31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/164

(1)

Za zagotovitev skladnosti in primerljivosti evropske statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 285(2) Pogodbe, bi bilo treba okrepiti sodelovanje in koordinacijo med organi, ki prispevajo k razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike.

(2)

V ta namen bi bilo treba sodelovanje in koordinacijo med temi organi razvijati na bolj sistematičen in organiziran način, ob polnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti, pristojnosti Skupnosti in institucionalnih ureditev ter ob upoštevanju potrebe po reviziji obstoječega osnovnega pravnega okvira, da se ga prilagodi trenutnemu stanju, da bi se lahko bolje odzval na prihodnje izzive ter da se zagotovi večja usklajenost evropske statistike.

(3)

Zato je treba konsolidirati dejavnosti evropskega statističnega sistema (ESS) in izboljšati njegovo upravljanje, zlasti z namenom nadaljnje pojasnitve vlog nacionalnih statističnih uradov (NSU) in drugih nacionalnih organov ter statističnega organa Skupnosti.

(4)

Zaradi specifičnosti NSU in drugih nacionalnih organov vsake države članice, odgovornih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, bi bilo treba predvideti, da lahko ti organi prejemajo donacije brez razpisa za predloge v skladu s členom 168(1)(d) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4).

(5)

Ob upoštevanju delitve finančnega bremena med proračuni Evropske unije in držav članic pri izvajanju statističnega programa bi morala Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), zagotoviti tudi finančne prispevke za NSU in druge nacionalne organe, s čimer se v celoti krijejo dodatni stroški, ki jih NSU in drugi nacionalni organi utegnejo utrpeti pri izvajanju začasnih neposrednih statističnih ukrepov, ki jih določi Komisija.

(6)

Statistični organi držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, (6) in Švice bi morali biti tesno povezani z okrepljenim sodelovanjem in koordinacijo, kot je določeno v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti v členu 76 Sporazuma in Protokolu 30 k temu sporazumu, in v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (7), zlasti v členu 2 Sporazuma.

(7)

Poleg tega je pomembno zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), zlasti za spodbujanje izmenjave zaupnih podatkov med tema dvema sistemoma za statistične namene v smislu člena 285 Pogodbe in člena 5 Protokola (št. 18) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi.

(8)

Evropsko statistiko bosta zato razvijala, pripravljala in izkazovala tako ESS kot ESCB, vendar znotraj ločenih pravnih okvirov, ki odražata njuni strukturi upravljanja. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (8).

(9)

Zaradi tega in čeprav člani ESCB ne sodelujejo pri pripravi evropske statistike v skladu s to uredbo, pa lahko na osnovi sporazuma med nacionalno centralno banko in statističnim organom Skupnosti v okviru njunih pristojnosti in brez poseganja v nacionalne dogovore med nacionalno centralno banko in NSU ali drugimi nacionalnimi organi NSU, drugi nacionalni organi in statistični organ Skupnosti pri pripravi evropske statistike posredno ali neposredno uporabijo podatke nacionalne centralne banke. Podobno lahko člani ESCB v okviru svojih pristojnosti posredno ali neposredno uporabijo podatke ESS, če je bila potreba po tem utemeljena.

(10)

V splošnem okviru odnosov med ESS in ESCB ima Odbor za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2006/856/ES (9), pomembno vlogo, zlasti glede pomoči Komisiji pri oblikovanju in izvajanju delovnih programov na področju monetarne, finančne in plačilno-bilančne statistike.

(11)

Pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropske statistike bi bilo treba upoštevati mednarodna priporočila in najboljše prakse.

(12)

Pomembno je zagotoviti tesno sodelovanje in ustrezno koordinacijo med ESS in drugimi akterji mednarodnega statističnega sistema, da bi spodbudili uporabo mednarodnih konceptov, klasifikacij in metod, predvsem zaradi zagotavljanja večje skladnosti in boljše primerljivosti statističnih podatkov na svetovni ravni.

(13)

Za uskladitev konceptov in metodologij na področju statistike bi bilo treba razviti ustrezno interdisciplinarno sodelovanje z akademskimi ustanovami.

(14)

Prav tako bi bilo treba pregledati delovanje ESS, ker so potrebne prožnejše metode za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ter določanje prednostnih nalog za zmanjšanje obremenitve dajalcev podatkov in članov ESS ter izboljšanje razpoložljivosti in pravočasnosti evropske statistike. Zato bi bilo treba oblikovati evropski pristop k statistiki.

(15)

Čeprav evropska statistika običajno temelji na nacionalnih podatkih, ki jih pripravljajo in izkazujejo nacionalni statistični organi vseh držav članic, se evropska statistika lahko pripravi tudi na podlagi neobjavljenih nacionalnih prispevkov, podsklopov nacionalnih prispevkov in posebej za to oblikovanih evropskih statističnih raziskovanj ali z usklajenimi koncepti ali metodami.

(16)

V teh posebnih in ustrezno utemeljenih primerih bi moralo biti možno izvajati evropski pristop k statistiki, ki je pragmatična strategija za spodbujanje priprave evropskih statističnih agregatov, ki predstavljajo Evropsko unijo v celoti ali euroobmočje v celoti in so še posebej pomembni za politike Skupnosti.

(17)

Prek omrežij sodelovanja, ki bi vključevala NSU ali druge nacionalne organe in statistični organ Skupnosti, bi se lahko oblikovale ali nadalje razvile tudi skupne strukture, orodja in postopki ter omogočila specializacija posameznih držav članic za določene statistične dejavnosti v korist ESS kot celote. Ta omrežja sodelovanja med partnerji ESS bi morala biti namenjena preprečevanju podvajanja dela in s tem izboljšanju učinkovitosti in zmanjšanju bremen poročanja za gospodarske subjekte.

(18)

Hkrati bi bilo treba posebno pozornost nameniti skladni obdelavi podatkov, zbranih na podlagi raznovrstnih raziskovanj. V ta namen bi bilo treba oblikovati interdisciplinarne delovne skupine.

(19)

Izboljšano zakonodajno okolje za evropsko statistiko bi moralo zlasti odgovoriti na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov in prispevati k splošnejšemu cilju zmanjšanja upravnih bremen, ki nastaja na evropski ravni, v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007. Kljub temu bi bilo treba poudariti tudi pomembno vlogo, ki jo imajo NSU in drugi nacionalni organi pri zmanjševanju obremenitev na najnižjo raven za evropska podjetja na nacionalni ravni.

(20)

Da bi povečali zaupanje v evropsko statistiko bi morali biti nacionalni statistični organi v vseh državah članicah in statistični organ Skupnosti v okviru Komisije strokovno neodvisni, zagotavljati pa bi morali nepristranskost in visoko kakovost pri pripravi evropske statistike v skladu z načeli, določenimi v členu 285(2) Pogodbe, ter načeli, dodatno opredeljenimi v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je Komisija podprla v Priporočilu z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (priporočilo vključuje Evropski statistični kodeks ravnanja). Upoštevati bi bilo treba tudi temeljna načela uradne statistike, ki sta jih sprejeli Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo 15. aprila 1992 in Statistična komisija Združenih narodov 14. aprila 1994.

(21)

Ta uredba zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov, kakor sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (10).

(22)

Ta uredba prav tako zagotavlja varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in podrobneje opredeljuje, vsaj kar zadeva evropsko statistiko, pravila iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (11) in iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (12).

(23)

Treba bi bilo varovati zaupne informacije, ki jih zberejo nacionalni statistični organi in statistični organ Skupnosti za pripravo evropske statistike, da bi pridobili in ohranili zaupanje tistih, ki so odgovorni za zagotavljanje teh informacij. Zaupnost podatkov bi morala temeljiti na enakih načelih v vseh državah članicah.

(24)

Zato je treba določiti enotna načela in smernice za zagotovitev zaupnosti podatkov, ki se uporabljajo pri pripravi evropske statistike, ter dostop do teh zaupnih podatkov ob ustreznem upoštevanju tehničnega razvoja in potreb uporabnikov v demokratični družbi.

(25)

Razpoložljivost zaupnih podatkov za potrebe ESS je zelo pomembna, da se kar najbolj izkoristijo prednosti podatkov za izboljšanje kakovosti evropske statistike in zagotovi prožen odziv na nove statistične potrebe Skupnosti.

(26)

Raziskovalna skupnost bi morala imeti za analize, ki so v interesu znanstvenega napredka v Evropi, širši dostop do zaupnih podatkov, uporabljenih za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Zato bi bilo treba izboljšati dostop raziskovalcev do zaupnih podatkov za znanstvene namene, ne da bi s tem ogrozili visoko stopnjo varstva, ki jo zahtevajo zaupni statistični podatki.

(27)

Uporabo zaupnih podatkov za namene, ki niso izključno statistični, kot so upravni, pravosodni ali davčni nameni, ali za preverjanje statističnih enot bi bilo treba strogo prepovedati.

(28)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (13) in Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (14).

(29)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve pravnega okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja, in tako ne posega v posebne nacionalne načine, vloge in pogoje, značilne za nacionalno statistiko.

(30)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (15).

(31)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi z merili kakovosti evropske statistike in uvedbo načinov, pravil in pogojev, pod katerimi se omogoči dostop do zaupnih podatkov za znanstvene namene na ravni Skupnosti. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(32)

Ukrepe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega (16), Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 (17) in Sklepa Sveta št. 89/382/EGS, Euratom (18) bi bilo treba nadomestiti z ukrepi iz te uredbe. Navedene akte bi bilo zato treba razveljaviti. Izvedbene ukrepe iz Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (19) in Odločbe Komisije 2004/452/ES z dne 29. aprila 2004 o določitvi seznama organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene (20), bi bilo treba še naprej uporabljati.

(33)

Opravljena so bila posvetovanja z Odborom za statistični program –

(a)

„strokovna neodvisnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati neodvisno, zlasti kar zadeva izbiro tehnik, definicij, metodologij in virov ter časovno razporeditev in vsebino vseh oblik izkazovanja, brez kakršnih koli pritiskov političnih ali interesnih skupin, organov Skupnosti ali nacionalnih organov vendar brez poseganja v institucionalne ureditve, kot so določbe Skupnosti ali nacionalne institucionalne ali proračunske določbe ali opredelitve statističnih potreb;

(b)

„nepristranskost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati nevtralno in da je treba vse uporabnike obravnavati enakopravno;

(c)

„objektivnost“ pomeni, da je statistiko treba razvijati, pripravljati in izkazovati sistematično, zanesljivo in nepristransko; to vključuje uporabo strokovnih in etičnih standardov in skrb, da so uporabljene politike in prakse pregledne za uporabnike in dajalce podatkov;

(d)

„zanesljivost“ pomeni, da mora statistika čim zvesteje, natančneje in čimbolj dosledno odražati dejansko stanje, ki naj bi ga predstavljala; odraža dejstvo, da se pri izbiri virov, metod in postopkov uporabljajo znanstvena merila;

(e)

„statistična zaupnost“ pomeni varstvo zaupnih podatkov o posameznih statističnih enotah, pridobljenih neposredno za statistične namene ali posredno od administrativnih ali drugih virov; odraža prepoved uporabe pridobljenih podatkov za nestatistične namene in prepoved njihovega nezakonitega razkritja;

(f)

„stroškovna učinkovitost“ pomeni, da morajo biti stroški priprave statistike v sorazmerju s pomembnostjo rezultatov in iskanih koristi, da mora biti poraba sredstev optimalna in da je treba čim bolj zmanjšati breme poročanja. Zahtevane informacije se, kadar je mogoče, pridobijo iz evidenc in virov, ki so na voljo.

1.

„statistika“ pomeni količinske in kakovostne, agregatne in reprezentativne informacije, ki opisujejo skupinski pojav v obravnavani populaciji;

2.

„razvoj“ pomeni dejavnosti za uvajanje, krepitev in izboljšanje statističnih metod, standardov in postopkov, ki se uporabljajo za pripravo in izkazovanje statistike, ter za oblikovanje novih statistik in kazalnikov;

3.

„priprava“ pomeni vse dejavnosti, povezane z zbiranjem, shranjevanjem, obdelavo in analizo, ki so potrebne za pripravo statistike;

4.

„izkazovanje“ pomeni dejavnost, s katero postanejo statistika in statistične analize dostopne uporabnikom;

5.

„zbiranje podatkov“ pomeni raziskovanja in vse druge metode pridobivanja informacij iz različnih virov, vključno z administrativnimi viri;

6.

„statistična enota“ pomeni osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, gospodarski subjekt in druga podjetja, na katera se podatki nanašajo;

7.

„zaupni podatki“ pomenijo podatke, ki omogočajo bodisi posredno ali neposredno identifikacijo statistične enote, s tem pa tudi razkritje posamezne informacije. Da bi ugotovili, ali je možna identifikacija statistične enote, je treba upoštevati vsa sredstva, ki bi jih neka tretja oseba lahko predvidoma uporabila, da bi identificirala statistično enoto;

8.

„uporaba za statistične namene“ pomeni izključno uporabo za razvoj in pripravo statističnih rezultatov in analiz;

9.

„neposredna identifikacija“ pomeni identifikacijo statistične enote na podlagi njenega imena ali naslova ali na podlagi javno dostopne identifikacijske številke;

10.

„posredna identifikacija“ pomeni identifikacijo statistične enote na podlagi katerega koli drugega načina kot z neposredno identifikacijo;

11.

„uradniki Komisije (Eurostata)“ pomenijo uradnike Skupnosti v smislu člena 1 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri statističnem organu Skupnosti;

12.

„drugo osebje Komisije (Eurostata)“ pomeni uslužbence Skupnosti v smislu členov 2 do 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ki so zaposleni pri statističnem organu Skupnosti.

(a)

ukrepi, ki jih namerava Komisija sprejeti za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, njihovo utemeljitvijo na podlagi stroškovne učinkovitosti, načini in časovnimi razporedi za doseganje zadanih ciljev, bremenom poročanja dajalcev podatkov;

(b)

predlaganim razvojem in prednostnimi nalogami evropskega statističnega programa;

(c)

pobudami za uvajanje ponovnega določanja prednostnih nalog v prakso in za zmanjševanje bremena poročanja;

(d)

zadevami v zvezi s statistično zaupnostjo;

(e)

nadaljnjim razvojem Kodeksa ravnanja in

(f)

vsemi drugimi vprašanji, zlasti glede metodologije, ki izvirajo iz vpeljave ali izvajanja statističnih programov in ki jih zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

(a)

„ustreznost“ pomeni stopnjo, do katere statistika ustreza sedanjim in potencialnim potrebam uporabnikov;

(b)

„natančnost“ pomeni prileganje ocenjenih vrednosti dejanskim, toda neznanim vrednostim;

(c)

„pravočasnost“ pomeni časovni zamik med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

(d)

„točnost“ pomeni časovni zamik med datumom objave podatkov in ciljnim datumom (datum, ko bi se podatki morali zagotoviti);

(e)

„dostopnost“ in „jasnost“ pomenita pogoje in načine, na podlagi katerih lahko uporabniki pridobijo, uporabljajo in razlagajo podatke;

(f)

„primerljivost“ pomeni vpliv razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med zemljepisnimi območji, sektorskimi področji ali skozi čas;

(g)

„skladnost“ pomeni primernost podatkov za njihovo zanesljivo povezovanje na različne načine in za različno uporabo.

(a)

Evropski parlament in Svet;

(b)

Komisija v posebnih in ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za zadovoljitev nepričakovanih potreb, v skladu z določbami iz odstavka 2, ali

(c)

NSU ali drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) s sporazumom v okviru svojih pristojnosti. Takšni sporazumi morajo biti pisni.

(a)

ukrep ne predvideva zbiranja podatkov za več kot tri referenčna leta;

(b)

so podatki že na voljo ali dostopni pri NSU in drugih pristojnih nacionalnih organih, ali pa se podatki lahko pridobijo neposredno z uporabo ustreznih vzorcev za opazovanje statistične populacije na evropski ravni, s primernim usklajevanjem z NSU in drugimi nacionalnimi organi, in

(c)

Skupnost v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 zagotavlja finančne prispevke NSU in drugim nacionalnim organom za kritje nastalih dodatnih stroškov.

(a)

razlogih, ki utemeljujejo ukrep, zlasti glede ciljev zadevne politike Skupnosti;

(b)

ciljih ukrepa in pričakovanih rezultatih;

(c)

analizi stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno obremenitve dajalcev podatkov in stroškov priprave, in

(d)

načinih, na katere se ukrep izvaja, vključno z njegovim trajanjem in vlogo Komisije ter držav članic.

(a)

čim večjo razpoložljivost statističnih agregatov na evropski ravni in izboljšanje pravočasnosti evropske statistike;

(b)

zmanjšanje obremenitve dajalcev podatkov, NSU in drugih nacionalnih organov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti.

(a)

pripravo evropske statistike z uporabo:

(b)

izkazovanje statističnih agregatov na evropski ravni z uporabo posebnih tehnik za statistično zaščito podatkov brez poseganja v nacionalne določbe o izkazovanju.

(a)

ukrepe, ki so po mnenju Komisije prednostni, pri čemer se upoštevajo potrebe politik Skupnosti ter nacionalne finančne omejitve in finančne omejitve Skupnosti, pa tudi breme poročanja;

(b)

pobude v zvezi s pregledom prednostnih nalog in zmanjšanjem bremena poročanja ter

(c)

postopke in vse pravne instrumente, ki jih je Komisija predvidela za izvajanje programa.

(a)

kadar so posebni pogoji in načini določeni z aktom Evropskega parlamenta in Sveta, sprejetim v skladu s členom 251 Pogodbe, in se statistični rezultati spremenijo na takšen način, da njihovo izkazovanje ne vpliva na statistično zaupnost, kadar koli to zahteva statistična enota, ali

(b)

kadar je statistična enota nedvoumno privolila v razkritje podatkov.