12.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 67/22

(1)

Komisija je 13. junija 2008 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka („protidampinška preiskava“ ali „preiskava“) o uvozu biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“) v Skupnost.

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz ZDA v Skupnost in začela ločeno preiskavo („protisubvencijski postopek“).

(3)

Protidampinška preiskava je bila uvedena, potem ko je Evropski odbor za biodizel („pritožnik“) 29. aprila 2008 vložil pritožbo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla Skupnosti. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka protidampinške preiskave.

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v ZDA, uvoznike, dobavitelje, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, pristojne organe ZDA, proizvajalce Skupnosti pritožnike in druge proizvajalce Skupnosti, za katere je znano, da jih zadeva začetek postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v ZDA je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(6)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz ZDA pozvani, da se javijo v 15 dneh od začetka preiskave in predložijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, natančnih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo in mešanjem biodizla ter trgovanjem z njim ter o imenih in dejavnostih vseh njihovih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in mešanje zadevnega izdelka ter trgovanje z njim v obdobju od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („OP“), kakor je določeno tudi v uvodni izjavi (15).

(7)

Bilo je izvedeno posvetovanje s pristojnimi organi ZDA in nacionalnim odborom za biodizel (združenje proizvajalcev ZDA) v zvezi z izbiro reprezentativnega vzorca.

(8)

Javilo se je 54 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili zahtevane informacije v roku iz obvestila o začetku. Od teh je 29 družb navedlo, da je izvažalo biodizel v Skupnost v OP in izrazilo željo za sodelovanje v vzorcu, 25 družb, od katerih sta dve zaprosili za umaknitev iz postopka, je navedlo, da ni izvažalo biodizla v Skupnost v OP. Torej se je štelo, da je v preiskavi sodelovalo 52 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Proizvajalci izvozniki, ki se niso javili v zgoraj navedenem roku ali niso pravočasno predložili zahtevanih informacij, so se šteli za nesodelujoče v okviru preiskave. Primerjava med statističnimi podatki ZDA o izvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v OP, ki so ga navedle zgoraj navedene sodelujoče družbe, kaže, da je sodelovanje proizvajalcev izvoznikov ZDA bilo močno, kakor je navedeno v uvodni izjavi (57).

(10)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je bil vzorec izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost, ki se lahko ustrezno preišče v razpoložljivem času. Na podlagi informacij, prejetih od proizvajalcev izvoznikov, je Komisija izbrala vzorec šestih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Skupnost. Na podlagi informacij v zvezi z vzorčenjem so izbrane družbe ali skupine predstavljale 73 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost v OP, ki so ga navedli proizvajalci izvozniki iz uvodne izjave (8). Zato se je štelo, da bo takšen vzorec omogočil omejitev preiskave na razumno število proizvajalcev izvoznikov, ki jih je možno preiskati v razpoložljivem času ob zagotavljanju visoke stopnje reprezentativnosti. Izvedeno je bilo posvetovanje z vsemi zadevnimi proizvajalci izvozniki, z združenjem proizvajalcev iz ZDA in pristojnimi organi ZDA, pri čemer so se vsi ti strinjali z izbiro vzorca.

(11)

Za proizvajalce Skupnosti je bil v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe vzorec izbran po posvetovanju s pritožnikom na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje znotraj Skupnosti, kakor je navedeno v uvodni izjavi (63). Ta način izbora je omogočil tudi določeno geografsko porazdelitev proizvajalcev v Skupnosti. Tako je bilo v vzorec izbranih enajst proizvajalcev Skupnosti. Komisija je enajstim izbranim družbam poslala vprašalnike. Vendar je bil eden od proizvajalcev, prvotno izbranih v vzorec, izključen, ker ni zagotovil smiselnega odgovora na vprašalnik. Popolne odgovore je torej v določenih rokih zagotovilo preostalih deset družb. Teh deset proizvajalcev, izbranih v vzorec, se je obravnavalo kot reprezentativen vzorec vseh proizvajalcev v Skupnosti.

(12)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Vprašalniki so bili torej poslani šestim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ali skupinam proizvajalcev izvozniko v ZDA, 11 vzorčenim proizvajalcem Skupnosti, 18 uporabnikom in 90 dobaviteljem surovin.

(13)

Izpolnjeni vprašalniki so bili prejeti od šestih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev iz ZDA, desetih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, enega uporabnika in šestih dobaviteljev surovin.

(14)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje med 1. aprilom 2007 in 31. marcem 2008 („OP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(16)

Izdelek, ki se domnevno izvaža po dampinških cenah, je v obvestilu o začetku opredeljen kot mono-alkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (splošno znan kot „biodizel“), v čisti obliki ali mešanici, ki se zlasti, a ne izključno, uporabljajo kot obnovljivo gorivo s poreklom iz Združenih držav Amerike („zadevni izdelek“), navadno uvrščeni pod oznake KN 3824 90 91, ex 3824 90 97, ex 2710 19 41, ex 1516 20 98, ex 1518 00 91 in ex 1518 00 99.

(17)

V skladu z notranjim davčnim zakonikom ZDA (4) (US. CODE), naslov 26, oddelek 40A(d), je izraz biodizel opredeljen kot monoalkilni estri dolgoverižnih maščobnih kislin rastlinskega ali živalskega izvora, ki izpolnjujejo (a) zahteve glede registracije goriv in dodatkov goriv, ki jih določa Agencija za varstvo okolja v oddelku 211 Zakona o čistem zraku (Clean Air Act – 42 U.S.C 7545), in (b) zahteve Ameriškega združenja za testiranje in materiale D6751 (American Society of Testing and Materials D6751).

(18)

Glede na informacije, dostopne na trgu, in javno dostopne informacije (5) se vse vrste biodizla in mešanice biodizla (mešanica biodizla in mineralnega dizla, kakor je navedeno v uvodni izjavi (20), proizvedene in prodane v ZDA, obravnavajo kot biodizelska goriva ter so del zakonodajnega paketa o energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in alternativnih gorivih.

(19)

Preiskava je pokazala, da je biodizel, ki se proizvaja v ZDA, pretežno „metilni ester maščobnih kislin“ (FAME), pridobljen iz vrste različnih rastlinskih olj, ki se uporabljajo kot surovina za biodizel (6). Izraz „ester“ se nanaša na trans-zaestrenje rastlinskih olj, natančneje na združitev olja z alkoholom. Izraz „metilni“ se nanaša na metanol; alkohol, ki se običajno uporablja v tem procesu, čeprav se lahko v proizvodnem procesu uporabi tudi etanol, pri čemer nastane „etilni ester maščobnih kislin“. Trans-zaestrenje je sorazmerno enostaven kemični proces, vendar mora izpolnjevati najvišje industrijske standarde, da se zagotovi visoka kakovost biodizla.

(20)

Preiskava je potrdila, da biodizel, proizveden v ZDA, proizvajalci običajno mešajo z mineralnim dizlom, pri čemer nastanejo različne vrste mešanic (v tem besedilu „mešanice biodizla“), ki se nato prodajo na trgu različnim strankam. Pokazalo se je tudi, da se biodizel v čisti obliki prodaja neodvisnim družbam, ki ga kupujejo ali uvažajo za mešanje z mineralnim dizlom. Mešanje biodizla z mineralnim dizlom je sorazmerno enostaven postopek, ki ga je mogoče izvesti na primer z mešanjem v rezervoarjih v proizvodnem obratu pred vnosom v cisterno tovornjak ali z mešanjem z vbrizgavanjem v cisterni tovornjaku, pri čemer se dodajajo želeni deleži biodizla in mineralnega dizla, ali z usklajenim mešanjem, pri čemer se obe sestavini istočasno dodajata v cisterno tovornjak.

(21)

Za jasno opredelitev različnih vrst mešanic biodizla se uporablja mednarodno priznan sistem, znan kot faktor „B“, ki navaja natančno količino biodizla v vsaki mešanici biodizla, na primer mešanica z vsebnostjo „X“ % biodizla se označi z B„X“, medtem ko se čisti biodizel označuje z B100, kar pomeni 100-odstotni biodizel. V ZDA se je na trgu običajno prodajala mešanica iz 99 % (7) biodizla in 1 % mineralnega dizla (B99). V nasprotju z mineralnim dizlom je treba čisti biodizel porabiti sorazmerno hitro in ga ni mogoče hraniti dlje kot tri do štiri mesece, ker po tem času oksidira in je neprimeren za uporabo. Mešanje biodizla z mineralnim dizlom omogoča daljšo hrambo goriva. 1 % mineralnega dizla v mešanici B99 je dovolj toksičen za poznejši nastanek plesni biodizla.

(22)

Preiskava je pokazala, da so biodizel in mešanice z visoko stopnjo biodizla (8) običajno namenjenio prodaji na trgu ZDA za nadaljnje mešanje, medtem ko se mešanice z nizko stopnjo biodizla (9) običajno prodajajo za uporabo na trgu ZDA. Zato se v ZDA razlikuje med trgom za mešanice z visoko stopnjo biodizla in trgom za mešanice z nizko stopnjo biodizla.

(23)

V pritožbi so bili navedeni prima facie dokazi, da biodizel in nekatere mešanice, ki se proizvajajo in prodajajo v ZDA ter izvažajo v Skupnost, vplivajo na gospodarski položaj proizvajalcev pritožnikov biodizla v Skupnosti. V skladu z značilnostmi zadevnih proizvajalcev iz ZDA in notranjega trga naj bi opredelitev zadevnega izdelka vključevala biodizel, tudi ko je ta del zadevne mešanice biodizla. Opredelitev zadevnega izdelka, kakor je navedena v obvestilu o začetku in uvodni izjavi (16), je treba pojasniti, da se opredelijo izdelki, ki naj bi bili vključeni v preiskavo.

(24)

Preiskava je pokazala, da so mešanice biodizla, prodane za neposredno uporabo v ZDA, večinoma mešanice vrste B20 (tj. mešanice z 20 % biodizla, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi (21), katerih uporaba omogoča skladnost s pogoji Energetskega zakona iz leta 1992 (EZ) (Energy Policy Act) (10) ter B6, B5 in B2. Glede na javno dostopne informacije se lahko te mešanice uporabljajo za vsak dizelski motor, ne da bi se ta spremenil, pri čemer se ohrani garancija proizvajalcev avtomobilov. Pri mešanicah z nizko stopnjo biodizla (med 2 % in 20 % biodizla) je delovanje mešanice podobno delovanju mineralnega dizla. Kadar se v motorju uporabi biodizelsko gorivo nad B20, lahko uporabnik opazi določeno zmanjšanje moči, navora in ekonomičnosti porabe goriva, garancija proizvajalca avtomobila v primeru poškodb motorja pa ne velja.

(25)

Preiskava je pokazala, da čisti biodizel in mešanice z visoko stopnjo biodizla običajno niso namenjene neposredni potrošnji v ZDA. Čisti biodizel se običajno najprej nameni za pripravo mešanic, preden se proda na trgu. Mešanice se končno uporabijo v sektorju prevoza kot goriva za dizelske motorje cestnih vozil, kot so avtomobili, tovornjaki in avtobusi, ter tudi za vlake. Biodizel se lahko uporablja tudi kot gorivo za ogrevanje v domačih, komercialnih ali industrijskih kotlih ter kot gorivo generatorjev za proizvodnjo električne energije. Izvajajo se tudi preskusi glede možnosti uporabe mešanic biodizla v letalih.

(26)

Zato je treba izdelek, vključen v preiskavo, opredeliti kot monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znan kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanicah nad B20. Drugače povedano, zadevni izdelek vključuje čisti biodizel (B100) s poreklom iz ZDA in vse mešanice nad B20, to so mešanice z več kot 20 % biodizla s poreklom iz ZDA („zadevni izdelek“). Ta prag se obravnava kot ustrezen za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so na voljo na trgu ZDA.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, kljub možnim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank.

(28)

Zadevni izdelek se uvršča pod oznake KN 3824 90 91, ex 3824 90 97, ex 2710 19 41, ex 1516 20 98, ex 1518 00 91 in ex 1518 00 99.

(29)

Ugotovljeno je bilo, da imajo izdelki, proizvedeni in prodani na notranjem trgu ZDA, ki so vključeni v to preiskavo, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz ZDA izvažajo na trg Skupnosti. Podobno imajo izdelki, ki jih proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz zadevne države izvažajo v Skupnost.

(30)

Trdilo se je, da nekateri uporabniki, zlasti v Nemčiji, neposredno uporabljajo čisti biodizel (B100) kot cenejšo alternativo mineralnemu dizlu ali običajnim mešanicam, namenjenim neposredni uporabi na trgu Skupnosti. Preučitev te navedbe je pokazala, da je bila večina prodaje, ki so jo proizvajalci Skupnosti opravili na trgu Skupnosti, namenjene družbam, ki so biodizel mešale z mineralnim dizlom. Dejstvo, da se nekateri lastniki voznih parkov vrnejo k uporabi B100, je na ravni Skupnosti izjema. Biodizel se na trgu Skupnosti ne uporablja kot nadomestek za mineralni dizel, ampak kot dopolnilni izdelek.

(31)

To ne spremeni dejstva, da so različne vrste zadevnega izdelka, ki se proizvajajo v ZDA in izvažajo v Skupnost, zamenljive z izdelki, ki jih proizvajalci biodizla iz Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti. Med njimi ni bistvenih razlik v uporabi in dojemanju s strani gospodarskih subjektov in uporabnikov, ki bi spremenile opredelitev podobnega izdelka.

(32)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da ima zadevni izdelek, zlasti čisti biodizel, drugačne fizikalne in kemične lastnosti kot podobni biodizel, proizveden v Skupnosti. Medtem ko naj bi proizvodnja biodizla v ES temeljila na repičnem olju, naj bi proizvajalci v ZDA uporabljali le sojino olje. Zato se je trdilo, da ti dve vrsti izdelka nista zamenljivi in neposredno konkurenčni na trgu Skupnosti. Zainteresirana stranka je opozorila predvsem na razlike v značilnostih v zvezi z deformacijo zaradi temperature (cold flow) in vrednostmi joda.

(33)

Komisija je preučila to trditev in ugotovila naslednje:

(34)

Ker „podobnost“ v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe ne pomeni, da morajo biti izdelki popolnoma enaki v vseh vidikih, vsaka manjša razlika pri različnih vrstah izdelkov ne zadostuje za spremembo splošne ugotovitve o podobnosti med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom Skupnosti.

(35)

Med različnimi vrstami zadevnega izdelka in podobnimi izdelki Skupnosti, ki se prodajajo na trgu Skupnosti, torej niso bile ugotovljene nobene razlike, na podlagi katerih bi se lahko sklenilo, da izdelki, ki jih proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, niso podobni izdelki z enakimi ali zelo podobnimi osnovnimi fizikalnimi, kemičnimi in tehničnimi lastnostmi, kot jih imajo vrste zadevnega izdelka, ki se proizvajajo v ZDA in izvažajo v Skupnost. Zato se začasno sklene, da se vse vrste biodizla obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(36)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so pristojni organi ZDA pripravljavcem mešanice odobrili olajšave pri plačilu trošarine v višini 1 USD na galono čistega biodizla, prisotnega v mešanici biodizla z mineralnim dizlom.

(37)

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, so trdili, da je treba izvesti prilagoditev za njihov izvoz in domačo prodajo mešanega biodizla z namenom določitve njihove dampinške stopnje, in sicer s prilagoditvijo navzgor njihove prodajne cene s prištetjem ustrezne prejete davčne olajšave ali z odštetjem davčne olajšave, ki jo je prejel pripravljavec mešanice, od stroškov proizvodnje ustrezne prodane količine.

(38)

Treba je opozoriti, da v skladu z ustreznimi zakonodajnimi določbami, zlasti členom 14(1) osnovne uredbe in členom 24(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu izvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (11), ne smejo za noben izdelek istočasno veljati protidampinške in protisubvencijske dajatve, saj gre za eno in isto stanje, ki je posledica dampinga ali subvencioniranja izvoza. Vendar je protisubvencijska preiskava pokazala, da je davčna olajšava za pripravljavce mešanice subvencija, ki je na voljo za izvoz in domačo prodajo pod natanko istimi pogoji in za iste zneske ter zato ni izvozna subvencija. Zato se začasno štelo, da zahteve za prilagoditev niso sprejemljive.

(39)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotavljala, ali je bil obseg domače prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje za izvoz v Skupnost med OP.

(40)

Za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da njegova prodaja zadevnega izdelka na notranjem trgu ni bila reprezentativna. Za tega proizvajalca izvoznika je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe.

(41)

Za vzorčene proizvajalce izvoznike z v celoti reprezentativno domačo prodajo je Komisija nato opredelila tiste vrste izdelka, ki jih proizvajalec izvoznik prodaja na notranjem trgu, in ki so enaki ali neposredno primerljivi z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(42)

Domača prodaja posameznih vrst izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg posamezne vrste izdelka, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodanega za izvoz v Skupnost.

(43)

Komisija je nato preučila, ali se lahko domača prodaja zadevnih družb šteje za prodajo v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo narejeno z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje vsake vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu v obdobju preiskave.

(44)

Če je obseg prodaje vrste izdelka, prodanega po neto prodajni ceni, enaki ali višji od stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in če je tehtana povprečna cena navedene vrste bila enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(45)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(46)

Za vrste izdelkov, ki na notranjem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, ali ki se niso prodajale v okviru običajnega poteka trgovine, je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe. Zato so bili povprečnim izvoznikovim stroškom proizvodnje za posamezne vrste izdelka v OP prišteti prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter razumna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička od prodaje v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka.

(47)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ni imel reprezentativne domače prodaje, je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe konstruirana tako, da so bili proizvodnim stroškom družbe za zadevni izdelek prišteti PSA-stroški in razumna stopnja dobička. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe sta odstotek za PSA-stroške in stopnja dobička temeljila na tehtanih povprečnih PSA-stroških in stopnji dobička, ugotovljeni za druge proizvajalce izvoznike, ki so bili preiskani v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na notranjem trgu.

(48)

V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe je bila za to družbo izvedena prilagoditev zaradi upoštevanja dejstva, da je delovanje družbe v začetni fazi. Bila je izvedena prilagoditev za njene splošne stroške, da se je upošteval slab izkoristek zmogljivosti proizvodnih obratov v začetni fazi delovanja družbe.

(49)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile izvozne prodajne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(50)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem znotraj ali zunaj Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen pri nadaljnji prodaji prvim neodvisnim strankam v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, in prilagojene glede na vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter dobičke.

(51)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(52)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(53)

Na podlagi tega so bili izvedeni popravki vrednosti za prevozne stroške, stroške čezmorskega prevoza in zavarovalne stroške, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške za kredite in provizije, če je bilo to ustrezno in upravičeno.

(54)

Za vzorčene družbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členih 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(55)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(56)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila izračunana na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike. Na tej podlagi je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 33,7 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(57)

Za vse ostale izvoznike iz ZDA je Komisija najprej opredelila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnimi izvoznimi količinami, navedenimi v prejetih izpolnjenih vprašalnikih za vzorčenje vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in celotnim uvozom iz ZDA, kot ga prikazujejo statistični podatki ZDA o izvozu. Ugotovljen odstotek sodelovanja je bil 81 %. Na tej podlagi se je štelo, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato se je zdelo primerno stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določiti na ravni najvišje ugotovljene stopnje dampinga in škode za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, da se zagotovi učinkovitost ukrepov.

(58)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 57,3 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(59)

Za določitev celotne proizvodnje Skupnosti in podporo preiskavi so bile uporabljene vse razpoložljive informacije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Skupnosti pred začetkom preiskave in po njem.

(60)

Na podlagi teh informacij je bilo ugotovljeno, da je skupna proizvodnja Skupnosti v OP znašala približno 5 400 000 ton. Ugotovljeno je bilo, da so bile tri družbe, ki spadajo v isto skupino, povezane s proizvajalci izvozniki iz ZDA, pri čemer je tudi sama skupina uvažala velike količine zadevnega izdelka od svojih povezanih izvoznikov v ZDA. Te družbe so zato bile izključene iz proizvodnje Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. Obseg proizvodnje, na podlagi katerega je bil določen položaj Skupnosti, je zato bil med 4 200 000 do 4 600 000 ton.

(61)

Ugotovljeno je bilo, da so družbe, ki so podprle pritožbo in sodelovale v preiskavi, predstavljale več kot 60 % proizvodnje biodizla v Skupnosti v OP, kakor je navedeno v uvodni izjavi (60). Za družbo iz uvodne izjave (63), ki ni sodelovala v preiskavi, se je štelo, da pritožbe ni podprla. Zato je bilo sklenjeno, da pritožbo in preiskavo podpira večji delež proizvodnje Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(62)

Zaradi velikega števila proizvajalcev Skupnosti je bilo sklenjeno, da se za ugotovitev obstoja znatne škode uporabi vzorčenje. Obrazci za vzorčenje so bili poslani vsem potencialnim proizvajalcem podobnega izdelka v Skupnosti. Jasno izpolnjene obrazce za vzorčenje je prvotno predložilo več kot 40 družb, ki so se strinjale s sodelovanjem v postopku. Tri družbe iz uvodne izjave (60) niso bile vključene v vzorčenje zaradi razlogov iz navedene uvodne izjave.

(63)

Med preostalimi družbami je bil izbran vzorec 11 družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje v Skupnosti, kakor je navedeno v uvodni izjavi (11). Eden od proizvajalcev, prvotno izbranih v vzorec, je bil izključen, ker ni sodeloval v preiskavi. Preostalih deset vzorčenih družb se šteje za reprezentativne za celotno proizvodnjo Skupnosti.

(64)

Sklicevanje na „industrijo Skupnosti“ ali „vzorčene proizvajalce Skupnosti“ se v nadaljnjem besedilu nanaša na teh deset vzorčenih proizvajalcev.

(65)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (15), je preučitev trendov v zvezi z oceno škode zajela obdobje od januarja 2004 do konca OP. Vendar je preiskava pokazala, da se je industrija Skupnosti dejansko začela razvijati leta 2004. Zato se je zdelo primernejše, da se opravi analiza na podlagi trendov za obdobje od leta 2005 do OP („analizirano obdobje“). Kljub temu so v oceni v nadaljevanju predstavljene tudi informacije za leto 2004.

(66)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega celotne proizvodnje Skupnosti vseh proizvajalcev na trgu Skupnosti, kakor določa uvodna izjava (60), pri čemer se odšteje njihov izvoz in prišteje uvoz iz države, ki jo zadeva ta preiskava, ter uvoz iz drugih tretjih držav.

(67)

V zvezi z obsegom uvoza iz ZDA so bili na voljo naslednji viri informacij:

(68)

Vendar je analiza teh informacij pokazala, da se podatki Eurostata ne morejo uporabiti za oceno potrošnje, ker do konca leta 2007 ni bilo jasne oznake KN, ki bi bila na voljo kot carinska oznaka za različne vrste zadevnega izdelka. Uvoz zadevnega izdelka se je razvrstil pod številne oznake, ki prav tako vključujejo podatke o uvozu drugih izdelkov. Zato se je zdelo primerneje, da se za določanje zanesljivih podatkov o uvozu in potrošnji ter trendov uvoza uporabijo statistični podatki ZDA o izvozu. Pri uporabi tega vira informacij se je upošteval čas, v katerem blago iz ZDA prispe v Skupnost, pri čemer se je ta zakasnitev upoštevala tako, da so se statistični podatki o izvozu prilagodili za en mesec.

(69)

V zvezi z uvozom iz drugih držav in izvozom proizvajalcev Skupnosti se je glede na omejitev v zvezi z uporabo podatkov Eurostata, kakor je opisano zgoraj, preiskava oprla na podatke, ki so bili sporočeni v pritožbi.

(70)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je potrošnja biodizla v Skupnosti med letoma 2005 in 2007 narasla za 107 % in se nato nekoliko zmanjšala v OP, tj. za eno odstotno točko. Skupno se je potrošnja v analiziranem obdobju več kot podvojila.

(71)

Večje povpraševanje je bilo zlasti posledica spodbud držav članic k pospeševanju rabe biogoriv po sprejetju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (12) ter Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (13).

(72)

Obseg uvoza iz ZDA se je znatno povečal s približno 11 500 ton v letu 2005 na približno 1 137 000 ton v OP.

(73)

V analiziranem obdobju je tržni delež dampinškega uvoza iz ZDA na trgu Skupnosti stalno naraščal in se je med 2005 in OP povečal z 0,4 % na 17,2 %. Torej je bilo povečanje dampinškega uvoza v absolutnih in relativnih vrednostih znatno glede na potrošnjo Skupnosti v navedenem obdobju.

(74)

Splash and dash je izraz, ki ga uporabljajo dobavitelji biodizla za opis vzorca, po katerem se biodizel domnevno tujega izvora pretovori v Skupnost prek ZDA, kjer se zmeša z minimalno količino (0,01 % končne mešanice) konvencionalnega dizelskega goriva, tako da je pripravljavec mešanice upravičen do subvencije v ZDA.

(75)

Ameriške stranke so trdile, da pojav splash and dash pojasnjuje nenadno povečanje uvoza ZDA na trg Skupnosti, saj naj bi predstavljal 40 % uvoza iz ZDA v OP. Te stranke so trdile tudi, da je treba zaradi preiskave v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz ZDA, količine, ki jih zadeva pojav splash and dash, ločiti od analize škode ter obravnavati kot uvoz iz drugih tretjih držav.

(76)

Po drugi strani je pritožnik trdil, da je morebiten uvoz splash and dash predstavljal največ 10 % obsega ameriškega izvoza in je zato zanemarljiv ter ne vpliva na ugotovitve o velikem obsegu dampinškega uvoza iz ZDA na trg Skupnosti, zlasti v OP.

(77)

Preiskava je pokazala, da statistični podatki ZDA o izvozu ne omogočajo razlikovanja med biodizlom, izvoženim v okviru domnevnega procesa splash and dash, in drugim ameriškim izvozom, zabeleženim v poglavju „Izvoz“. V istih statističnih podatkih so v poglavju „Ponovni izvoz“ navedene zelo majhne količine. Ameriški pristojni organi so navedli tudi, da predstavljajo vse količine, vključene v poglavje „Izvoz“, izdelke s poreklom iz ZDA.

(78)

Poleg tega je večina preiskanih ameriških družb navedla, da pri količinah, izvoženih v Skupnost ali prodanih na notranjem trgu, ni bilo mogoče razlikovati med količinami, proizvedenimi v ZDA ali s poreklom iz ZDA, in izvoženimi količinami v okviru procesa splash and dash.

(79)

Prav tako je bilo v primeru preiskanih družb v ZDA ugotovljeno, da je bil celoten izvoz biodizla v okviru izvoza ameriških izvoznikov in uvoza povezanih uvoznikov v Skupnosti prijavljen kot izvoz biodizla s poreklom iz ZDA.

(80)

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju zlasti tega, da je bil morebiten izvoz splash and dash prijavljen kot izvoz s poreklom iz ZDA in so ga ameriški pristojni organi obravnavali kot izvoz s poreklom iz ZDA, se je štelo, da ni razloga za obravnavanje tega izvoza kot neameriškega uvoza.

(81)

Statistični podatki ZDA o izvozu so se uporabili tudi za določitev gibanja cen dampinškega uvoza s poreklom iz ZDA, zlasti za leto 2007 in OP. Za prikaz ravni cen na meji Skupnosti so se povprečne izvozne cene prilagodile glede na ustrezne prevozne stroške in stroške zavarovanja. Opozoriti je treba, da statistični podatki ZDA o izvozu za zgodnejša obdobja analiziranega obdobja, in sicer za leti 2005 in 2006 ter tudi za leto 2004, niso bili popolnoma zanesljivi v smislu prodajnih vrednosti, ker je bilo ugotovljeno, da so bile izračunane povprečne izvozne cene nesorazmerno visoke v primerjavi s cenami, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Ob upoštevanju tega je povprečna izvozna cena ZDA za ta leta temeljila na izpolnjenih vprašalnikih, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v ZDA.

(82)

Povprečne cene za uvoz iz ZDA so v obravnavanem obdobju nihale in so se med letom 2005 in OP skupno povečale za 7 %.

(83)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam na trgu Skupnosti in ki so prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz ZDA, določenimi na podlagi CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike v ZDA. Carine, stroški po uvozu in razlike v surovinah (glej naslednjo uvodno izjavo), ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, so se po potrebi prilagodili.

(84)

V okviru preiskave so bile ugotovljene različne vrste zadevnega izdelka, zlasti na podlagi surovine, ki se uporablja v proizvodnem procesu. Medtem ko je glavna surovina, ki se uporablja v Skupnosti, repično seme, proizvajalci ZDA uporabljajo druge surovine, kot so soja, kanola, palma itd. Ob upoštevanju, da so te surovine najprimernejše za proizvodnjo zadevnega izdelka, se je štelo, da je treba odobriti prilagoditev za razliko v surovinah. Ta prilagoditev je bila izračunana tako, da je ustrezala tržni vrednosti razlike med ustreznimi vrstami zadevnega izdelka in vrsto izdelkov, ki se proizvaja iz repičnih semen. Tako so se tehtane povprečne prodajne cene industrije Skupnosti in tehtane povprečne cene zadevnega uvoza primerjale na podlagi iste surovine, tj. repičnega semena.

(85)

Na podlagi navedene metodologije je bila razlika med cenami v ZDA in v Skupnosti, izražena kot odstotek tehtane povprečne cene franko tovarna industrije Skupnosti, tj. stopnja nelojalnega znižanja cen, med 18,9 % in 33,0 %.

(86)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev, ki so bili v analiziranem obdobju določeni za industrijo Skupnosti.

(87)

V skladu s povečano potrošnjo se je proizvodna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti v analiziranem obdobju nenehno povečevala. Med letoma 2005 in 2006 se je povečala za 42 %, nato za dodatnih 68 % leta 2007 in še za dodatnih 15 % med letom 2007 in OP. V analiziranem obdobju se je skupno povečala za 174 %. Proizvodna zmogljivost se je povečala zaradi novih naložb v pričakovanju povečanega povpraševanja.

(88)

Povečano proizvodno zmogljivost industrije Skupnosti je treba obravnavati z vidika cilja Skupnosti v zvezi s potrošnjo biogoriv in drugih obnovljivih goriv, katerega referenčna vrednost je 5,75 % in ki je določen v Direktivi 2003/30/ES, pri čemer je ta vrednost izračunana na podlagi energijske vsebnosti vsega motornega bencina in dizelskega goriva, namenjenega za sektor prevoza in danega v promet na trg Skupnosti do 31. decembra 2010. Poleg tega je Evropski svet marca 2007 potrdil minimalni zavezujoči cilj v zvezi z 10-odstotnim deležem biogoriv v celotni potrošnji motornega bencina in dizelskega goriva v sektorju prevoza Skupnosti, ki ga morajo države članice doseči do leta 2020 (14). Z doseganjem tega cilja bi se potrošnja biogoriv v Skupnosti do navedenega leta povečala na približno 33 milijonov ton ekvivalenta nafte. Proizvodna zmogljivost v celotni Skupnosti v letu 2006 je bila ocenjena le na 6 milijonov ton. Ob upoštevanju navedenega je razumljivo, da so proizvajalci Skupnosti v pričakovanju povečanega povpraševanja vlagali v dodatno zmogljivost.

(89)

Nenehno se je povečevala tudi proizvodnja podobnega izdelka v industriji Skupnosti, pri čemer se je v analiziranem obdobju skupno povečala za 148 %.

(90)

Zaradi razmeroma počasnejšega povečevanja obsega proizvodnje v primerjavi s povečevanjem proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti v analiziranem obdobju zmanjšala za 9 %.

(91)

V skladu z razvojem potrošnje se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti stalno povečeval, pri čemer se je v analiziranem obdobju skupno povečal za 143 %. V istem obdobju se je povečal tudi tržni delež industrije Skupnosti, in sicer za 4,5 odstotne točke.

(92)

Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti so se v analiziranem obdobju povečale za 23 %. Zvišanje cen je bilo upravičeno glede na povečanje stroškov surovin in drugih materialov.

(93)

Rast industrije Skupnosti odražajo kazalci njenega obsega, kot so proizvodnja, prodaja in zlasti njen tržni delež. Čeprav je bila potrošnja na trgu Skupnosti v analiziranem obdobju zelo velika, je bila rast tržnega deleža vzorčenih proizvajalcev Skupnosti razmeroma skromna. Zlasti med letom 2006 in OP se je tržni delež vzorčenih proizvajalcev Skupnosti povečal le za 5,8 odstotne točke. V istem obdobju je dampinškemu uvozu uspelo pridobiti več kot 16 odstotnih točk tržnega deleža. Dejstvo, da industrija Skupnosti ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga, je na splošno negativno vplivalo na njen gospodarski položaj. Resno je bilo prizadetih več dejavnikov škode, kot so proizvodnja, stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, produktivnost, prodaja, naložbena politika in donosnost naložb.

(94)

V analiziranem obdobju so se zaloge biodizla povečale za približno 200 %. To povečanje zalog v analiziranem obdobju je bilo še izrazitejše od večanja obsega proizvodnje industrije Skupnosti v istem obdobju. Vendar se ocenjuje, da imajo podatki v zvezi z zalogami le omejeno vrednost za oceno gospodarskega položaja industrije Skupnosti, ker biodizla ni mogoče skladiščiti več kot 6 mesecev (povprečno obdobje skladiščenja je približno le tri mesece).

(95)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na trgu Skupnosti izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V analiziranem obdobju se je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti zmanjšala z 18,3-odstotnega dobička v letu 2005 na 5,7-odstotni dobiček v OP. To pomeni zmanjšanje za 12,6 odstotnih točk v analiziranem obdobju.

(96)

Stopnja naložb vzorčenih proizvajalcev Skupnosti v proizvodnjo biodizla se je med letoma 2005 in 2006 povečala za 235 %. To povečanje je bilo povezano s širitvijo proizvodne zmogljivosti v pričakovanju povečanega povpraševanja v Skupnosti. V zvezi s tem je treba poudariti, da se naložbe večinoma načrtujejo vsaj dve leti, preden začne obrat za proizvodnjo biodizla delovati v celoti. Isti proizvajalci so z naložbami nadaljevali v letu 2007 in v OP, vendar so bile naložbe manjše. To obdobje sovpada z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza na trg Skupnosti.

(97)

Donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti, ki njihov rezultat pred obdavčitvijo izraža kot odstotek povprečne začetne in končne neto knjigovodske vrednosti sredstev, uporabljenih v proizvodnji biodizla, je sledila negativnemu trendu v zvezi z dobičkonosnostjo. Vendar je bilo dejansko zmanjšanje še izrazitejše, saj se je donosnost naložb v analiziranem obdobju zmanjšala za 91 odstotnih točk. Šteje se, da zmanjšanje donosnosti naložb jasno kaže na poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti.

(98)

Trend v zvezi z denarnim tokom, tj. sposobnostjo industrije, da sama financira dejavnosti, je pokazal povečanje za 38 % v analiziranem obdobju. Kljub zmanjšanju dobičkonosnosti v istem obdobju ta kazalec kaže na pozitiven trend zlasti zaradi povečanja stroškov amortizacije, ki so vključeni v določanje stopnje denarnega toka. Poleg tega zmanjšanje dobička v absolutnih vrednostih v obravnavanem obdobju ni bilo tako izrazito kot zmanjšanje prihodkov od prodaje. Vendar se je stopnja denarnega toka med letom 2006 in OP zmanjšala za 15 %, kar kaže na zmanjšanje v zadnjem delu analiziranega obdobja, v katerem je bila prisotnost dampinškega uvoza na trgu Skupnosti večja.

(99)

V skladu s povečanjem obsega proizvodnje in prodaje se je zaposlenost industrije Skupnosti v analiziranem obdobju povečala za 178 %. Poudariti je treba, da je industrija biodizla kapitalsko intenzivna industrija, ki v proizvodnem procesu ne potrebuje veliko delovne sile.

(100)

Povprečne plače so se v analiziranem obdobju zmanjšale za 6 %. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da je bila za dodatno delovno silo, ki jo je industrija Skupnosti najela, da bi proti koncu analiziranega obdobja razširila proizvodnjo, potrebna nižja stopnja usposobljenosti.

(101)

Produktivnost se je med letom 2005 in OP zmanjšala za 11 %.

(102)

Stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike iz ZDA so navedene zgoraj v oddelku o dampingu in so veliko višje od stopnje de minimis. Poleg tega vpliva dejanske stopnje dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(103)

Analiza podatkov o trgu Skupnosti je pokazala, da so proizvajalci Skupnosti, razen vzorčenih proizvajalcev in proizvajalcev iz uvodne izjave (60), v analiziranem obdobju izgubili znaten tržni delež v prodaji biodizla, ki so ga sami proizvedli, na trgu Skupnosti. Ocenjuje se, da se je tržni delež teh proizvajalcev v analiziranem obdobju zmanjšal za več kot 20 odstotnih točk.

(104)

Na podlagi informacij, ki jih je zagotovil pritožnik, se zdi, da so številne od teh družb ukinile ali zmanjšale proizvodnjo biodizla in zato niso mogle ustrezno sodelovati v preiskavi.

(105)

Poleg tega so številne družbe, ki so predložile informacije v okviru vzorčenja, navedle, da so morale zaradi poceni uvoza iz ZDA zmanjšati proizvodnjo in število zaposlenih. Podobne pripombe so predložile tudi druge družbe, ki so bile pripravljene začeti s proizvodnjo, vendar so morale odložiti svoj vstop na trg zaradi nenadnega povečanja poceni uvoza iz ZDA, zlasti v OP.

(106)

Navedeni podatki v zvezi s proizvajalci, ki niso bili zajeti v vzorec, bi okrepili sklepne ugotovitve glede škode, ki so jo utrpeli vzorčeni proizvajalci Skupnosti.

(107)

V okviru povečanega povpraševanja je preiskava pokazala, da se je položaj vzorčenih proizvajalcev Skupnosti v analiziranem obdobju izboljšal v zvezi s kazalci obsega, kot so proizvodnja (+ 150 %), proizvodna zmogljivost (+ 174 %) in obseg prodaje (+ 143 %). Povečal se je tudi tržni delež vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, in sicer s 25,3 % v letu 2005 na 29,8 % v OP, tj. za skromne 4,5 odstotne točke. Zaradi povečanega povpraševanja po biodizlu na trgu Skupnosti v tem obdobju so se povečale tudi zaposlenost in naložbe. Ker pa se z rastjo trga ni povečal tudi obseg proizvodnje, se je stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti v analiziranem obdobju zmanjšala za 9 %, medtem ko se je produktivnost zmanjšala za 11 %.

(108)

Glavni kazalci, povezani s finančnim položajem vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, so se v analiziranem obdobju poslabšali. Dobičkonosnost se je zmanjšala s približno 18 % v letih 2005 in 2006 na manj kot 6 % v OP. Ne glede na zmožnost proizvajalcev, da sami financirajo svoje dejavnosti, zlasti zaradi povečanja denarnega toka, se je donosnost naložb v OP zelo zmanjšala, in sicer za 80 %.

(109)

Preiskava je tudi pokazala, da so se stroški vzorčenih proizvajalcev Skupnosti občutno povečali med letoma 2005 in 2007 (+ 36 %) ter med letom 2005 in OP (+ 42 %) zaradi zvišanja cen surovin (zlasti repičnega in sojinega olja), ki predstavljajo skoraj 80 % celotnih stroškov proizvodnje biodizla. Tega povečanja stroškov ni bilo mogoče v celoti prenesti na stranke na trgu Skupnosti.

(110)

Glede na navedeno je mogoče sklepati, da je industrija Skupnosti kot celota utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(111)

V skladu s členom 3(6) in členom 3(7) osnovne uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz s poreklom iz ZDA povzročil industriji Skupnosti takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so se preučili še drugi faktorji, ki bi istočasno lahko povzročili škodo proizvajalcem Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se možna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti faktorji, ni pripisala dampinškemu uvozu.

(112)

Preiskava je pokazala, da se je obseg poceni dampinškega uvoza iz ZDA v analiziranem obdobju znatno povečal, in sicer za 100-krat. Posledično se je tržni delež tega uvoza znatno povečal, tj. za 16,8 odstotne točke, in sicer z 0,4 % v letu 2005 na 17,2 % v OP. Za ponazoritev pomembnosti vpliva nenadnega povečanja dampinškega uvoza iz ZDA na Skupnost, je treba poudariti, da je bilo povečanje tržnega deleža za 16,8 odstotne točke doseženo v 15 mesecih.

(113)

Hkrati je industriji Skupnosti v osrednjem segmentu svojega trga kljub znatnemu povečanju potrošnje uspelo pridobiti le približno 4,5 odstotne točke tržnega deleža v analiziranem obdobju. Preiskava je pokazala, da se je tržni delež povečal le zato, ker so drugi proizvajalci Skupnosti v analiziranem obdobju prenehali s proizvodnjo ali jo zmanjšali.

(114)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se med letom 2005 in OP povečale za 7 %, vendar so bile znatno nižje od cen industrije Skupnosti v istem obdobju. Torej so cene dampinškega uvoza znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, pri čemer je povprečna stopnja nelojalno znižanih cen v OP znašala 25 %.

(115)

Pritisk, ki se je izvajal z nenadnim povečanjem poceni dampinškega uvoza na trg Skupnosti, je industriji Skupnosti preprečeval, da bi svoje prodajne cene določala v skladu s tržnimi razmerami in povečanjem stroškov. Povprečne cene surovin, ki jih industrija Skupnosti uporablja za proizvodnjo biodizla, so bile v OP za 25 % višje kot leta 2006. Industrija Skupnosti je lahko na svoje stranke prenesla le zvišanje cen za največ 4 %, medtem ko so se njeni celotni stroški v istem obdobju povečali za 20 %. Omeniti je treba, da se je v istem obdobju znatno povečala tudi cena glavne surovine, ki jo uporabljajo proizvajalci ZDA, tj. sojinega olja. Vendar to povečanje stroškov ni vplivalo na cene dampinškega uvoza, kakor je navedeno v uvodni izjavi (109).

(116)

Da bi se dodatno pokazala vzročna zveza med nenadnim povečanjem poceni dampinškega uvoza iz ZDA in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, so se razmere na trgu Skupnosti v obdobju 2005–2006, ko dampinški uvoz ni bil prisoten, primerjale s prevladujočimi razmerami na trgu med letom 2006 in OP, ko se je poceni dampinški uvoz nenadno povečal.

(117)

V obdobju 2005–2006, ko dampinški uvoz ni bil prisoten na trgu Skupnosti, se je potrošnja povečala za približno 1,8 milijona ton. Vsi proizvajalci v Skupnosti so lahko pripravili svoje poslovne načrte v pričakovanju hitro rastočega in zdravega trga. V tem obdobju so se cene zvišale za 19 %, pri čemer je dobiček, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, znašal tudi do 18,3 %. V letu 2007 in v OP so se razmere zelo spremenile. Na trg je začel prodirati poceni dampinški uvoz iz ZDA. Čeprav se je trg še naprej širil za 1,6 milijona ton, je večino tega povečanja (več kot 1 milijon ton) predstavljal dampinški uvoz iz ZDA. Industrija Skupnosti je pridobila le skromen tržni delež, saj so se njeni glavni stroški proizvodnje biodizla znatno povečali za približno 25 %, medtem ko se je njena povprečna prodajna cena v istem obdobju zvišala le za približno 4 %. Posledično se je njen splošni gospodarski in finančni položaj v OP poslabšal, saj se je dobiček znatno zmanjšal, tj. na manj kot 6 % prihodkov od prodaje.

(118)

Na podlagi navedenega se začasno sklene, da je bil poceni dampinški uvoz iz ZDA, ki je znatno nelojalno znižal cene industrije Skupnosti v OP in se je tudi znatno povečal v obsegu, odločilen za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in ki se odraža zlasti v poslabšanju finančnega položaja industrije Skupnosti v OP.

(119)

Obsega uvoza iz tretjih držav v preiskavi ni bilo mogoče natančno oceniti iz razlogov, ki so navedeni v uvodni izjavi (69). Zato podatki iz preglednice temeljijo na ocenah, ki jih je predložil pritožnik.

(120)

Uvoz iz tretjih držav, ki ni zajet v to preiskavo, se je povečal s približno 30 000 ton v letu 2005 na 147 812 ton v OP. Posledično se je tržni delež v istem obdobju povečal za skromne 1,3 odstotne točke. Zato se je začasno sklenilo, da če je uvoz iz drugih tretjih držav prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je bil ta prispevek zanemarljiv.

(121)

Ob upoštevanju znatnega povečanja povpraševanja v obravnavanem in analiziranem obdobju znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti v OP, ni mogoče pripisati zanemarljivemu zmanjšanju povpraševanja na trgu Skupnosti (– 0,5 %), ki je bilo ugotovljeno med letom 2007 in OP.

(122)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je ponovna uvedba davkov na energijo za biodizel v Nemčiji (15) negativno vplivala na gospodarski položaj proizvajalcev Skupnosti, ki dobavljajo tej državi članici.

(123)

Preiskava je odkrila, da so čista biogoriva, ki se uporabljajo v Nemčiji, dejansko imela ugodnosti od davčne olajšave od leta 1999 in da se je ta olajšava zmanjšala 1. avgusta 2006. Vendar je bila 1. januarja 2007 uvedena obvezna zahteva v zvezi z mešanjem biodizla (16), ki določa kvoto za biodizel v višini 4,4 %, izračunano na podlagi energijske vsebnosti vsega motornega bencina in dizelskega goriva, danega v promet na nemški trg in namenjenega za sektor prevoza. Gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo te kvote, morajo plačati denarno kazen v višini 0,60 EUR za vsak liter biodizla, ki manjka do izpolnitve kvote. Zdi se, da je ta obvezna zahteva v zvezi z mešanjem biodizla v veliki meri nadomestila domnevne prodajne izgube in izravnala zmanjšanje spodbud. Preiskava je pokazala, da se je obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki dobavljajo nemškemu trgu, med letom 2006 in OP povečal za 68 %.

(124)

Na podlagi navedenega se ocenjuje, da odločitve javnih organov v Skupnosti ne morejo prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(125)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da so ukrepi javne politike za povečanje proizvodnje biodizla spodbudili številne družbe v Skupnosti k naložbam v širitev obstoječe proizvodne zmogljivosti in nove obrate. Ta stranka je trdila, da je proizvodna zmogljivost za biodizel v Skupnosti v OP znašala 11,5 milijona ton. Poleg tega je trdila, da je znaten del proizvodne zmogljivosti ostal neizkoriščen in bi ostal neizkoriščen tudi brez uvoza iz ZDA, ker razvoj potrošnje ni izpolnjeval pričakovanj. Posledično so relativni stalni stroški negativno vplivali na dobičkonosnost ter tudi na donosnost naložb in denarni tok proizvajalcev Skupnosti.

(126)

V zvezi s tem je treba poudariti, da se je preiskava osredotočila na položaj proizvajalcev Skupnosti. Kljub dejstvu, da se je proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti povečala razmeroma bolj (+ 189 %) kot povpraševanje (+ 106 %), je treba omeniti, da so spremenljivi stroški glavni stroški proizvodnje biodizla. Kakor je navedeno v uvodni izjavi (109), surovine za proizvodnjo biodizla predstavljajo 80 % celotnih stroškov. Dodatna preiskava te trditve je pokazala, da delež stalnih stroškov proizvodnje in prodaje biodizla predstavlja le 6 % celotnih stroškov. Zato s kakršnim koli domnevnim učinkom povečanih stalnih stroškov zaradi neizkoriščene zmogljivosti ni mogoče pojasniti znatnega poslabšanja finančnega položaja industrije Skupnosti v OP.

(127)

Poleg tega je treba omeniti, da je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Skupnosti v OP znašala 80 %, kakor je navedeno v preglednici 4. Zato domnevna presežna zmogljivost v Skupnosti v primeru vzorčenih proizvajalcev Skupnosti ni bila dokazana.

(128)

Na podlagi navedenega se šteje, da morebiten negativen vpliv neizkoriščene proizvodne zmogljivosti na industrijo Skupnosti ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(129)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da so visoke cene surovin v Skupnosti posledica povečanega povpraševanja po repičnih semenih in repičnem olju. Dejstvo, da proizvajalci Skupnosti uporabljajo zlasti repično olje kot glavno surovino, pojasnjuje, zakaj so utrpeli večjo škodo kot drugi proizvajalci, ki za proizvodnjo biodizla uporabljajo druga rastlinska olja, kot je sojino ali palmovo olje.

(130)

Najprej je treba poudariti, da je preiskava pokazala, da vzorčeni proizvajalci Skupnosti za proizvodnjo biodizla niso uporabljali le repičnega olja, ampak tudi druga rastlinska olja (sojino, palmovo in sončnično) ter občasno živalsko maščobo.

(131)

Poleg tega je v uvodni izjavi (109) navedeno, da se je industrija Skupnosti v analiziranem obdobju soočila z znatnim povečanjem stroškov surovin. Vendar je treba to povečanje obravnavati glede na splošno zvišanje cen kmetijskih proizvodov po vsem svetu, pri čemer je treba poudariti, da je bilo zvišanje cen sojinega olja (tj. glavne surovine, ki jo uporabljajo proizvajalci v zadevni državi) v istem obdobju izrazitejše. Zato je zvišanje cen surovin vplivalo na vse vrste biodizla.

(132)

Na trgu, na katerem vlada učinkovita konkurenca, je pričakovati, da bodo proizvajalci zmožni kriti povečane stroške in jih prenesti na trg. Vendar je preiskava pokazala, da proizvajalci Skupnosti niso mogli določati svojih prodajnih cen v skladu s tržnimi razmerami in povečanjem stroškov zaradi pritiska, ki se je izvajal z nenadnim povečanjem poceni dampinškega uvoza na trg Skupnosti. Kakor je že bilo omenjeno, se je v analiziranem obdobju znatno zvišala tudi cena glavne surovine, ki jo uporabljajo proizvajalci ZDA, tj. sojinega olja. Vendar se ti povečani stroški v ZDA niso odražali v cenah dampinškega uvoza na trgu Skupnosti.

(133)

Glede na navedeno se ocenjuje, da zvišanje cen surovin ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(134)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je zvišanje cen biodizla, ki je bilo zlasti v Nemčiji večje od zvišanja cen mineralnega dizla, povzročilo zmanjšanje prodaje za proizvajalce, ki dobavljajo trgu te države članice, ker so cene mineralnega dizla in biodizla tesno povezane.

(135)

Najprej je treba poudariti, da zadevna stranka ni predložila nobenih informacij, s katerimi bi utemeljila svojo trditev. Poleg tega je v nasprotju s trditvijo te stranke preiskava pokazala, da sta se prodaja in tržni delež industrije Skupnosti v analiziranem obdobju povečala. Ker so cene surove nafte odvisne od svetovnih razmer, bi moral biti vpliv na prodajo zadevnega izdelka enak vplivu na prodajo biodizla, ki se proizvaja v Skupnosti.

(136)

Na podlagi navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(137)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da lokacija posameznega proizvajalca biodizla pomembno vpliva na konkurenčnost, pri čemer Nemčijo navaja za primer, da se proizvajalci biodizla na neobalnih lokacijah soočajo z visokimi stroški prevoza, saj se vse velike stranke, zlasti rafinerije in njihovi obrati za mešanje biodizla, nahajajo na obali.

(138)

Preiskava je pokazala, da se zelo malo proizvajalcev Skupnosti nahaja na neobalnih lokacijah. Poleg tega je bilo v zvezi z nekaterimi od teh proizvajalcev ugotovljeno, da obstajajo rafinerije tudi na neobalnih lokacijah v bližini teh proizvajalcev. V zvezi z drugimi proizvajalci je preiskava odkrila, da proizvajalci biodizla na neobalnih lokacijah morebitno prikrajšanost zaradi velike oddaljenosti od svojih strank (obratov za mešanje biodizla, rafinerij) nadomestijo tako, da se nahajajo v bližini drobilnic in/ali dobaviteljev surovin.

(139)

Na podlagi zgoraj navedenega je bila trditev, da neobalna lokacija obratov povzroča znatno škodo industriji Skupnosti, zavrnjena.

(140)

Navesti je treba, da se je vpliv uvoza iz ZDA od treh ameriških družb iz uvodne izjave (60) upošteval pri analizi učinka dampinškega uvoza iz ZDA, podani v uvodnih izjavah od (112) do (118). V zvezi s prodajo biodizla, ki so ga te družbe same proizvedle, v okviru preiskave ni bilo ugotovljenih nobenih razlik v ceni ali obnašanju v primerjavi z vzorčenimi proizvajalci Skupnosti, zlasti v OP.

(141)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež poceni dampinškega uvoza s poreklom iz ZDA med letom 2005 in OP znatno povečala. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz v OP znatno nelojalno zniževal cene industrije Skupnosti.

(142)

Številne ugotovitve preiskave in analize, izvedene za obdobje 2005–2006 v primerjavi z obdobjem med letom 2007 in OP, so pokazale, da nenadno povečanje poceni uvoza iz ZDA nedvomno sovpada z znatnim poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Skupnosti, zlasti v OP.

(143)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz ZDA industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe.

(144)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali so kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Določanje interesa Skupnosti je temeljilo na oceni vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Skupnosti, uvoznikov, dobaviteljev surovin in uporabnikov zadevnega izdelka.

(145)

Kakor je bilo navedeno, je industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz ZDA utrpela znatno škodo. Brez ukrepov bi se negativni trend v zvezi s finančnim položajem industrije Skupnosti najverjetneje nadaljeval. Na položaj industrije Skupnosti je vplivalo zlasti zmanjšanje dobičkonosnosti za 12,6 odstotnih točk med letom 2005 in OP zaradi nezadostnega zvišanja cen. Ob upoštevanju negativnega trenda v zvezi z dobičkonosnostjo je mogoče domnevati, da se bo finančni položaj industrije Skupnosti brez ukrepov najverjetneje še poslabšal. To bi končno pripeljalo do zmanjšanja proizvodnje in zaprtja več proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti.

(146)

Šteje se, da bi uvedba ukrepov ponovno vzpostavila lojalno konkurenco na trgu. Poudariti je treba, da je negativen trend v zvezi z dobičkonosnostjo industrije Skupnosti posledica njenega težkega položaja zaradi konkurence poceni dampinškega uvoza s poreklom iz ZDA. Uvedba protidampinških ukrepov bi verjetno omogočila industriji Skupnosti, da ohrani dobičkonosnost na stopnji, ki je potrebna za to kapitalsko intenzivno industrijo.

(147)

Pričakuje se, da bodo ukrepi industriji Skupnosti omogočili, da okreva od škodljivega dampinga, ugotovljenega med preiskavo.

(148)

Na začetku preiskave je bil vzpostavljen stik s približno 25 nepovezanimi uvozniki/trgovci v Skupnosti. Vendar te stranke v preiskavi niso sodelovale.

(149)

Zato je bilo začasno nemogoče natančno oceniti morebiten vpliv ukrepov na uvoznike.

(150)

Na začetku preiskave je bil vzpostavljen stik z vsemi znanimi družbami uporabnicami, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo mineralnega dizla ter obveznim mešanjem mineralnega dizla z biodizlom, pri čemer so bili tem družbam poslani vprašalniki.

(151)

Le ena družba uporabnica je bila pripravljena sodelovati. Ta uporabnica je predložila izpolnjen vprašalnik, v katerem je navedla, da podpira prekinitev poceni uvoza iz ZDA, saj ta izkrivlja konkurenco v Skupnosti in s tem povzroča škodo družbam, pristojnim za proizvodnjo in prodajo dizla, saj imajo družbe, ki kupujejo ta poceni izdelek, nepošteno konkurenčno prednost v primerjavi z družbami, ki tega poceni izdelka ne kupujejo. Poleg tega je trdila, da bi ukrepi omogočili ponovno obratovanje tovarn za proizvodnjo estra (zlasti v Nemčiji) in/ali nadaljevanje projektov v zvezi z odpiranjem novih tovarn za zaestrenje v Skupnosti. Ker se evropski ester običajno proizvaja iz repičnih semen (kakovostnejša surovina od palmovega ali sojinega olja, ki se uporablja za proizvodnjo mešanice B99), bi povečanje števila proizvajalcev v Evropi pomenilo več kakovostnejših izdelkov, s čimer bi se znižale cene estra, kar bi bilo v končno korist potrošnika.

(152)

Eno od združenj uporabnikov, ki zastopa interese vkrcevalcev v eni od držav članic, je trdilo, da bi imela uvedba ukrepov škodljiv učinek na dejavnost njegovih članov. Trdilo je, da dizel predstavlja 20–25 % stroškov sektorja prevoza in da je ob upoštevanju nizke stopnje dobičkonosnosti tega sektorja (0–5 %) cena dizla ključna za preživetje več tisoč družb. Vendar teh trditev ni bilo mogoče preveriti, ker posamezni člani zadevnega združenja niso predložili odgovorov na vprašalnik.

(153)

V teh okoliščinah je bilo na podlagi predloženih informacij začasno sklenjeno, da se zdi učinek protidampinških ukrepov mešan, zato ni mogoče jasno sklepati o obstoju utemeljenih razlogov v interesu uporabnikov, ki bi nasprotovali uvedbi ukrepov v tem posebnem primeru.

(154)

Na vprašalnik je odgovorilo šest dobaviteljev. Štirje dobavitelji so podprli uvedbo protidampinških ukrepov, pri čemer so navedli, da bi bil brez protidampinških ukrepov dolgoročen obstoj industrije Skupnosti ogrožen. V tem primeru bi to jasno negativno vplivalo na njihov položaj.

(155)

Preostala dva dobavitelja, ki sta povezana s proizvajalci izvozniki biodizla v ZDA, sta navedla, da morebitni ukrepi ne bi imeli znatnega učinka, saj bi povzročili le spremembo trgovinskih tokov (tj. prehod na uvoz iz držav, za katere ukrepi ne veljajo).

(156)

Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da bi uvedba ukrepov na splošno pozitivno vplivala na položaj dobaviteljev surovin.

(157)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da ta postopek ni skladen z odločitvami mednarodne politike in politike Skupnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje in prodaje biogoriv za varstvo okolja ter zmanjšanjem odvisnosti od mineralnih goriv.

(158)

V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 21 osnovne uredbe določa, da je treba upoštevati zlasti potrebo po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence. Glede na navedeno splošni premisleki o varstvu okolja in dobavi mineralnega dizla ne upravičujejo nepoštenih trgovinskih praks in jih ni mogoče upoštevati v analizi.

(159)

Na trgu Skupnosti bi po uvedbi protidampinških ukrepov zadevni proizvajalci izvozniki iz ZDA glede na svoj trden tržni položaj verjetno še naprej prodajali svoje izdelke, vendar po nedampinških cenah. Prav tako je verjetno, da bi bilo na trgu Skupnosti še vedno zadostno število pomembnih tekmecev, tj. proizvajalcev Skupnosti, ki so začasno prenehali s proizvodnjo, in drugih, ki zaradi dampinškega uvoza niso mogli začeti s svojimi proizvodnimi dejavnostmi. V zvezi s tem je treba poudariti, da je na začetku analiziranega obdobja prodaja proizvajalcev Skupnosti, ki niso bili zajeti v preiskavo, predstavljala vsaj 30 % trga Skupnosti, pri čemer se je ta delež zaradi dampinškega uvoza iz ZDA zelo zmanjšal. Zato je verjetno, da bodo uporabniki še naprej izbirali med različnimi dobavitelji biodizla. Brez uvedbe ukrepov pa bo ogrožena prihodnost industrije Skupnosti. Njeno prenehanje delovanja bi zelo zmanjšalo konkurenco na trgu Skupnosti.

(160)

Uvedba ukrepov v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz ZDA bi bila nedvomno v interesu industrije Skupnosti. Industriji Skupnosti bi omogočila rast in okrevanje od škode, ki ji jo je povzročil dampinški uvoz. Brez ukrepov pa bi se gospodarski položaj industrije Skupnosti verjetno še naprej slabšal in vedno več gospodarskih subjektov bi nehalo poslovati. Medtem ko ni bilo mogoče jasno sklepati o uporabnikih in uvoznikih, se pričakuje, da bo uvedba ukrepov tudi v interesu dobaviteljev surovin.

(161)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov v interesu Skupnosti, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

(162)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(163)

Stopnja protidampinških ukrepov bi morala biti zadostna za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočiti ustvarjanje dobička pred davkom, kar se lahko doseže v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. v odsotnosti dampinškega uvoza.

(164)

V zvezi s tem bi se lahko stopnja dobička v višini 15 % prihodkov od prodaje obravnavala kot ustrezna stopnja, ki bi jo lahko industrija Skupnosti pričakovala v odsotnosti škodljivega dampinga ob upoštevanju uspešnosti industrije Skupnosti v prvem delu obravnavanega obdobja (v letih 2004, 2005 in 2006), in kot zadostna za zagotavljanje dolgoročnih produktivnih naložb v to novo industrijo.

(165)

Potrebno zvišanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Skupnosti glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(166)

Na podlagi navedenega se ocenjuje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasne protidampinške v zvezi z uvozom s poreklom iz ZDA na stopnji, ki je nižja od stopnje dampinga ali stopnje škode, izračunani v skladu s pravilom nižje dajatve.

(167)

Vendar se sočasno s protidampinškim postopkom uvedejo tudi izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA. Subvencije, ugotovljene v tem vzporednem postopku, niso izvozne subvencije in se zato šteje, da niso vplivale na izvozno ceno in ustrezno stopnjo dampinga. Zato se glede na dejstvo, da je preučeni uvoz skupen obema postopkoma, protidampinške dajatve lahko uvedejo hkrati z izravnalnimi dajatvami pod pogojem, da seštevek obeh dajatev ne presega stopnje odprave škode.

(168)

Na podlagi navedenega so bile stopnje protidampinških dajatev določene s primerjavo med stopnjami odprave škode, stopnjami dampinga in stopnjami izravnalnih dajatev. V skladu s tem so predlagane protidampinške dajatve naslednje:

(169)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo protidampinška dajatev uporabljala za mešanice, ki vsebujejo več kot 20 mas % biodizla, sorazmerno z njihovo vsebnostjo biodizla, se za učinkovito izvajanje ukrepov s strani carinskih organov držav članic šteje kot primerno, da se dajatve določijo kot fiksni zneski na podlagi vsebnosti biodizla.

(170)

Stopnje protidampinških dajatev iz te uredbe za posamezne družbe so bile določene na podlagi izsledkov te preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse druge družbe) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(171)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim strankam, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Možno je, da bo treba začasne ugotovitve za namene dokončnih ugotovitev ponovno preučiti –