14.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 119/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 1130/2008 z dne 14. novembra 2008 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sveč, svečk in podobnega s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sveč, svečk in podobnega s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so na zahtevo imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej iskala in preverjala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(3)

Komisija je nadaljevala preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti in izvedla nadaljnjo analizo informacij, ki so jih po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov predložili nekateri uvozniki, trgovci na drobno ter trgovinska združenja v Skupnosti.

(4)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane, začasne ugotovitve pa po potrebi ustrezno spremenjene. V ta namen so bili opravljeni nadaljnji preveritveni obiski v naslednjih družbah:

nepovezana uvoznika v Skupnosti:

Opravljeni so bili tudi preveritveni obiski v prostorih družb iz uvodne izjave 31.

(5)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih sveč, svečk in podobnega s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje za predložitev njihovih stališč do tega razkritja.

(6)

Treba je spomniti, da je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od leta 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(7)

Nekatere zainteresirane stranke so zatrjevale, da je bila izbira leta 2007 kot obdobja preiskave napačna, ker so nekateri dogodki, in sicer spremenjene izvozne subvencije in politike trga dela LRK ter nihanja v menjalnih tečajih v letih 2007 in 2008, vplivala na analizo škode.

(8)

Omeniti je treba, da mora obdobje preiskave v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe zajemati obdobje neposredno pred začetkom postopka. Spomniti je treba, da se je sedanja preiskava začela 16. februarja 2008. Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, običajno zajema tri ali štiri leta pred začetkom in se konča hkrati z obdobjem preiskave dampinga. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(9)

Ena zainteresirana stranka je izpodbijala odstotek iz uvodne izjave 2 začasne uredbe, ki kaže pritožnike glede na celotno proizvodnjo Skupnosti.

(10)

Po proučitvi trditve je treba opozoriti, da se odstotek 60 % v uvodni izjavi 2 začasne uredbe nanaša na skupno podporo preiskavi, vključno s pritožniki in proizvajalci Skupnosti, ki so pritožbo podprli in so se strinjali s sodelovanjem v preiskavi, in ne na odstotek proizvodnje Skupnosti, ki zajema zgolj pritožnike. To je potrjeno v uvodni izjavi 92 začasne uredbe. Zato se odstotek v uvodni izjavi 2 začasne uredbe mora glasiti „34 %“.

(11)

Zadevni izdelek je bil začasno opredeljen kot nekatere sveče, svečke in podobno, razen nagrobnih sveč in drugih zunanjih svetil na gorivo, izvožene v Skupnost in s poreklom iz LRK („sveče“ ali „zadevni izdelek“).

(12)

Zaradi uvedbe začasnih ukrepov, čeprav se različne vrste sveč lahko razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in drugem, kot je vonj itn., se je štelo, da imajo vse vrste sveč, ki jih zajema opredelitev zadevnega izdelka, enake osnovne kemijske in tehnične značilnosti in uporabe ter so večinoma zamenljive.

(13)

Takratne pripombe zainteresiranih strank niso opravičile izključitve nekaterih vrst sveč iz preiskave, zlasti t.i. „modnih“ ali „dekorativnih“ sveč. Stranke niso predložile informacij o lastnostih, s katerimi bi lahko jasno ločili različne vrste sveč, ki jih je treba vključiti v preiskavo, od tistih, ki jih je treba izključiti iz nje. Poleg tega preiskava vzorčenih družb v nasprotju z nekaterimi trditvami ni privedla do ugotovitev o dampingu in škodi, ki bi se med seboj zelo razlikovale glede na vrste sveč. Zato je bilo začasno sklenjeno, da vse vrste sveč, ki jih zajema sedanja preiskava, spadajo v isto skupino izdelkov in jih preiskava mora zajeti.

(14)

Po uvedbi začasnih ukrepov so znova predložili trditve, da proizvajalci izvozniki iz LRK pogosto proizvajajo ročno izdelane ali dekorativne sveče z dodatnimi postopki obdelave. Ponovno je bilo navedeno, da so delovno intenzivne in da so jih proizvajalci Skupnosti proizvedli v omejenih količinah. Prav tako pa je bilo poudarjeno, da stranke drugače dojemajo dekorativne sveče v primerjavi s klasičnimi in standardnimi vrstami sveč. Trdilo se je na primer, da z razliko od klasičnih sveč dekorativne vrste niso namenjene izgorevanju ali ogrevanju, temveč naj bi se čim dlje hranile kot dekorativni predmeti v nespremenjenem stanju.

(15)

Pojavile so se tudi trditve, da bi bilo relativno lahko razlikovati dekorativne sveče od drugih vrst sveč, kot so čajne svečke in koničaste sveče, če se upošteva ena od naslednjih lastnosti dekorativnih sveč: (i) so večbarvne in večplastne, (ii) posebnih oblik, (iii) z obdelano površino in dekoracijami ter (iv) dodatnimi dekoracijami iz drugih materialov kot vosek/parafin.

(16)

Druge zainteresirane stranke so trdile, da se „rojstnodnevne“ svečke ne proizvajajo v Skupnosti, ampak skoraj izključno v LRK, in bi jih bilo treba zato prav tako izključiti iz sedanjega postopka.

(17)

Prav tako se je trdilo, da bi t.i. čajne svečke lahko nadomestile sveče za razsvetljevanje, vendar druge vrste sveč ne bi mogle nadomestiti čajnih svečk za ogrevanje. Zato ti dve vrsti izdelka naj ne bi bili zamenljivi kakor nagrobne sveče z drugimi zunanjimi svetili na gorivo, ki niso del zadevnega izdelka, ter druge vrste sveč, ki vključujejo čajne svečke. Posledično se je trdilo, da bi bilo treba čajne svečke prav tako izključiti iz sedanjega postopka.

(18)

V zvezi s trditvijo o dekorativnih svečah so razločevalne lastnosti, ki jih navajajo stranke, zelo splošne ter ne bi dopuščale jasnega razločevanja vseh vrst sveč, ki bi jih bilo treba vključiti v preiskavo in izključiti iz nje ter ne bi smele biti predmet ukrepov. Mnoge standardne vrste sveč imajo več kot eno barvo, lahko so posebnih oblik ali jih krasi ena ali več dekoracij, na primer glede na priložnost posebnih praznovanj med letom. Poleg tega informacije, ki so jih predložile stranke in so bile zbrane med preiskavo, zlasti o vrstah izdelka in številčnih oznakah izdelka, kakor so bile opredeljene, ne bi vedno dopuščale jasnega razločevanja med različnimi vrstami sveč na podlagi navedenih lastnosti. Najprej je treba opozoriti, da samo zato, ker proizvajalci Skupnosti domnevno ne proizvajajo nekaterih vrst izdelka, te ne bodo samodejno izključene iz opredelitve zadevnega izdelka. Drugič ni mogoče izključiti, da proizvajalci Skupnosti nekaterih vrst sveč ne proizvajajo zaradi škodljivega dampinga. Za t.i. rojstnodnevne svečke zadevne stranke niso predložile dokazov, da te vrste svečk dejansko niso proizvedene v Skupnosti, niti niso pojasnile, zakaj takih svečk v Skupnosti ne bi proizvajali. Poleg tega tako kot pri dekorativnih svečah niso predložile jasnih ločnic med rojstnodnevnimi svečkami in drugimi vrstami sveč, ki bi omogočile morebitno izključitev teh vrst izdelka. Te pripombe veljajo tudi za t.i. ročno izdelane sveče. Opozoriti je treba na nepravilno trditev, kakor je navedeno v uvodni izjavi 26, da se ročno izdelane sveče ne proizvajajo v Skupnosti.

(19)

V zvezi s trditvijo o uporabi nekaterih vrst sveč zlasti za razsvetljevanje in/ali ogrevanje je treba spomniti, da je bila v uvodni izjavi 26 začasne uredbe navedena zamenljivost različnih vrst sveč ter da so bile sveče uporabljene predvsem kot notranji okras in ne zlasti za ogrevanje. Stranke niso predložile informacij, ki bi bile v nasprotju s to izjavo. V zvezi s trditvami o nagrobnih svečah in zunanjih svetilih na gorivo je potrjeno, da je možno te izdelke razlikovati od drugih vrst sveč na podlagi tehničnih in kemijskih meril iz uvodne izjave 17 začasne uredbe.

(20)

Če povzamemo, se trditve strank ne zdijo dovolj natančne in niso podprte z utemeljenimi dokazi, da zadevni izdelek ni bil pravilno opredeljen v začasni uredbi. Spomniti je treba, da imajo vse vrste sveč, ki jih zajema zadevni izdelek, enake osnovne kemijske in tehnične značilnosti. Poleg tega je bilo v tem primeru ugotovljeno, da so imele sveče enake ali podobne uporabe ter so večinoma zamenljive. Proizvajajo jih proizvajalci sveč v LRK in se izvažajo po istih prodajnih poteh, tako da spadajo v isto skupino izdelkov.

(21)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb k opredelitvi zadevnega izdelka, se uvodne izjave 15 do 23 začasne uredbe potrdijo.

(22)

Nekatere stranke so izpodbijale ugotovitve iz uvodne izjave 28 začasne uredbe, v katerih so merila, uporabljena za določitev „podobnega izdelka“, večinoma temeljila na tehničnih in kemijskih značilnostih ter končni uporabi ali funkcijah izdelka. Drugi dejavnikih, kot so oblika, vonj, barva ali druge značilnosti, ki jih je navedla zainteresirana stranka, se niso zdeli ustrezni za opredelitev podobnega izdelka. Dejansko morebitne razlike glede velikosti ne vplivajo na opredelitev zadevnega izdelka in podobnega izdelka, zlasti ker ni mogoče najti jasnih razlik med vrstami izdelka, ki spadajo v isto skupino izdelkov, v zvezi z njihovimi glavnimi osnovnimi tehničnimi in kemijskimi značilnostmi, končno uporabo in zaznavanjem uporabnikov.

(23)

V tej zvezi je treba poudariti, da stranke niso izpodbijale dejstva, da imajo vse vrste sveč enake osnovne kemijske in tehnične značilnosti ali so iz iste surovine, predvsem voska, da jih proizvaja isti proizvajalec in se ob izvozu prodajajo po istih prodajnih poteh ali podobnim strankam na trgu Skupnosti.

(24)

Glavni argument zainteresiranih strank je slonel na dejstvu, da se vrste sveč, proizvedene v LRK in izvožene v Skupnost, razlikujejo od vrst, ki jih proizvajalci Skupnosti proizvajajo v Skupnosti. Vse trditve so bile skrbno proučene, vendar niso prinesle novih pomembnih elementov v primerjavi s trditvami, predloženimi v začasni fazi.

(25)

Trditev iz uvodne izjave 14 v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka je enaka trditvi v zvezi s podobnim izdelkom. Po trditvah proizvajalci izvozniki v LRK pogosto proizvajajo ročno izdelane ali delovno intenzivne dekorativne sveče z dodatnimi postopki obdelave in različnih oblik, ki jih proizvajalci Skupnosti ne proizvajajo ali proizvajajo v omejenih količinah. Torej te vrste sveč naj ne bi bile enake tistim, ki jih proizvajajo proizvajalci Skupnosti.

(26)

Preiskava je pokazala, da ta trditev ne drži. Čeprav se morda proizvajalci, vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, osredotočajo na standardni segment trga sveč, pa dosegljive informacije kažejo, da je v Skupnosti v nekaterih državah, kot so Estonija, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Poljska in Slovenija, veliko proizvajalcev, ki proizvajajo dekorativne sveče, tudi ročno izdelane ter delovno intenzivne sveče.

(27)

Glede na trditve in dokaze, ki so jih predložile zainteresirane stranke, in vse druge dostopne informacije v preiskavi se kot podobni izdelki v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe štejejo zadevni izdelek in sveče, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci izvozniki na notranjem trgu in proizvajalci v Skupnosti, ki se je uporabila tudi primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK. Ti izdelki imajo predvsem enake osnovne tehnične in kemijske značilnosti ter enako ali podobno osnovno uporabo.

(28)

Ker k vzorčenju proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov v LRK ni bilo pripomb, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodne izjave 31 do 40 začasne uredbe potrdijo.

(29)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 41 do 43 začasne uredbe, zahteve enega proizvajalca izvoznika za individualno preiskavo („IP“) v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe v začasni fazi ni bilo mogoče sprejeti, saj bi to onemogočilo, da se preiskava pravočasno konča.

(30)

Vendar glede na okoliščine primera je bilo upravno mogoče zadovoljiti to edino utemeljeno zahtevo po uvedbi začasnih ukrepov.

(31)

Zato je bil opravljen preveritveni obisk v prostorih naslednje družbe v LRK:

Poleg tega sta bila opravljena preveritvena obiska v naslednjih z njo povezanih družbah v Skupnosti:

(32)

Družba, za katero se je uporabil člen 18 osnovne uredbe, je po začasnem razkritju spodbijala ugotovitve Komisije. V glavnem je ponovila svoje trditve iz začasne faze, ne da bi predložila utemeljene dokaze, ki bi lahko upravičili spremembe začasnih ugotovitev.

(33)

Glede na navedeno se uvodne izjave 44 do 47 začasne uredbe potrdijo.

(34)

Po začasnem razkritju je pet kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jim TGO ni bila odobrena, spodbijalo začasne ugotovitve.

(35)

V primeru izvoznika, ki ni mogel dokazati, da izpolnjuje merili 1 in 3 člena 2(7)(c) osnovne uredbe, je bilo zatrjeno, da naj bi bilo merilo 1 iz te določbe izpolnjeno, ker bi tudi v državah s tržnim gospodarstvom bil na voljo finančni prispevek države malemu in srednje velikemu podjetju (MSP) za gradnjo na primer tehnološkega centra. Ta izvoznik je prav tako trdil, da v drugem protidampinškem primeru prejete subvencije druge družbe niso prikrajšale njenega statusa TGO.

(36)

Glede prve trditve je treba opomniti, da institucije Skupnosti opravijo oceno TGO na osnovi člena 2(7)(c) osnovne uredbe in ne na osnovi splošnih primerjav tržnih razmer družb, ki delujejo v LRK in podjetij v državah s tržnim gospodarstvom. Zato je bilo treba to trditev zavrniti. Glede druge trditve je treba poudariti, da se preiskava za vsak protidampinški primer izvaja ločeno in se ugotovitveni sklepi vsake preiskave sprejmejo glede na posamezen primer in njegove okoliščine. Poleg tega so narava, pogostost in gospodarsko okolje dodeljenih prispevkov države, v tem primeru pokazali, da merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne Uredbe ni bilo izpolnjeno. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(37)

Isti izvoznik je trdil, da naj bi v zvezi z merilom 3 člena 2(7)(c) osnovne uredbe vsi ustrezni predloženi dokumenti pokazali, da je bila plačana cena za pravico do rabe zemljišča določena s svobodnimi pogajanji z lokalnimi organi in zato temelji na tržni vrednosti.

(38)

Glede tega je treba navesti, da so ustrezni dokumenti, na katerih je temeljila nakupna cena za pravico do rabe zemljišča, iz leta 1997 in da so izvozniku omogočili pridobitev teh pravic za neomejeno obdobje za takrat določeno ceno. Brez upoštevanja povišanja cene med letom 1997 in datumom dejanskega prenosa pravice do rabe zemljišča ter brez vsakršne cenitve zemljišča ali poročila o oceni ta izvoznik ne bi mogel pojasniti, kako je bila določena cena prenosa pravice do rabe zemljišča.

(39)

Na podlagi navedenega se sklene, da ta izvoznik ni izpolnil meril 1 in 3 člena 2(7)(c) osnovne uredbe in je zato treba potrditi sklepne ugotovitve iz začasne faze.

(40)

En izvoznik, ki ni izpolnjeval merila 2 člena 2(7)(c) osnovne uredbe, je trdil, da je to merilo izpolnil, saj se finančni prispevki, dodeljeni dvema članoma uprave, ne morejo šteti za „posojila“, kot je bilo to ugotovljeno v začasni fazi (uvodna izjava 53 začasne uredbe). Te prispevke je treba raje razumeti kot sredstva rezervnega sklada.

(41)

Glede tega je treba opozoriti, da je rezervni sklad vrsta postavke na bilanci stanja, ki je rezervirana za investicijske projekte z dolgoročnim kapitalom ali katere koli druge velike in pričakovane stroške, ki se bodo pojavili v prihodnosti. Sredstva iz tega sklada, ko so enkrat navedena v bilanci stanja, se lahko porabijo samo za projekte naložb v kapital, za kar so bila na začetku namenjena, kar pa ne vključuje nepredvidenih okoliščin.

(42)

Iz zapisnika seje članov uprave je jasno, da takšni nameni niso bili načrtovani. Poleg tega se je zadevni vnos v postavki bilance zavedel kot „druge terjatve“, kar se ponavadi uporablja za kratkoročna posojila in predujme lastnikov in zaposlenih.

(43)

Zato se lahko sklene, da finančna sredstva, dana posameznikoma, niso bila namenjena za kapitalsko rezervo, ampak pomenijo dajanje denarja brez vsakršne primerne pravne podlage, zlasti brez pogodbe, ki bi določala datume poplačil ali nastalih obresti. V vsakem primeru se takšna transakcija šteje kot finančni instrument v smislu mednarodnih računovodskih standardov (MRS) 32. Poleg tega te transakcije niso bile razkrite v skladu z MRS 24, saj finančni izkazi družbe niso razkrili (i) zneska transakcij, (ii) njihovih pogojev, vključno s tem, ali so zavarovani, ter (iii) narave vsakega nadomestila pri poravnavi in podrobnosti o vseh izdanih ali prejetih jamstvih.

(44)

Na podlagi navedenega se sklene, da ta proizvajalec izvoznik ni izpolnil merila 2 člena 2(7)(c) osnovne uredbe in je zato treba potrditi ugotovitve iz začasne faze.

(45)

Drugi izvoznik, ki ni izpolnil zahtev iz merila 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, ni izpodbijal dejstva o napakah v njegovih računovodskih knjigah, vendar so se mu nekatere napake zdele manj pomembne in nekatere druge iz lanskega leta brez vpliva na jasnost računovodskih izkazov družbe.

(46)

Glede tega je treba opomniti, da so bile napake odkrite v naključno izbranih računovodskih dokumentih in jih revizorji v revizijskem poročilu, v katerem so resno podvomili o tem, da je računovodska evidenca pregledana v skladu z MRS, niso navedli. Poleg tega napačno knjiženje osnovnih sredstev v prejšnjem letu še naprej izkrivlja strukturo stroškov družbe in se ne more šteti za skladno z MRS 1 in 38.

(47)

Posledično se določitev iz začasne faze, da ta proizvajalec izvoznik ni izpolnil merila 2 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, potrdi.

(48)

Sodelujoči izvoznik, katerega zahtevek za TGO je bil zavrnjen, ker ni mogel dokazati, da je izpolnil merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, je predložil pisno potrdilo kitajskih lokalnih organov, ki je po besedah izvoznika dokazovalo, da družba nima omejitev pri svojih nabavnih in prodajnih dejavnosti.

(49)

Ker pa je predloženo potrdilo v nasprotju s statutom tega posameznega proizvajalca izvoznika in predloženih dokazov ni bilo več mogoče preveriti, je bilo treba zahtevek za TGO zavrniti tudi v dokončni fazi.

(50)

Sodelujoči izvoznik, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni izpolnil meril 1 do 3 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, je v zvezi z merilom 1 iz navedene določbe trdil, da omejitev nabavnih in prodajnih dejavnosti v njegovem statutu družba v praksi ni upoštevala. Glede merila 2 iz navedene določbe ugotovitev ni izpodbijal, trdil pa je, da so računovodske napake družbe posledica nepravilnih praks njegovih računovodij in/ali navodil lokalnih davčnih organov. Glede merila 3 iz navedene določbe pa družba, medtem ko je predložila nekaj pojasnil v zvezi s prejetimi državnimi popusti, ki so se štela za neustrezno ocenitev pravice do uporabe zemljišč, ni predložila dokazov o izpolnitvi pogojev za popust.

(51)

V zvezi z merilom 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe je treba navesti, da so v skladu s kitajskim pogodbenim pravom statuti družb zavezujoči za družbo, delničarje, direktorje, nadzornike in vodstveno osebje, zato so bile pripombe družbe zavrnjene. Poleg tega pripombe družbe glede meril 2 in 3 iz navedene določbe ne bi mogle upravičiti sprememb ustreznih začasnih ugotovitev. Zato se uvodna izjava 54 začasne uredbe potrdi.

(52)

V zvezi z uvodno izjavo 57 začasne uredbe je treba navesti, da analiza prejetih informacij po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO ne upravičuje različne določitve družb, ki jim je bil dodeljen TGO.

(53)

Družba, ki ji je bila odobrena IO, je dokazala, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c), in se ji tako lahko dodeli TGO.

(54)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da protikonkurenčne prakse in vmešavanje države spodbujajo izogibanje ukrepom in zato nobenemu izmed kitajskih proizvajalcev ne bi smeli odobriti IO.

(55)

Glede tega je treba opozoriti, da ta stranka ni predložila nobenega utemeljenega dokaza, povezanega z njeno trditvijo. Vendar se za manjšo nevarnost za izogibanje ukrepom zaradi znatne razlike v stopnjah dajatve šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev (glej uvodni izjavi 149 in 150).

(56)

Ker v zvezi z IO ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 58 do 60 začasne uredbe potrdijo.

(57)

Za družbo v LRK, ki ji je bila odobrena IO in nato še TGO („družba IO“), je bilo ugotovljeno, da ni prodajala na notranjem trgu. Zato je bila normalna vrednost za to družbo oblikovana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe z isto metodologijo kot za sodelujoče izvoznike brez reprezentativne domače prodaje, kakor je opredeljeno v uvodnih izjavah 67 do 69 začasne uredbe.

(58)

Ker ni bilo pripomb k normalni vrednosti za izvoznike, ki jim je bila odobrena TGO, se uvodne izjave 61 do 69 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Nekatere stranke so izpodbijale odločitev, da je bila za primerljivo državo izbrana industrija Skupnosti, zlasti zaradi razlik med trgi dela in s tem v stroških dela. Kakor je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 70 do 76 začasne uredbe, je bilo vloženega precej truda za ohranitev sodelovanja primerljive države. Glede na pomanjkljivo sodelovanje se je zdelo primerno razpoložljive podatke za industrijo Skupnosti uporabiti za določitev normalne vrednosti v državi s tržnim gospodarstvom. Trditev glede razlik na trgu dela ni v zvezi s podatki v primerljivi državi. Poleg tega so bile trditve in pripombe teh strank predložene brez vseh utemeljitev in dejanskih alternativnih predlogov za izbiro primerljive države. Torej se te pripombe ne smejo upoštevati, začasne ugotovitve pa se potrdijo.

(60)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb k primerljivi državi, se uvodne izjave 70 do 76 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Ker je družba IO v Skupnost izvažala po povezanih družbah s sedežem v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvim neodvisnim strankam v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(62)

Ker ni bilo pripomb k izvozni ceni, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodni izjavi 77 in 78 začasne uredbe potrdita.

(63)

Za družbo IO je bila izvedena prilagoditev iz uvodnih izjav 81 do 83 začasne uredbe, da se je zagotovila poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(64)

En proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev preračuna valut njegovi izvozni ceni v skladu s členom 2(10)(j) osnovne uredbe. Prilagoditev je količinsko opredelil kot neto izgube zaradi tečajnih razlik (rezultat pozitivnih in negativnih tečajnih razlik), ki so se pojavile med OP pri njegovi izvozni prodaji zadevnega izdelka v Skupnost. Ker pa izvoznik ni dokazal pomembnejših premikov menjalnih tečajev med OP, se zahteva ni smela upoštevati.

(65)

Ker ni bilo drugih pripomb k primerjavi, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodni izjavi 79 do 83 začasne uredbe potrdita.

(66)

Po začasnem razkritju so nekateri proizvajalci izvozniki, ki jim je bila odobrena IO, trdili, da bi bilo v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe treba za določitev njihove stopnje dampinga vključiti vse njihove izvozne transakcije.

(67)

Zaradi teh pripomb in določitve normalne vrednosti za veliko večino vrst izdelka, izvoženih iz LRK, zlasti ker so bili uporabljeni podatki primerljive države, se je zdelo primerno prilagoditi uporabljena merila in tako ustrezno opredeliti različne vrste izdelka. Izračuni dampinga so zato bili popravljeni po prilagojenih merilih.

(68)

Za enega proizvajalca izvoznika je bila odobrena dodatna prilagoditev za fizikalne lastnosti, ki je temeljila na tržni vrednosti razlike med surovinami v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe.

(69)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je za družbe, ki jim je bila odobrena IO, tehtana povprečna normalna vrednost potem primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je navedeno zgoraj.

(70)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene cena, zavarovanje in stroški (CIF – cost, insurance and freight) meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(71)

Glede na spremembe v stopnjah dampinga vzorčenih družb, je bila tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih nevzorčenih izvoznikov ponovno izračunana v skladu z metodologijo iz uvodne izjave 86 začasne uredbe in kakor je navedeno, je bila določena na 31,8 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(72)

Podlaga za določitev stopnje dampinga na ravni države je navedena v uvodnih izjavah 87 in 88 začasne uredbe, ki pa se je ob upoštevanju popravljenih izračunov, kakor je navedeno v uvodni izjavi 66, znižala iz 66,1 % na 62,9 %.

(73)

Eno stranko je zanimala pravna podlaga, na podlagi katere je za nesodelujoče izvoznike bila ocenjena višja stopnja dampinga kot za sodelujoče nevzorčene izvoznike. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da se je metodologija iz uvodne izjave 87 začasne uredbe, ki temelji na dosegljivih podatkih, uporabila v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(74)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države dokončno določena v višini 62,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(75)

Ker ni bilo pripomb k proizvodnji Skupnosti in ne novih ugotovitev o tem, se uvodni izjavi 90 in 91 začasne uredbe potrdita.

(76)

Ker ni bilo pripomb k opredelitvi industrije Skupnosti, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodna izjava 92 začasne uredbe potrdi.

(77)

Ker ni bilo pripomb k potrošnji Skupnosti, kakor je razvidno v zgornji tabeli, se uvodni izjavi 93 in 94 začasne uredbe potrdita.

(78)

Spodnja tabela kaže celotni uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trg Skupnosti v obravnavanem obdobju.

Tabela

(79)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 97 začasne uredbe, kadar se za določitev dampinga uporablja vzorčenje, je praksa Komisije, da nato prouči, ali obstajajo jasni dokazi o tem, ali so vse družbe, ki niso bile vzorčene, dejansko izvajale damping svojih izdelkov na trgu Skupnosti med OP ali ne.

(80)

Glede na dokončne ugotovitve v zvezi z dampingom in dejstvo, da za dve dodatni družbi ni bil ugotovljen damping pri izvozu njunih izdelkov na trg Skupnosti, je treba ponovno oceniti celoten obseg in ceno dampinškega uvoza. V ta namen so bile ponovno preverjene izvozne cene, ki jih zaračunavajo sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, ter izvozne cene nesodelujočih izvoznikov na podlagi podatkov Eurostata, odgovorov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK na vprašalnike in odgovorov na obrazce za vzorčenje, ki so jih predložile vse sodelujoče družbe iz LRK.

(81)

Po metodologiji, ki se je uporabila v začasni fazi, se je štelo, da se stopnja nedampinških izvoznih cen določi tako, da se povprečna stopnja dampinga, ugotovljena na podlagi vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, prišteje k povprečnim izvoznim cenam, določenim za vzorčene proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izvajajo damping. Izvozne cene, določene za nevzorčene proizvajalce izvoznike, so se nato primerjale z nedampinškimi izvoznimi cenami.

(82)

Ta primerjava cen je pokazala, da so (i) sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, in (ii) proizvajalci izvozniki, ki niso sodelovali v preiskavi, imeli povprečne izvozne cene, ki so bile v vseh primerih pod povprečnimi nedampinškimi cenami, določenimi za vzorčene proizvajalce izvoznike. To je bil zadosten dokaz, da se uvoz iz vseh družb, ki niso bile vzorčene, in sicer sodelujočih in nesodelujočih, lahko šteje kot dampinški.

(83)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 80, pri treh proizvajalcih izvoznikih v LRK, dva sta bila vključena v vzorec, enemu pa je bila odobrena individualna obravnava, ni bil ugotovljen damping pri izvozu njihovih izdelkov na trg Skupnosti. V skladu s tem je bil njihov izvoz izključen iz analize razvoja dampinškega uvoza na trg Skupnosti.

(84)

Spodnja tabela vključuje celotni uvoz sveč s poreklom iz LRK, za katere je bil med obravnavanim obdobjem pri uvozu na trg Skupnosti ugotovljen damping ali se je štel za dampinškega.

Tabela

(85)

Na splošno se je dampinški uvoz iz LRK znatno povečal s 137 754 ton leta 2004 na 181 043 ton med OP, tj. za 31 % ali več kot 43 000 ton v obravnavanem obdobju. Povečanje ustreznega tržnega deleža (+ 4,4 odstotne točke) je bilo manj izrazito zaradi povečanja potrošnje Skupnosti. Poleg tega kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje v obdobju med letoma 2005 in 2006 dampinški uvoz ni izgubil svojega deleža na trgu.

(86)

Povprečne cene dampinškega uvoza iz LRK so pokazale 10-odstotno povišanje v obravnavanem obdobju, vendar je vse kazalo na to, da so bile te cene med OP še vedno izredno dampinške, in sicer v povprečju nad stopnjo 40 %. Povprečna cena dampinškega uvoza se je zmanjšala za več kot 3 % med letom 2006 in OP ter je v navedenem obdobju, kot je pojasnjeno spodaj, nelojalno nižala cene industrije Skupnosti.

(87)

Na splošno opažanja iz uvodnih izjav 97 do 105 začasne uredbe ostanejo veljavne in se lahko potrdijo.

(88)

Potrdi se metodologija iz uvodne izjave 106 začasne uredbe za določitev nelojalnega nižanja cen. Po preveritvenih obiskih v prostorih nepovezanih uvoznikov, ki so sledili uvedbi začasnih ukrepov, pa se je na podlagi preverjenih podatkov, pridobljenih od teh uvoznikov, popravila prilagoditev stroškov po uvozu.

(89)

Po začasnem razkritju je številne izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, in industrijo Skupnosti zanimala nizka stopnja primerljivosti cen. Stranke so tako kot pri izračunu dampinga zahtevale večjo primerljivost. Posledično se je zdelo primerno uporabiti isto merilo za povečanje primerljivosti, kot je bilo uporabljeno za izračun dampinga iz uvodne izjave 67. Izračuni nelojalnega nižanja cen so bili tako ustrezno popravljeni.

(90)

Poleg tega so nekatere stranke opozorile na nekaj očitnih napak v njihovih začasnih izračunih. Te napake so bile popravljene, kadar je bilo to upravičeno.

(91)

Na podlagi navedenega je bila povprečna stopnja nelojalno znižane cene v OP, izražene kot odstotek tehtanih povprečnih cen franko tovarna, 15,7 %.

(92)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 130 do 134 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti utrpela škodo v smislu členov 3(5) osnovne uredbe.

(93)

Dejansko je začasna analiza pokazala, da se je uspešnost industrije Skupnosti izboljšala pri nekaterih kazalcih obsega, da pa so se v obravnavanem obdobju znatno poslabšali vsi kazalci, povezani s finančnim položajem industrije Skupnosti. Ne glede na zmožnost industrije Skupnosti, da zbere kapital za naložbe, je med OP donosnost naložb postala negativna, denarni tok pa se je v obravnavanem obdobju znatno znižal. Povprečne prodajne cene med obravnavanim obdobjem so se zmanjšale za 9 %, med OP pa so se pojavile izgube. Poleg tega so se tudi drugi kazalci škode v zvezi z industrijo Skupnosti v obravnavanem obdobju razvijali negativno, industrija Skupnosti pa ni mogla izkoristiti 13-odstotnega povečanja trga, saj je lahko svoj obseg prodaje povečala le za 3 %.

(94)

Glede zaloge industrije Skupnosti je ena zainteresirana stranka trdila, da sta bili povečana raven zalog ob koncu leta in ugotovljena škoda posledica čezmerne proizvodnje, kar je domnevno tudi vodilo do vložitve pritožbe industrije Skupnosti.

(95)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 119 začasne uredbe, čeprav so se zaloge med OP povečale v absolutnem smislu, so v odstotkih ostale relativno stabilne na približno 25 % obsega proizvodnje industrije Skupnosti. Poleg tega se zaloge niso zdele pomemben dejavnik škode v analizah, ki so privedle do sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo. Poleg tega stranka ni predložila dokaza, ki bi podprl njene trditve, in ni bilo pripomb k dejstvom in premislekom, ki so privedli do sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo iz uvodnih izjav 130 do 134 začasne uredbe. Glede na zgoraj navedeno je bil ta zahtevek zavrnjen.

(96)

Ker ni bilo drugih pripomb k začasnim ugotovitvam o gospodarskem položaju industrije Skupnosti, se uvodne izjave 109 do 129 začasne uredbe potrdijo.

(97)

Potrdi se tudi sklepna ugotovitev, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 130 do 134 začasne uredbe.

(98)

Po ugotovitvi, da pri dveh dodatnih proizvajalcih izvoznikih v LRK ni bilo dampinga njunih izdelkov pri uvozu na trg Skupnosti, je bilo ponovno ocenjeno, ali so ugotovitve in sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 136 do 142 začasne uredbe še veljavne.

(99)

Ponovna ocenitev je pokazala, da so bile sveče, uvožene v Skupnost iz LRK, med OP na trgu Skupnosti prodajane po močno dampinških cenah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 71, je bilo ugotovljeno, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki iz LRK zadevni izdelek prodajali po povprečni 31,8-odstotni stopnji dampinga. Potrdi se ugotovitev, da približno 55 % kitajskih izvoznikov ni sodelovalo v preiskavi. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 82, je bilo s preiskavo dovolj dokazano, da so ti proizvajalci izvozniki svoje izdelke na trgu Skupnosti prav tako prodajali po dampinških cenah.

(100)

Obseg dampinškega uvoza na trgu Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 31 %. To povečanje se je zgodilo ob močno dampinških cenah, ki so med OP v povprečju nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 15,7 %. V skladu s tem se je tržni delež proizvajalcev izvoznikov, katerih uvoz je bil dokazano dampinški ali se je štel za dampinškega, med obravnavnim obdobjem povečal s približno 27 % na približno 31,4 %, torej za več kot 4,4 odstotne točke.

(101)

Glede na navedena dejstva in premisleke dejstvo, da pri dveh dodatnih proizvajalcih izvoznikih ni bilo dampinga izdelkov pri uvozu na trg Skupnosti, ne spremeni analize iz uvodnih izjav 136 do 142 začasne uredbe.

(102)

Zato se potrdi, da je nenadna rast poceni dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti med OP.

(103)

Ker ni bilo drugih pripomb k razvoju povpraševanja na trgu Skupnosti, uvozu sveč s strani industrije Skupnosti, uvozu iz drugih tretjih držav ali uspešnosti drugih proizvajalcev v Skupnosti, se uvodne izjave 143 do 151 začasne uredbe potrdijo.

(104)

Ena stranka je trdila, da industrija Skupnosti ni mogla slediti povečanju trga Skupnosti zaradi povečanja svojih izvoznih prodaj med OP.

(105)

Na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Skupnosti se je celotni izvoz sveč zunaj Skupnosti, ki so ga opravili proizvajalci Skupnosti povečal za 10 % ali okrog 5 000 ton med letom 2006 in OP. Začasno je bilo ugotovljeno, da je bil ta razmeroma dober izvoz zlasti koristen za industrijo Skupnosti med OP.

(106)

Za popolno proučitev trditve je treba upoštevati raven zalog, proizvodno zmogljivost in stopnjo izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 118 začasne uredbe, je raven za industrijo Skupnosti razpoložljivih zalog povprečno znašala 25 % proizvodnje in je v OP znašala 56 000 ton. Zaloge so se med letom 2006 in OP celo povečale za okrog 2 400 ton. Poleg tega je v tabeli 3 začasne uredbe navedeno, da se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem nenehno povečevala, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Skupnosti pa je bila med OP 76-odstotna, medtem ko je v letu 2005 bila 82-odstotna. Torej bi industrija Skupnosti lahko proizvedla in prodala več svojih izdelkov na trgu Skupnosti.

(107)

Trditev, da bi povečanje izvozne prodaje industrije Skupnosti pojasnilo, da industrija Skupnosti ni mogla slediti povečanju potrošnje, se na podlagi navedenih dejstev in premislekov zavrne. Posledično se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 153 začasne uredbe, da uspešnost izvoza industrije Skupnosti ni prispevala k škodi.

(108)

Ker ni bilo drugih pripomb k uvozu sveč industrije Skupnosti in premestitvi proizvodnje industrije Skupnosti, se uvodne izjave 154 do 160 začasne uredbe potrdijo.

(109)

Ena stranka je ponovno izrazila zaskrbljenost zaradi obstoja kartela med nekaterimi proizvajalci Skupnosti parafinskega voska, kakor je na podlagi svoje preiskave, ki se je začela v prvih mesecih leta 2005, ugotovil Generalni direktorat za konkurenco. Vendar ni predložila novih podatkov, s katerimi bi izpodbila začasno ugotovitev, da kartel ni vplival na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(110)

Spomniti je treba, da je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da je učinek, ki bi ga lahko ta kartel imel na gospodarske razmere industrije Skupnosti v OP, tj. v letu 2007, zanemarljiv. Čeprav so se zvišale ravni cen za parafinski vosek v Skupnosti med OP, ni bilo ugotovljenih občutnih razlik v cenah, kadar je proizvajalec Skupnosti kupil vrste parafina od članov kartela ali od drugih dobaviteljev. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nakupne cene proizvajalcev Skupnosti skladne s tistimi od sodelujočih proizvajalcev v LRK. Končno v OP ni bilo ugotovljenih razlik, ki bi kazale na trajajočo učinkovitost dogovorov o cenah iz obdobja 2004–2005.

(111)

Glede na navedeno in ker ni bilo drugih pripomb in novih ugotovitev, se potrdijo uvodne izjave 161 do 169 začasne uredbe.

(112)

Glede na navedeno in na to, da ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 170 do 173 začasne uredbe potrdijo.

(113)

Ker ni bilo pripomb k interesu industrije Skupnosti, se uvodne izjave 175 do 178 začasne uredbe potrdijo.

(114)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 179 začasne uredbe, od šestih prejetih izpolnjenih vprašalnikov (od 32 poslanih vprašalnikov, na podlagi katerih bi se ocenil možen učinek predlaganih ukrepov na dejavnosti trgovcev na drobno in uvoznikov) sta bila prejeta le dva odgovora, ki sta prišla v poštev za analizo interesov Skupnosti. Ta dva odgovora sta bila prejeta od uvoznikov sveč.

(115)

Spomniti je treba, da trg Skupnosti sestavljajo večji trgovci na drobno, ki večinoma uvažajo sveče neposredno iz LRK in jih nato preprodajajo potrošnikom, in uvozniki, ki na splošno prodajajo drugim vmesnim strankam v distribucijski verigi, predvsem trgovcem na drobno ali trgovcem na debelo, preden izdelek prispe do končne stranke. Analiza trga Skupnosti je pokazala, da v distribucijski verigi potrošniško ceno na splošno določajo večji trgovci na drobno. To pa pri preiskavi ni pokazalo pomembnih informacij, ki bi omogočale točno ocenitev verjetnega učinka protidampinških ukrepov na njihovo dejavnost.

(116)

Nekatere stranke so trdile, da v Skupnosti obstajata dva ločena maloprodajna trga za sveče in proizvajalci Skupnosti pretežno oskrbujejo višjecenovni trg, medtem ko je nižjecenovni trg oskrbovan s svečami, uvoženimi iz LRK. Trdili so, da bi z uvedbo protidampinških dajatev slednji izginil, saj bi trgovci na drobno opuščali sveče iz svoje palete izdelkov.

(117)

Najprej je treba opomniti, da ugotovitve preiskave niso podprle zgoraj navedene trditve o obstoju dveh ločenih trgov v Skupnosti ali dejstva, da bi ta vidik lahko bil pomemben dejavnik v analizah vprašanj, ki so v interesu Skupnosti. Drugič, tudi če bi nižjecenovni trg obstajal, se v nasprotju s trditvijo teh strank šteje, da bi trgovci na drobno navkljub veljavnim protidampinškim ukrepom lahko vsaj delež svojih sveč prodajali brez protidampinških dajatev. Dejansko je na eni strani na trgu Skupnosti na voljo več virov oskrbe, na drugi strani pa za nekatere kitajske proizvajalce izvoznike protidampinške dajatve ne veljajo ali pa veljajo, in sicer v višini in obliki, ki uvoz iz LRK najverjetneje še vedno ohranja konkurenčen, čeprav po neškodljivih cenah. Končno pa se glede na stopnjo dobička, ki so ga za zadevni izdelek dosegli trgovci na drobno, trditev na podlagi razpoložljivih informacij ni zdela upravičena in je bila torej zavrnjena.

(118)

Po začasnem razkritju so nekateri večji trgovci na drobno in prav tako nekatere druge stranke izpodbijali uporabljeno metodologijo za ocenjevanje stopnje bruto dobička trgovcev na drobno za zadevni izdelek in iz tega sledi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 185 začasne uredbe, da bi protidampinške dajatve zaradi visoke ravni bruto dobička imele omejen učinek (če sploh kakšnega) na trgovce na drobno.

(119)

Po proučitvi trditve je treba opozoriti, da je besedilo v ustrezni uvodni izjavi začasne uredbe treba popraviti. Besede „zadovoljivo stopnjo bruto dobička“ v prvem stavku uvodne izjave 185 začasne uredbe se dejansko morajo glasiti kot „zadovoljiv pribitek“. Ta sprememba besedila pa ne spremeni sklepnih ugotovitev v zvezi z možnim učinkom ukrepov na trgovce na drobno. Rezultati izračunov iz začasne uredbe še vedno veljajo.

(120)

Poleg tega te stranke niso podprle svojih trditev niti niso predložile dokazov, ki bi omogočali določitev natančnejše stopnje dobička za dokončne odločitve v interesu Skupnosti. Hkrati pa te stranke niso predlagale drugih metod za oceno učinka dajatev na trgovce na drobno. Glede na navedeno se izračuni iz uvodne izjave 185 začasne uredbe potrdijo.

(121)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 183 do 187 začasne uredbe potrdijo.

(122)

Glede učinka ukrepov na uvoznike, ki, kakor je navedeno v uvodni izjavi 115, v glavnem oskrbujejo trgovce na drobno in trgovce na debelo s svečami, uvoženimi med drugim iz LRK, je preiskava pokazala, da so sveče pogosto kupljene ali uvožene in nato pakirane z različnimi drugimi povezanimi predmeti, kot so stekleni in keramični svečniki. Preiskava je pokazala, da se sveče lahko prodajajo tudi po sorazmerno nizki ceni, da spodbujajo prodajo drugih s svečami povezanih izdelkov, s katerimi se ustvarjajo višji dobički. Glede na to se je izkazalo, da je učinek ukrepov na dejavnosti, povezane zgolj s svečami, težko oceniti.

(123)

Na podlagi preverjenih podatkov dveh sodelujočih uvoznikov pa je bilo ugotovljeno, da splošne stopnje bruto dobička teh družb izključno za zadevni izdelek niso nizke (znatno nad 25 %). Stopnja dobička za kategorijo izdelkov, ki vključuje s svečami povezane izdelke, bi bila še višja. Poleg tega se zdi, da bi se vsako povišanje cene ali vsaj del možnega povišanja cene, ki bi bilo povezano z uvedbo protidampinških ukrepov za sveče, najverjetneje preneslo na distribucijsko verigo. Zato se je štelo, da učinek protidampinških ukrepov na splošno dejavnost, povezano s svečami, najverjetneje ne bo velik.

(124)

Nadaljnja analiza podatkov, ki so jih predložili uvozniki, je potrdila, da zadevni izdelek znaša povprečno samo 3,4 % njihovega celotnega prihodka. Za enega od dveh uvoznikov je bil ta delež nekoliko višji in zato ni mogoče izključiti, da uvedba ukrepov ne bi negativno vplivala nanj. Vendar je bilo ob upoštevanju vseh zadevnih interesov v tem primeru sklenjeno, da se v povprečju učinek protidampinških dajatev na celotno dejavnost družbe uvoznika ne zdi znaten.

(125)

Na podlagi navedenega se potrdi sklep iz uvodne izjave 182 začasne uredbe.

(126)

Trditev iz uvodne izjave 116, da obstajata dva ločena maloprodajna trga in da bi kot posledica protidampinških ukrepov nižjecenovni trg lahko prenehal delovati, se je sklicevala tudi na učinek na potrošnike, saj bi bila izbira sveč z nižjo kakovostjo za potrošnike omejena.

(127)

Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Zdelo se je, da je zaradi strukture maloprodajnega trga, dobička, ki so ga trgovci na drobno dosegli, ter višine in oblike protidampinških dajatev upravičeno pričakovati, da ni tveganja, da nižjecenovni trg preneha delovati, saj bi uvozniki in trgovci na drobno morali biti sposobni sami prevzeti dajatev ter je ne prenašati na potrošnike.

(128)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 131, je treba opomniti, da so protidampinški ukrepi namenjeni obnovitvi učinkovitih trgovinskih razmer na trgu Skupnosti v korist vseh subjektov, vključno s potrošniki. Navedena dejstva in premisleki ter vse razpoložljive informacije v tem primeru ne kažejo na kakršen koli večji učinek na potrošnike.

(129)

Ker se združenja potrošnikov po uvedbi začasnih protidampinških dajatev niso odzvala, se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 191 začasne uredbe, da protidampinške dajatve na potrošnika ne bi smele imeti znatnega učinka.

(130)

Ena stranka je trdila, da na podlagi podatkov iz začasne uredbe samo proizvodnja Skupnosti ne bi zadovoljila povpraševanja za sveče v Skupnosti. Torej bi bile uvožene sveče iz LRK potrebne za zadovoljevanje povpraševanja Skupnosti, z ukrepi pa bi domnevno preprečili, da bi sveče prišle na trg.

(131)

Medtem ko zgolj celotna proizvodnja Skupnosti morda ne bi zadostno zadovoljila povpraševanja po svečah na trgu Skupnosti, je treba opozoriti, da obstaja uvoz iz drugih tretjih držav in za nekatere proizvajalce izvoznike v LRK ukrepi ne veljajo, prav tako pa je treba poudariti, da je uvedba protidampinških ukrepov namenjena učinkovitim trgovinskim razmeram in ne zaprtju trga pred uvozom. Vsi subjekti, trenutno navzoči na trgu Skupnosti, bodo torej še naprej dobavljali sveče, kar bi moralo zadostovati za povpraševanje na trgu, na katerem so se odstranili negativni učinki škodljivega dampinga. Trditev se torej ne šteje za utemeljeno.

(132)

Glede na navedeno in na to, da ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi 194 in 195 začasne uredbe potrdita.

(133)

Glede na navedeno se sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

(134)

Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzroki škode in interesom Skupnosti je treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki jo industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz.

(135)

Ker po razkritju začasnih ugotovitev ni bilo pripomb, se je za pridobitev neškodljive cene uporabila ista metodologija, kakor je navedena v uvodni izjavi 199 začasne uredbe. Vendar se je tudi izračun stopenj škode, ki so bile ustrezno prilagojene, popravil na način iz uvodnih izjav 89 in 90.

(136)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(137)

Ob upoštevanju pripomb, prejetih po začasnem razkritju od nekaterih zainteresiranih strank, in sprememb iz te uredbe so bile spremenjene nekatere stopnje.

(138)

Določene stopnje dampinga in škode so naslednje:

(139)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 203 začasne uredbe, se je glede na dejstvo, da se sveče zelo pogosto uvažajo v kompletih skupaj s podstavki, svečniki ali drugimi elementi, zdelo primerno, da se dajatve določijo kot fiksni zneski na podlagi vsebnosti goriva v svečah, vključno s stenjem.

(140)

Nekatere stranke so trdile, da morajo ukrepi temeljiti na dajatvi ad valorem, saj se zdi oblika ukrepa na podlagi vsebnosti goriva v svečah obremenilna za uvoznike ter bi povzročila znatno zmedo na trgu in njegovo izkrivljanje.

(141)

Glede tega je treba spomniti, da se paketi, ki vsebujejo sveče, ob uvozu opredelijo kot sveče. To pomeni, da bi morebitna dajatev ad valorem veljala za celotno vrednost paketa. Zato se je zdelo ustreznejše določiti dajatve kot fiksne zneske na podlagi vsebnosti goriva v svečah in se s tem izogniti, da bi bile protidampinške dajatve neupravičeno usmerjene na uvoženo blago, ki je trenutno opredeljeno kot sveče, toda v katerih je sveča le del teže ali vrednosti uvoženega izdelka. Na podlagi tega ta trditev ni bila sprejeta.

(142)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s podjetji, povezanimi z izrecno navedenimi podjetji, teh stopenj ni mogoče uporabiti ter zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(143)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(144)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje za predložitev njihovih stališč do tega razkritja. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(145)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi I, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za navedene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki sicer ne bi bil upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer se navedena določba ne uporablja, kadar se uporabi vzorčenje.

(146)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev, je en nevzorčeni proizvajalec izvoznik iz LRK ponudil cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(147)

Glede tega je treba navesti, da so za zadevni izdelek značilne stotine različnih vrst izdelkov z različnimi lastnostmi in z znatnimi razlikami v cenah. Proizvajalec izvoznik je ponudil samo eno minimalno uvozno ceno za vse izdelke v višini, ki ne bi zagotavljala odpravo škodljivega dampinga za vse izdelke. Poleg tega je treba prav tako opozoriti, da znatno število vrst izdelka praktično onemogoča, da bi se za vsako vrsto določila smiselna minimalna uvozna cena, ki bi jo lahko Komisija ustrezno spremljala, tudi če bi proizvajalec izvoznik ponudil različne minimalne uvozne cene za vsako od njih. Zato je bilo sklenjeno, da je treba ponudbo zaveze zavrniti kot nepraktično.

(148)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev. Kadar so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene na ravni začasnih dajatev.

(149)

Za manjšo nevarnost izogibanja zaradi znatne razlike v stopnjah dajatve se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge II. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike.

(150)

Če se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah, če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(151)

Po prejetih pripombah in ustreznih informacijah s strani zadevnih družb so se zdeli potrebni nekateri popravki poimenovanj družb iz Priloge začasne uredbe. Te spremembe so se ustrezno vključile na seznam družb iz Priloge I –

(a)

njihovo gorivo vsebuje več kot 500 ppm toluena;

(b)

njihovo gorivo vsebuje več kot 100 ppm benzena;

(c)

imajo stenj s premerom vsaj 5 milimetrov;

(d)

so posamično v plastični posodi s pokončnimi stenami, ki merijo v višino vsaj 5 cm.

(a)

v obdobju preiskave, to je od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, ni izvažala blaga iz člena 1(1) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske;

(b)

ni povezana z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, ki jih uvaja ta uredba; ter da

(c)

je zadevno blago dejansko izvažala ali je prevzela nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozila precejšnjo količino v Skupnost,