(1)

V Uredbi Sveta (ES) št. 1182/2007 (2), ki določa posebna pravila za sektor sadja in zelenjave, je predvidena njegova obširna reforma, da bi spodbujali njegovo konkurenčnost in tržno usmeritev ter ga približali preostalemu delu reformirane skupne kmetijske politike (SKP). Eden od ključnih ciljev reformirane ureditve je obrniti trend upadanja porabe sadja in zelenjave.

(2)

Zaželeno bi bilo, da bi se na nizko porabo odzvali s trajnim povečanjem deleža sadja in zelenjave v prehrani otrok v obdobju, ko se njihove prehrambene navade še oblikujejo. Z zagotavljanjem pomoči Skupnosti v okviru sistema razdeljevanja proizvodov iz sadja, zelenjave in banan otrokom v izobraževalnih ustanovah bi morali pri mladih potrošnikih doseči ustrezno vrednotenje sadja in zelenjave, s čimer bi povečali porabo v prihodnosti. Sistem razdeljevanja sadja v šolah bi posledično pripomogel k uresničevanju ciljev SKP, vključno s povečanjem dohodkov v kmetijstvu, stabilizaciji trgov in zagotavljanju dostopnosti preskrbe sedaj in v prihodnje.

(3)

Na podlagi člena 35(b) Pogodbe se lahko v okviru SKP predvidijo skupni ukrepi, kot je sistem razdeljevanja sadja v šolah, za pospeševanje porabe nekaterih proizvodov.

(4)

Poleg tega člen 152(1) Pogodbe zahteva, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Jasne zdravstvene prednosti sistema razdeljevanja sadja v šolah kažejo, da je to način, ki bi se moral vključiti v izvajanje SKP.

(5)

Zato bi bilo treba določiti postopek, po katerem bi se s pomočjo Skupnosti sofinanciralo zagotavljanje določenih zdravih proizvodov iz sadja in zelenjave, iz predelanega sadja in zelenjave ter banan otrokom v izobraževalnih ustanovah, pa tudi za sofinanciranje nekaterih s tem povezanih stroškov logistike, razdeljevanja, opreme, komuniciranja, spremljanja in vrednotenja.

(6)

Sistem razdeljevanja sadja v šolah pod okriljem Skupnosti ne bi smel posegati v noben nacionalni sistem razdeljevanja sadja v šolah, ki je v skladu z zakonodajo Skupnosti, tako da bi ti sistemi ostali koristni še naprej. Spoštovati bi moral različnost izobraževalnih sistemov med državami članicami. Med izobraževalnimi ustanovami, vključenimi v sistem razdeljevanja sadja, so zato lahko vrtci, druge predšolske ustanove ter osnovne in srednje šole.

(7)

Poleg pomoči Skupnosti lahko države članice, ki so pripravljene sodelovati v sistemu razdeljevanja sadja v šolah, za zagotavljanje zdravih proizvodov in za določene s tem povezane stroške dodeljujejo tudi nacionalno pomoč. Za učinkovitost sistema bo treba poskrbeti z nekaterimi spremljevalnimi ukrepi, za katerih financiranje lahko države članice dodeljujejo nacionalno pomoč. Odvisno od proračunskih omejitev bi morale države članice biti sposobne svoje finančne prispevke v sistem razdeljevanja sadja v šolah nadomestiti s prispevki iz zasebnega sektorja.

(8)

Da bi zagotovile redno izvajanje sistema razdeljevanja sadja v šolah bi morale države članice, ki ga želijo uporabljati, na nacionalni ali regionalni ravni najprej pripraviti strategijo.

(9)

Sistem ne bi smel zajemati nezdravih proizvodov, denimo z visoko vsebnostjo maščob ali dodanega sladkorja. Komisija bi zato morala sestaviti seznam proizvodov ali sestavin, ki bi jih bilo treba izključiti iz sistema razdeljevanja sadja v šolah. Sicer pa v presojo držav članic pri izbiri proizvodov po nepotrebnem ne bi smeli posegati. Zaradi tega bi se smeli pri izbiri sprejemljivih proizvodov opreti na objektivna merila, kot so med drugim sezonskost, razpoložljivost proizvodov ali okoljski vidiki. V zvezi s tem lahko države članice dajo prednost proizvodom s poreklom iz Skupnosti. Zaradi jasnosti bi morale države članice pri oblikovanju svoje strategije pripraviti seznam proizvodov, ki so za njihov sistem sprejemljivi.

(10)

Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in upravljanja proračuna bi morale države članice, ki sodelujejo v sistemu, za pomoč Skupnosti zaprositi vsako leto. Komisija bi morala nato na podlagi prošenj držav članic o dokončnih dodeljenih zneskih odločiti v mejah odobrenih sredstev v proračunu.

(11)

Pomoč Skupnosti bi bilo treba vsaki državi članici dodeliti na podlagi objektivnih meril, in sicer glede na delež otrok v osrednjem segmentu ciljne skupine, tj. otrok, starih od šest do deset let. Prav ta starostna skupina je bila izbrana iz proračunskih razlogov, pa tudi zato, ker se prehranjevalne navade oblikujejo že v ranem otroštvu. Vendar omejena demografska velikost državi članici ne bi smela onemogočiti uveljavitve stroškovno učinkovitega sistema. Zato bi vsaka sodelujoča država članica morala prejeti opredeljen najmanjši znesek pomoči Skupnosti.

(12)

Da bi zagotovili dobro upravljanje proračuna, bi bilo treba predvideti določeno zgornjo mejo pomoči Skupnosti in najvišje stopnje sofinanciranja, finančni prispevek Skupnosti k sistemu pa bi bilo treba dodati na seznam ukrepov, upravičenih do financiranja EKJS, ki je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3).

(13)

Glede na socialne, strukturne in gospodarske težave regij, upravičenih v okviru konvergenčnega cilja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4), je primerno zanje in za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe določiti višjo stopnjo sofinanciranja.

(14)

Skupna učinkovitost sistema razdeljevanja sadja v šolah se ne bi smela zmanjšati, zato s pomočjo Skupnosti ne bi smeli nadomestiti financiranja katerega koli obstoječega nacionalnega sistema razdeljevanja sadja v šolah ali drugih sistemov razdeljevanja v šolah, ki vključujejo tudi sadje. Vendar pa bi bilo treba ohraniti obstoječe dosežke držav članic pri vzpostavljanju nacionalnega sistema razdeljevanja sadja v šolah. Zato bi pomoč Skupnosti morala biti na voljo državi članici, ki namerava obstoječi sistem, ki bi se na podlagi te uredbe lahko potegoval za pomoč Skupnosti, razširiti ali napraviti bolj učinkovit, in sicer pod pogojem, da se pri tem spoštujejo omejitve glede deleža sofinanciranja Skupnosti v razmerju do obsega nacionalnega prispevka. V tem primeru bi morala država članica v svoji strategiji navesti, kako namerava razširiti svoj sistem ali povečati njegovo učinkovitost.

(15)

Da bi bilo dovolj časa za nemoteno uveljavitev sistema, bi se ta moral uporabljati od šolskega leta 2009–2010. Poročilo o njegovem izvajanju bi bilo treba pripraviti po treh letih.

(16)

Da bi bil sistem učinkovitejši, bi morala biti Skupnost sposobna financirati ukrepe za informiranje, spremljanje in vrednotenje, namenjene ozaveščanju javnosti, in ukrepe mrežnega povezovanja, ki se nanašajo na sistem razdeljevanja sadja v šolah in njegove cilje. To bi moralo biti brez poseganja v pristojnosti Skupnosti pri sofinanciranju potrebnih spremljevalnih ukrepov za ozaveščanje o koristnih učinkih uživanja sadja in zelenjave za zdravje v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (5).

(17)

Komisija bi morala določiti podrobna pravila za uporabo sistema razdeljevanja sadja v šolah, vključno s pravili za dodeljevanje pomoči med države članice, izvrševanje proračuna in finančno poslovodenje ter s tem povezanimi stroški, spremljevalne ukrepe ter obveščanje, spremljanje in vrednotenje ter ukrepi mrežnega povezovanja.

(18)

Določbe Uredbe (ES) št. 1182/2007 so bile z Uredbo Sveta (ES) št. 361/2008 (6) vključene v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (7) z učinkom od 1. julija 2008.

(19)

Uredbi (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

„(f)

finančne prispevke Skupnosti za sistem razdeljevanja sadja v šolah iz člena 103ga(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (*1).

1.

V oddelku IVa poglavja IV naslova I dela II:

2.

V členu 180 se „člena 103ga in“ vstavi pred „člena 182“.

3.

Členu 184 se doda naslednji točka: