednih po vložitvi zahtevka.

B. Postopki obogatitve

Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točke A se opravi:

(a)	za sveže grozdje, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;

(b)	za grozdni mošt z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delnim zgoščevanjem, vključno z obratno osmozo;

(c)	za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2.	Postopki iz odstavka 1 se med seboj izključujejo, če se vino ali grozdni mošt obogati z zgoščenim grozdnim moštom ali prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom in se izplača pomoč v skladu s členom 103y.

Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v:

(a)	vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XIb;

(b)	vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XIb;

(c)

vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XIb, z izjemo vinogradov v Italiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem in Cipru ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:

—	Aix-en-Provence,

—

Nîmes,

—	Montpellier,

—

Toulouse,

—

Agen,

—

Pau,

—

Bordeaux,

—

Bastia.

Vendar lahko nacionalni organi odobrijo obogatitev s suhim slajenjem kot izjemo v navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o izdaji takšnih dovoljenj.

Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne poveča začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju ali mladega vina, ki je še v vrenju, za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XIb.

Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki sta bila obdelana s postopki iz odstavka 1:

(a)	ne zmanjša volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;

(b)	ne glede na točko A(2)(c), ne poveča naravnega deleža alkohola teh proizvodov za več kakor 2 vol. %.

Postopki iz odstavkov 1 in 5 ne povečajo skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu v vrenju ali vinu:

(a)	v vinorodni coni A iz Dodatka k Prilogi XIb na več kakor 11,5 vol. %;

(b)	v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XIb na več kakor 12 vol. %;

(c)	v vinorodni coni C I iz Dodatka k Prilogi XIb na več kakor 12,5 vol. %;

(d)	v vinorodni coni C II iz Dodatka k Prilogi XIb na več kakor 13 vol. % in

(e)	v vinorodni coni C III iz Dodatka k Prilogi XIb na več kakor 13,5 vol. %.

Z odstopanjem od odstavka 6 lahko države članice:

(a)	pri rdečem vinu povečajo skupni delež alkohola v proizvodih iz odstavka 6 na 12 vol. % v vinorodni coni A in na 12,5 vol. % v vinorodni coni B iz Dodatka k Prilogi XIb;

(b)	povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz odstavka 6 za pridelavo vin z označbo porekla do stopnje, ki jo določijo države članice.

C. Dokisanje in razkisanje

Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu je dovoljeno:

(a)	razkisanje v vinorodnih conah A, B in C I iz Dodatka k Prilogi XIb;

(b)	dokisanje in razkisanje v vinorodnih conah C I, C II in C III (a) iz Dodatka k Prilogi XIb brez poseganja v odstavek 7 ali

(c)	dokisanje v vinorodni coni C III (b) iz Dodatka k Prilogi XIb.

2.	Proizvodi, razen vina iz odstavka 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3.	Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalenta na liter.

4.	Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalenta na liter.

5.	Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6.	Ne glede na odstavek 1 lahko v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz odstavka 1 v vinorodnih conah A in B, iz Dodatka k Prilogi XIb pod pogoji iz odstavkov 2 in 3.

7.	Dokisanje in obogatitev, razen pri odstopanju, o katerem Komisija odloči po postopku iz člena 195(4), ter dokisanje in razkisanje istega proizvoda se med seboj izključujejo.

D. Postopki

Razen dokisanja in razkisanja vina niso dovoljeni postopki iz točk B in C, razen če se pod pogoji, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4), izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, spreminjajo v vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(1)(l), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.

2.	Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

3.	Dokisanje in razkisanje vin se izvajata le v vinogradniško-vinarskem podjetju in v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za pridelavo vina.

O vsakem postopku iz odstavkov 1, 2 in 3 so obveščeni pristojni organi. Isto velja za količine zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4), imajo pri opravljanjem poklica hkrati na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

5.	Vsak postopek iz točk B in C je vpisan v spremni dokument iz člena 185c, s katerim se dajo v promet proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki.

Ti postopki se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo le izjemne vremenske razmere, ne izvajajo:

(a)	po 1. januarju v vinorodni coni C iz Dodatka k Prilogi XIb;

(b)	po 16. marcu v vinorodnih conah A in B iz Dodatka k Prilogi IXb in izvajajo se le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

7.	Ne glede na odstavek 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina izvajajo vse leto.

PRILOGA XVb

OMEJITVE

A. Splošno

1.	Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnološka potreba.

2.	Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri pridobivanju svežega grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in pri biser vinu.

3.	Vino, alkoholizirano za destilacijo, se uporablja samo za destilacijo.

B. Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29. To ne posega v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29.

2.	Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne predelujeta v vino ali dodajata vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Skupnosti.

3.	Določbe odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu, na Irskem in Poljskem pridelujejo proizvode, uvrščene v oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo ‚vino‘.

4.	Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju se lahko da na trg samo za pridelavo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, na katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, in za pridelavo vina iz prezrelega grozdja.

Razen če ni določeno drugače s strani Sveta v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok, zgoščeni grozdni sok in vino ali mešanice teh proizvodov iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti ne smejo niti predelati v proizvode iz Priloge XIb niti dodati tem proizvodom.

C. Tipiziranje vin

Razen če ni določeno drugače s strani Sveta v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, je rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti prepovedano.

D. Stranski proizvodi

Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.

Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje pridelano vino.

Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne pridelujejo niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. Ležanje vina na vinskih drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeni aszú pulpi je dovoljeno pod pogoji, ki jih Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 195(4), na območjih, kjer se ti postopki tradicionalno uporabljajo za pridelavo ‚Tokaji fordítás‘ in ‚Tokaji máslás‘ na Madžarskem ter ‚Tokajský forditáš‘ in ‚Tokajský mášláš‘ na Slovaškem.

3.	Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene kot destilacijo ali pridelavo piquette je prepovedano. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.

4.	Piquette se lahko, kadar njegovo pridelavo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5.	Brez poseganja v možnost držav članic, da sklenejo, da se stranski proizvodi odlagajo s pomočjo destilacije, morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, te umakniti pod pogoji, ki jih Komisija določi po postopku iz člena 195(4).

“

PRILOGA V

„47. Uredba (ES) št. 479/2008

Uredba (ES) št. 479/2008	Ta uredba
Člen 1	Člen 1(1)(l)
Člen 2	Člen 2 in del IIIa Priloge III
Člen 3	Člen 103i
Člen 4	Člen 103j
Člen 5	Člen 103k
Člen 6	Člen 103l
Člen 7	Člen 103m
Člen 8	Člen 103n
Člen 9	Člen 103o
Člen 10	Člen 103p
Člen 11	Člen 103q
Člen 12	Člen 103r
Člen 13	Člen 103s
Člen 14	Člen 103t
Člen 15	Člen 103u
Člen 16	Člen 103v
Člen 17	Člen 103w
Člen 18	Člen 103x
Člen 19	Člen 103y
Člen 20	Člen 103z
Člen 21(1)	Člen 188a(5)
Člen 21(2), prvi pododstavek	Člen 188a(6)
Člen 21(2), drugi pododstavek	Člen 184, točka 5
Člen 22, prvi odstavek in točke (a) do (d) drugega odstavka	Člen 103za
Člen 22, drugi odstavek, točka (e)	Člen 188a(7)
Člen 23	Člen 190a
Člen 24	Člen 120a(2) do (6)
Člen 25(1)	Člen 120a(1)
Člen 25(2), (3) in (4)	Člen 113d
Člen 26	Člen 120b
Člen 27	Člen 120c
Člen 28	Člen 120d
Člen 29	Člen 120e
Člen 30	Člen 120f
Člen 31	Člen 120g
Člen 32	Člen 121, tretji in četrti odstavek
Člen 33	Člen 118a
Člen 34	Člen 118b
Člen 35	Člen 118c
Člen 36	Člen 118d
Člen 37	Člen 118e
Člen 38	Člen 118f
Člen 39	Člen 118g
Člen 40	Člen 118h
Člen 41	Člen 118i
Člen 42	Člen 118j
Člen 43	Člen 118k
Člen 44	Člen 118l
Člen 45	Člen 118m
Člen 46	Člen 118n
Člen 47	Člen 118o
Člen 48	Člen 118p
Člen 49	Člen 118q
Člen 50	Člen 118r
Člen 51	Člen 118s
Člen 52	Člen 121, prvi odstavek, točka (k)
Člen 53	Člen 118t
Člen 54	Člen 118u
Člen 55	Člen 118v
Člen 56	Člen 121, prvi odstavek, točka (l)
Člen 57	Člen 118w
Člen 58	Člen 118x
Člen 59	Člen 118y
Člen 60	Člen 118z
Člen 61	Člen 118za
Člen 62	Člen 118zb
Člen 63	Člen 121, prvi odstavek, točka (m)
Člen 64(1)(a), (b) in (c)(i) do (iv)	Člen 122, drugi odstavek
Člen 64(1)(c)(v) do (viii)	Člen 122, tretji odstavek
Člen 64(1)(d)	Člen 122, tretji odstavek
Člen 64(1)(e)	Člen 125o(1)(a)
Člen 64(2)	Člen 125o(2)
Člen 65(1)(a), (b) in (c)	Člen 123(3)
Člen 65(1)(d)	Člen 125o(1)(b)
Člen 65(2)	Člen 125o(2), drugi pododstavek
Člen 66(1)	—
Člen 66(2)	Člen 125o(3)
Člen 67	Člen 113c(1) in (2)
Člen 68	Člen 125o(3)
Člen 69	Člena 113c(3) in 125o(3)
Člen 70(1)	Člen 135
Člen 70(2)	Člen 128
Člen 71	Člen 129
Člen 72	Člena 130 in 161
Člen 73	Člena 131 in 161(2)
Člen 74	Člena 132 in 161(2)
Člen 75	Člena 133 in 161(2)
Člen 76	Člen 133a
Člen 77	Člen 134 in 170
Člen 78	Člen 159
Člen 79	Člen 141(1), prvi pododstavek
Člen 80	Člena 160 in 174
Člen 81	Člen 143
Člen 82	Člen 158a
Člen 83	Člen 144
Člen 84(a)	Člen 158a(4)
Člen 84(b) in (c)	Člen 148(a) in (b)
Člen 85(1) do (3) in (5)	Člen 85a
Člen 85(4)	Člen 188a(1)
Člen 86(1) do (4) in (6)	Člen 85b
Člen 86(5)	Člen 188a(2)
Člen 87	Člen 85c
Člen 88	Člen 85d
Člen 89	Člen 85e
Člen 90	Člen 85g
Člen 91	Člen 85h
Člen 92	Člen 85i
Člen 93	Člen 85j
Člen 94	Člen 85k
Člen 95	Člen 85l
Člen 96	Člen 85m
Člen 97	Člen 85n
Člen 98	Člen 85p
Člen 99	Člen 85o
Člen 100	Člen 85q
Člen 101	Člen 85r
Člen 102(1) do (4) in (5), prvi pododstavek	Člen 85s
Člen 102(5), drugi pododstavek in (6)	Člen 188a(3)
Člen 103	Člen 85t
Člen 104(1) do (7) in (9)	Člen 85u
Člen 104(8)	Člen 188a(4)
Člen 105	Člen 85v
Člen 106	Člen 85w
Člen 107	Člen 85x
Člen 108	Člen 185a(1) in (2)
Člen 109	Člen 185a(3)
Člen 110	Člen 185a(4), drugi pododstavek
Člen 111	Člen 185b
Člen 112	Člen 185c
Člen 113(1)	Člen 195(2)
Člen 113(2)	Člen 195(3) in (4)
Člen 114	Člen 190
Člen 115	Člen 192
Člen 116	Člen 194, četrti in peti odstavek
Člen 117(a)	Člen 194, tretji odstavek
Člen 117(b) do (e)	Člen 194, prvi odstavek
Člen 118	Člen 185d
Člen 119	Člen 182a(1) do (5)
Člen 120	Člen 184, točka 8
Člen 121(a), (b) in (c)	Člen 185a(4), prvi pododstavek, ter člen 194, tretji odstavek
Člen 121(d) in (e)	Člen 185b(4)
Člen 121(f)	Člen 185c(3)
Člen 121(g)	Člen 182a(6)
Členi 121 do 125	—
Člen 126(a)	Člen 203b
Člen 126(b)	Člen 191
Člen 127(1)	Člen 180, prvi odstavek
Člen 127(2)	Člen 180, drugi odstavek
Člen 129(3)	Člen 85f“