22.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/74


DIREKTIVA SVETA 2009/158/ES

z dne 30. novembra 2009

o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/539/ES z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Perutnina, ki so žive živali, in valilna jajca, ki so živalski proizvodi, so vključeni v seznam proizvodov v Prilogi I k Pogodbi.

(3)

Za zagotavljanje racionalnega razvoja reje perutnine, s čimer se v tem sektorju poveča produktivnost, bi bilo treba na ravni Skupnosti določiti nekatera pravila v zvezi z zdravstvenim stanjem živali, ki veljajo v trgovanju s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti.

(4)

Vzreja in reja perutnine je vključena v kmetijski sektor in predstavlja vir dohodka za del kmečke populacije.

(5)

Zato, da bi se spodbudilo trgovanje s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti, ne bi smelo biti razlik glede zdravstvenega stanja živali v državah članicah.

(6)

Za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja znotraj Skupnosti je treba znotraj Skupnosti določiti sistem, ki bo urejal uvoz iz tretjih držav.

(7)

Določbe te direktive načeloma ne bi smele veljati za specifično trgovanje, kot so razstave, sejmi in tekmovanja.

(8)

Zaradi narave sodobne reje perutnine je najboljši način za spodbujanje usklajenega razvoja trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti spremljanje in nadziranje vzrejnih obratov.

(9)

Pristojni organi v državah članicah bi morali izdati odobritve vzrejnim obratom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej direktivi, in zagotoviti uporabo teh pogojev.

(10)

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4) predvideva tržne standardov za proizvode iz sektorjev jajc in perutnine. Uredba Komisije (ES) št. 617/2008 z dne 27. junija 2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede standardov trženja valilnih jajc in piščancev domače perutnine (5) določa podrobna pravila za izvedbo omenjene uredbe glede tržnih standardov za valilna jajca in piščancev domače perutnine in še posebej glede izdaje registracijske številke vsakem vzrejnem obratu in glede označevanja valilnih jajc. Za namene te direktive je iz praktičnih razlogov treba sprejeti enake kriterije za identifikacijo vzrejnih obratov in označevanje valilnih jajc.

(11)

Države članice naj imenujejo nacionalne referenčne laboratorije ter pošiljajo vse potrebne podatke in posodobitve. Države članice bi morale dati te informacije na voljo drugim državam članicam in javnosti.

(12)

Če hočejo biti predmet trgovanja znotraj Skupnosti, bi morala perutnina in valilna jajca izpolnjevati nekatere zahteve glede zdravja živali, da bi se izognili širjenju kužnih bolezni.

(13)

Iz enakega razloga je treba določiti pogoje prevoza.

(14)

Treba je predvideti način, ki bo Komisiji omogočil določiti nekatere dodatne zahteve glede na napredek, ki ga je država članica dosegla pri izkoreninjenju nekaterih bolezni perutnine, pod pogojem, da te zahteve nikakor ne presegajo tistih, ki jih zadevna država članica uporablja na nacionalni ravni. V tem smislu bi se lahko izkazalo za zaželeno določiti status držav članic ali regij glede na določene bolezni, ki lahko prizadenejo perutnino.

(15)

Čeprav trgovske transakcije v zelo malem obsegu iz praktičnih razlogov ne morejo biti predmet vseh zahtev Skupnosti, je treba upoštevati nekatera temeljna pravila.

(16)

Za zagotovitev izpolnjevanja predpisanih zahtev bi bilo treba predvideti veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar in ki perutnino in valilna jajca spremlja do namembnega kraja.

(17)

Zaradi organizacije in nadaljnjega spremljanja pregledov, ki jih bo izvajala namembna država članica, in splošnih ukrepov zaščite, ki se bodo izvajali, je treba sklicevati na splošna pravila, določena v Direktivi Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (6).

(18)

Treba je zagotoviti, da bo preglede izvajala Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic.

(19)

Za opredelitev režima Skupnosti, ki velja za uvoz iz tretjih držav, je treba pripraviti seznam tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko uvaža perutnino in valilna jajca.

(20)

Izbira teh držav bi morala temeljiti na kriterijih splošne narave, kot so zdravstveno stanje perutnine in drugih živali, organizacija in pooblastila veterinarskih služb ter veljavni veterinarski predpisi.

(21)

Poleg tega se ne sme dovoliti uvoza perutnine in valilnih jajc iz držav, ki so okužene z kužnimi boleznimi perutnine, ki predstavljajo tveganje za živali znotraj Skupnosti, ali držav, kjer so bile takšne bolezni odpravljene šele pred kratkim.

(22)

Splošnim pogojem, ki se uporabljajo za uvoz iz tretjih držav, bi bilo treba dodati posebne pogoje, pripravljene na podlagi zdravstvene situacije v vsaki od njih.

(23)

Predložitev standardnega obrazca spričevala ob uvozu perutnine in valilnih jajc je učinkovito sredstvo preverjanja, ali so upoštevana pravila Skupnosti. Takšna pravila lahko vključujejo posebne določbe, ki se lahko razlikujejo glede na zadevne tretje države. To bi bilo treba upoštevati pri pripravi standardnih obrazcev spričevala.

(24)

Veterinarski izvedenci Komisije biti odgovorni za preverjanje, da se v tretjih državah spoštujejo pravila.

(25)

Pregledi, ki se izvajajo ob uvozu, bi morali pokrivati poreklo in zdravstveno stanje perutnine in valilnih jajc.

(26)

Državam članicam bi bilo treba ob uvozu perutnine in valilnih jajc na ozemlje Skupnosti in med tranzitom do njihovega namembnega kraja dovoliti, da sprejmejo vse ukrepe, vključno z zakolom in uničenjem, ki se zahtevajo za namene varovanje zdravja ljudi in živali.

(27)

Nenehen razvoj načinov vzreje perutnine pomeni, da bo treba občasno spreminjati metode nadzora nad boleznimi perutnine.

(28)

Ukrepe potrebne za izvajanje tega Sklepa bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(29)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi VI, Del B,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1.   Ta direktiva določa pogoje zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za perutnino za razstave, sejme ali tekmovanja.

Člen 2

V tej direktivi „uradni veterinar“ in „tretja država“ pomeni uradnega veterinarja in tretje države kot je določeno v Direktivi Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev (8).

Prav tako se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)

„perutnina“ pomeni kokoši, purane, pegatke, race, gosi, prepelice, golobe, fazane, jerebice, in tekači (Ratitae) ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali za obnovo populacije divjih ptic;

(2)

„valilna jajca“ pomeni jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;

(3)

„enodnevni piščanci“ pomenijo vso perutnino, staro manj kot 72 ur, ki še ni krmljena; brazilske race (Cairina moschata) ali njihove križance pa je dovoljeno krmiti;

(4)

„matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

(5)

„proizvodna perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, ki se goji za proizvodnjo mesa in/ali konzumnih jajc (ali za obnovo populacije divjih ptic);

(6)

„perutnina za zakol“ pomeni perutnino, ki se pošlje neposredno v klavnico in se čim prej po prihodu zakolje, v vsakem primeru pa v roku 72 ur;

(7)

„jata“ je vsa perutnina v enakem zdravstvenem stanju, ki se goji v istih prostorih ali v isti obori in predstavlja eno samo epidemiološko enoto. Pri vhlevljeni perutnini so to vse živali, ki si delijo isti zračni prostor;

(8)

„gospodarstvo“ pomeni posestvo, ki lahko vključuje obrat za rejo ali gojenje proizvodne perutnine;

(9)

„vzrejni obrat“ pomeni obrat ali del obrata na eni lokaciji, ki je namenjen naslednjim dejavnostim:

(a)

selekcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo matične jate;

(b)

reprodukcijski center: je obrat, kjer pridobivajo valilna jajca za proizvodnjo proizvodne jate;

(c)

rejni center:

(i)

ali rejni center za matično perutnino, ki je obrat, kjer se redi matična perutnina pred reproduktivno starostjo;

ali

(ii)

ali rejni center za proizvodno perutnino, ki je obrat, kjer se redi proizvodna perutnina, pred dobo nesnosti;

(d)

valilnica: je obrat, kjer se inkubirajo in valijo jajca in dobavljajo enodnevni piščanci.

(10)

„pooblaščeni veterinar“pomeni veterinarja, ki ga za opravljanje posameznih dejavnosti v obratu pooblasti pristojni veterinarski organ za opravljanje nadzora.

(11)

„pooblaščeni laboratorij“pomeni laboratorij na ozemlju države članice, ki ga pristojni veterinarski organ pooblasti za opravljanje diagnostičnih preiskav, predvidenih s to direktivo;

(12)

„veterinarski pregled“ pomeni pregled uradnega ali pooblaščenega veterinarja z namenom preveriti zdravstveni status vse perutnine v obratu;

(13)

„bolezni, ki jih je obvezno treba prijaviti“ pomenijo bolezni, naštete v Prilogi V;

(14)

„izbruh“ pomeni izbruh, kakor je opredeljena v Direktivi Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih boleznih v Skupnosti (9);

(15)

„karantenski center“ pomeni objekte, kjer perutnina nima neposrednih ali posrednih stikov z drugo perutnino, tako da se omogoči dolgoročno opazovanje in laboratorijske preiskave na bolezni, naštete v Prilogi V;

(16)

„sanitarni zakol“ pomeni uničenje vse okužene ali domnevno okužene perutnine in proizvodov bolezni ob upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov vključno z dezinfekcijo.

POGLAVJE II

PRAVILA ZA TRGOVANJE ZNOTRAJ SKUPNOSTI

Člen 3

1.   Države članice do 1. julija 1991 predložijo Komisiji načrt z opisom nacionalnih ukrepov, ki jih nameravajo izvajati, da bi zagotovile skladnost s pravili, določenimi v Prilogi II, za izdajo odobritev vzrejnim obratom za namene trgovanja s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti.

Komisija preuči načrte. V skladu s postopkom iz člena 33(2) se načrte lahko potrdi, spremeni ali dopolni, preden so odobreni.

2.   V skladu s postopkom iz člena 33(2) so spremembe ali dopolnitve načrta, ki je bil odobren v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko:

(a)

odobrene na zahtevo zadevne države članice, da bi se upoštevale spremembe stanja v teh državi članici, ali

(b)

zahtevane, da bi se upošteval napredek v metodah preprečevanja in nadzorovanja bolezni.

Člen 4

Vsaka država članica imenuje nacionalni referenčni laboratorij, ki je pristojen za usklajevanje diagnostičnih metod iz te direktive in njihovo uporabo v pooblaščenih laboratorijih na njenem ozemlju.

Vsaka država članica da na voljo drugim državam članicam in javnosti podatke o svojem nacionalnem referenčnem laboratoriju in vse naknadne spremembe.

Podrobna pravila za enotno uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 5

Za trgovanje v Skupnosti:

(a)

valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina izpolnjujejo pogoje, določene v členih 6, 15, 18 in 20, in tiste, določene skladno s členoma 16 in 17.

Poleg tega:

(i)

valilna jajca izpolnjujejo pogoje iz člena 8;

(ii)

enodnevni piščanci izpolnjujejo pogoje iz člena 9;

(iii)

matična perutnina in proizvodna perutnina izpolnjuje pogoje iz člena 10;

(b)

perutnina za zakol izpolnjuje pogoje iz členov 11, 15, 18 in 20 ter pogoje, določene na podlagi členov 16 in 17;

(c)

perutnina (vključno z enodnevnimi piščanci), namenjena za obnovo populacije divjih ptic, izpolnjuje pogoje iz členov 12, 15, 18 in 20 ter pogoje, določene na podlagi členov 16 in 17;

(d)

glede salmonele perutnina, namenjena za Finsko in Švedsko, izpolnjuje pogoje, določene v skladu s členom 13.

Člen 6

Valilna jajca, enodnevni piščanci, matična perutnina in proizvodna perutnina izhaja iz:

(a)

vzrejnih obratov, ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)

morajo biti odobreni in imeti registracijsko številko pristojnega organa v skladu s pravili, določenimi v poglavju I Priloge II;

(ii)

v času pošiljke zanjo ne smejo veljati nobene omejitve glede zdravja živali, ki se uporabljajo za perutnino;

(iii)

ne smejo se nahajati na območju, kjer iz razlogov zdravja živali veljajo omejevalni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina;

(b)

jate, ki v času pošiljke ne kaže nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine.

Člen 7

Vsaka država članica pripravi in posodablja seznam vzrejnih obratov, odobrenih v skladu s točko (a)(i) člena 6, in njihovih registracijskih številk ter ga da na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Podrobna pravila za enotno uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 8

1.   V času pošiljke valilna jajca:

(a)

izhajajo iz jat, ki:

(i)

so bile več kot šest tednov v enem ali več obratih Skupnosti iz v člena 6(a)(i);

(ii)

so bile, če so bile cepljene, cepljene v skladu s pogoji cepljenja iz Priloge III,

(iii)

so:

bile pregledane glede zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 72 urah pred pošiljko, in v času pregleda niso kazale nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen, ali

je na njih izvedel mesečno inšpekcijo uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar, in sicer je bil njegov zadnji pregled opravljen znotraj 31 dni od odpreme pošiljke. Če je izbrana ta možnost, uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar poleg tega pregleda zdravstvene kartoteke jate in oceniti njeno trenutno zdravstveno stanje na podlagi najnovejših informacij, ki jih sporoči imetnik jate v 72 urah pred pošiljko. Kadar iz kartoteke ali drugih informacij izhaja sum na bolezen, je jato pregledal uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar, ki je izključil možnosti kužne bolezni perutnine;

(b)

biti označena v skladu z Uredbo (ES) št. 617/2008;

(c)

biti predhodno dezinficirana v skladu z navodili uradnega veterinarja.

2.   Če se v jati, iz katere so izšla valilna jajca, v obdobju njihove inkubacije razvijejo kužne bolezni perutnine, ki se lahko prenašajo preko jajc, se o tem obvesti zadevno valilnico ter organ ali organe, pristojne za valilnico in izvorno jato.

Člen 9

Enodnevni piščanci:

(a)

soizvaljeni iz valilnih jajc, ki ustrezajo zahtevam členov 6 in 8;

(b)

izpolnjujejo pogoje cepljenja iz Priloge III, če so bile cepljene;

(c)

v času pošiljke ne kažejo nobenega suma na bolezni na podlagi poglavja II, B2(g) in (h) Priloge II.

Člen 10

V času pošiljke matična perutnina in proizvodna perutnina:

(a)

bivata od izvalitve ali več kot šest tednov v enem ali več vzrejnih obratih v Skupnosti, kakor so opredeljeni v členu 6(a)(i);

(b)

izpolnjujeta pogoje cepljenja iz Priloge III, če so bile cepljene;

(c)

imata opravljen pregled zdravstvenega stanja živali, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 48 urah pred pošiljko, in v času pregleda nista kazali nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine.

Člen 11

V času pošiljke perutnina za zakol izhaja z gospodarstva:

(a)

kjer je bila od izvalitve ali več kot 21 dni;

(b)

za katero ne veljajo nobene omejitve glede zdravja živali, ki veljajo za perutnino;

(c)

kjer zdravstveni pregled jate, iz katere bo vzeta pošiljka perutnine za zakol, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v petih dneh pred odpremo, ni pokazal nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine;

(d)

se ne nahaja na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali veljajo omejevalni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina.

Člen 12

1.   V času pošiljke perutnina, stara nad 72 ur, namenjena za obnovo populacije divjih ptic, izvira iz gospodarstva:

(a)

kjer je bila od izvalitve ali več kot 21 dni in kjer ni bila v stiku z novo prispelo perutnino v dveh tednih pred odpremo pošiljke;

(b)

za katero ne veljajo nobene omejitve glede zdravstvenega stanja živali, ki veljajo za perutnino;

(c)

kjer zdravstveni pregled jate, iz katere bo vzeta pošiljka, ki ga je izvedel uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar v 48 urah pred odpremo, ni pokazal nobenega kliničnega znaka ali suma na kužno bolezen perutnine;

(d)

ki se ne nahaja na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali velja prepoved v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina.

2.   Člen 6 se ne uporablja za perutnino iz odstavka 1.

Člen 13

1.   Glede salmonele in serotipov, ki niso omenjeni v Poglavju III (A), Priloge II, je za pošiljke perutnine za zakol, namenjene za Finsko in Švedsko obvezen mikrobiološki preskus z vzorčenjem v obratu izvora v skladu z Odločbo Sveta 95/410/ES z dne 22. junija 1995 o določitvi pravil za mikrobiološko preizkušanje z vzorčenjem v matični ustanovi perutnine za zakol, namenjene na Finsko in Švedsko (10).

2.   Obseg preskusa iz odstavka 1 in metode, ki se sprejmejo, se določijo z vidika mnenja Evropske agencije za varnost hrane in operativnega programa, ki ga morata Finska in Švedska predložiti Komisiji.

3.   Preskus iz odstavka 1 se ne izvaja za perutnino za zakol, ki izvira z gospodarstva, na katerem se izvaja program, ki je priznan kot enakovreden programu iz odstavka 2, v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 14

1.   Zahteve členov 5 do 11 in 18 se ne uporablja za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci v Skupnosti za pošiljke, ki vsebujejo manj kot 20 enot pod pogojem, da so v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Perutnina in valilna jajca iz odstavka 1 v času pošiljke izhajajo iz jat, ki:

(a)

so bile v Skupnosti od izvalitve ali najmanj tri mesece;

(b)

v času pošiljke ne kažejo nobenega kliničnega znaka kužnih bolezni perutnine;

(c)

izpolnjujejo pogoje cepljenja iz Priloge III, če so bile cepljene;

(d)

zanje ne veljajo nobene omejitve glede zdravstvenega stanja živali, ki se uporabljajo za perutnino;

(e)

se ne nahajajo na območju, kjer iz razlogov zdravstvenega varstva živali veljajo omejitveni ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti zaradi izbruha bolezni, za katero je dovzetna perutnina.

Pri vsej perutnini iz pošiljke so rezultati seroloških testov na protitelesa za Salmonella pullorum et gallinarum negativni v skladu s Prilogo II, Poglavje III, v mesecu pred pošiljko. Pri valilnih jajcih in enodnevnih piščancih so na izvorni jati izvedeni serološki testi na protitelesa za Salmonella pullorum et gallinarum v treh mesecih pred pošiljko na ravni, ki daje 95-odstotno zagotovilo odkrivanja okužbe pri 5-odstotni razširjenosti.

3.   Določbe odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za pošiljke, ki vsebujejo ratite ali njihova valilna jajca.

Člen 15

1.   Če gre za pošiljke perutnine in valilnih jajc iz držav članic ali regij držav članic, kjer se perutnina cepi proti atipični kokošji kugi, v državo članico ali regijo države članice, katere status je bil določen v skladu z odstavkom 2, veljajo naslednja pravila:

(a)

valilna jajca izhajajo iz jat, ki:

(i)

niso cepljene ali

(ii)

so cepljene z inaktiviranim cepivom ali

(iii)

so cepljene z živim cepivom, pod pogojem, da so bila cepljenja vsaj 30 dni pred pobiranjem valilnih jajc;

(b)

enodnevni piščanci (vključno s piščanci, namenjenimi za obnovo populacije divjih ptic) niso cepljeni proti atipični kokošji kugi in izhajajo iz:

(i)

valilnih jajc, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a), in

(ii)

valilnice, kjer delovni proces zagotavlja, da so jajca inkubirana ob popolnoma ločenih časih in na popolnoma ločenih krajih od jajc, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke (a);

(c)

matična in proizvodna perutnina:

(i)

nista cepljeni proti atipični kokošji kugi in

(ii)

sta bili izolirani 14 dni pred pošiljko bodisi na gospodarstvu bodisi na karantenski postaji pod nadzorom uradnega veterinarja. V tej zvezi nobena perutnina iz gospodarstva izvora ali karantenske postaje ni bila cepljena proti atipični kokošji kugi v 21 dneh pred pošiljko in nobena perutnina, ki ni namenjena za pošiljko, v tem času ni vstopila na gospodarstvo ali karantensko postajo; poleg tega se na karantenskih postajah ne izvaja nobeno cepljenje in

(iii)

sta v 14 dneh pred pošiljko z negativnimi rezultati opravili reprezentativno serološke preiskave za odkrivanje protiteles za atipično kokošjo kugo v skladu s podrobnimi navodili, sprejetimi skladno s postopkom iz člena 33(2);

(d)

perutnina za zakol izhaja iz jat, ki:

(i)

če niso cepljene proti atipični kokošji kugi, izpolnjujejo zahteve iz (c)(iii);

(ii)

če so cepljene, so v 14 dneh pred pošiljko in na podlagi reprezentativnega vzorca opravile test za izolacijo virusa atipične kokošje kuge skladno s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 33(2).

2.   Če država članica ali regija ali del države članice želijo, da se jim odobri status necepljenja proti atipični kokošji kugi, lahko predložijo program, iz člena 16(1).

Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Programi se lahko v skladu s kriteriji iz člena 16(1) odobrijo po postopku iz člena 33(2). Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovini med državami članicami Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu z enakim postopkom.

Kadar država članica ali regija države članice meni, da je dosegla status necepljenja proti atipični kokošji kugi, se lahko na Komisijo naslovi prošnja za ugotovitev statusa necepljenja proti atipični kokošji kugi v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Elementi, ki jih je treba upoštevati pri določanju statusa necepljenja proti atipični kokošji kugi za državo članico ali regijo, so podatki iz člena 17(1) in predvsem naslednji kriteriji:

(a)

cepljenje proti atipični kokošji kugi pri perutnini ni bilo odobreno v preteklih 12 mesecih, razen za obvezno cepljenje tekmovalnih golobov iz člena 17(3) Direktive Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor atipične kokošje kuge (11);

(b)

v vseh matičnih jatah so bili vsaj enkrat letno opravljeni serološki testi na prisotnost atipične kokošje kuge v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(c)

na gospodarstvih ni perutnine, ki je bila cepljena proti atipični kokošji kugi v preteklih 12 mesecih, z izjemo tekmovalnih golobov, cepljenih na podlagi člena 17(3) Direktive 92/66/EGS.

3.   Komisija lahko začasno prekine status necepljenja proti atipični kokošji kugi v skladu s postopkom iz člena 33(2) v primeru:

(a)

bodisi obsežne okužbe atipične kokošje kuge, ki ni omejena;

(b)

ali odprave zakonskih omejitev, ki prepovedujejo sistematično zatekanje k rutinskemu cepljenju proti atipični kokošji kugi.

Člen 16

1.   Kadar država članica pripravi ali je pripravila prostovoljen ali obvezen program nadzora nad boleznimi, za katere je dovzetna perutnina, lahko program predloži Komisiji, pri čemer navede zlasti:

(a)

pogostnost razširjenosti bolezni na svojem ozemlju;

(b)

razloge za program, ob upoštevanju pomembnosti bolezni in verjetne prednosti programa glede na njegove stroške;

(c)

zemljepisno območje, kjer se bo program izvajal;

(d)

statusne kategorije, ki bodo veljale za perutninske vzrejne obrate, standarde, ki jih je treba doseči v vsaki kategoriji, in postopke testiranja, ki se bodo uporabljali;

(e)

postopke spremljanja in nadziranja programa;

(f)

ukrepe, ki bodo izvedeni, če iz kakršnega koli razloga vzrejni obrat izgubi svoj status;

(g)

ukrepe, ki bodo izvedeni, če bodo rezultati laboratorijskih preiskav, opravljenih v skladu z določbami programa, pozitivni.

2.   Komisija preuči programe, ki jih predložijo države članice. Program se lahko v skladu s kriteriji iz odstavka 1 odobri po postopku iz člena 33(2). Vsa dodatna jamstva, splošna ali specifična, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu z enakim postopkom. Takšna jamstva ne presegajo tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju.

3.   Programe, ki jih predložijo države članice, je mogoče spreminjati ali dopolnjevati v skladu s postopkom iz člena 33(2). Spremembe ali dopolnitve programov, ki so bile že odobrene, ali jamstva, ki so bila opredeljena v skladu z odstavkom 2 tega člena, se lahko odobrijo v skladu z enakim postopkom.

Člen 17

1.   Kadar država članica meni, da na njenem ozemlju ali delu njenega ozemlja ni ene od bolezni, za katero je dovzetna perutnina, predloži Komisiji ustrezno dokumentacijo, pri čemer podrobno navede zlasti:

(a)

naravo bolezni in pogostnost njenega pojavljanja v zadevni državi članici;

(b)

način obvladovanja bolezni na podlagi seroloških, mikrobioloških ali patoloških preiskav in na podlagi dejstva, da je bolezen po zakonu treba prijaviti pristojnim organom;

(c)

obdobje, v katerem je potekalo nadzorovanje;

(d)

kadar je primerno, obdobje, v katerem je bilo cepljenje proti bolezni prepovedano, in zemljepisno območje, ki ga je prepoved zadevala;

(e)

načine preverjanja, da na zadevnem območju ni bolezni.

2.   Komisija preuči dokumentacijo, ki jo predložijo države članice. Dodatna jamstva, splošna ali posebna, ki se lahko zahtevajo v trgovanju znotraj Skupnosti, se lahko opredelijo v skladu s postopkom iz člena 33(2). Takšna jamstva ne presegajo tistih, ki jih država članica zahteva na svojem ozemlju.

3.   Zadevna država članica Komisijo obvesti o vseh spremembah podatkov iz odstavka 1. Jamstva določena na podlagi odstavka 2, se lahko glede na takšno uradno obvestilo spremenijo ali umaknejo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 18

1.   Enodnevni piščanci in valilna jajca se prevažajo v:

(a)

še neuporabljenih namenski embalaži za enkratno uporabo, ki se nato uniči, ali

(b)

embalaži, ki se lahko uporabi večkrat, če so pred tem očiščeni in razkuženi.

2.   V vsakem primeru embalaža iz odstavka 1:

(a)

vsebuje samo enodnevne piščance ali valilna jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine, ki izhajajo iz istega vzrejnega centra;

(b)

vsebuje oznako z:

(i)

imenom izvorne države članice in regije;

(ii)

številko odobritve vzrejnega centra izvora, kot je predvideno v Prilogi II, Poglavje I(2);

(iii)

številom piščancev ali jajc v vsaki embalaži;

(iv)

vrsto perutnine, ki ji pripadajo jajca ali piščanci.

3.   Embalaža, ki vsebujejo enodnevne piščance ali valilna jajca, se lahko združi v skupine za prevoz v ustreznih vsebnikih. Na vsebnikih je prikazano število tako združenih zabojev in oznake, navedene v odstavku 2(b).

4.   Matična in proizvodna perutnina se prevažata v embalaži, ki:

(a)

vsebuje samo perutnino iste vrste, kategorije in tipa, ki izhaja iz istega vzrejnega obrata;

(b)

ima številko odobritve vzrejnega obrata, kakor je predvideno v poglavju I(2) Priloge II.

5.   Matična in proizvodna perutnina in enodnevni piščanci so nemudoma prepeljani v namembni proizvodni obrat, ne da bi prišli v stik z drugo živo perutnino, razen z matično in proizvodno perutnino ali enodnevnimi piščanci, ki izpolnjujejo pogoje iz te direktive.

Perutnina za zakol je nemudoma prepeljana v namembno klavnico, ne da bi prišla v stik z drugo perutnino, razen s perutnino za zakol, ki izpolnjuje pogoje iz te direktive.

Perutnina, namenjena za obnovo populacije divjih ptic, je nemudoma prepeljana na namembni kraj, ne da bi prišla v stik z drugo perutnino, razen s perutnino za obnovo populacije divjih ptic, ki izpolnjuje pogoje iz te direktive.

6.   Embalaža in prometna sredstva so prirejena tako, da:

(a)

onemogočajo izgubo iztrebkov in zmanjšajo izgubo perja med prevozom;

(b)

omogočajo vizualni pregled perutnine;

(c)

omogočajo čiščenje in dezinfekcijo.

7.   Prometna sredstva in embalaža, ki ni za enkratno uporabo, so pred nakladanjem in razkladanjem biti očiščeni in dezinficirani v skladu z navodili pristojnega organa zadevne države članice.

Člen 19

Perutnine iz člena 18(5) se ne sme prevažati čez območja, okužena s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo, razen po avtocestah ali železnici.

Člen 20

V trgovanju med državami članicami perutnino in valilna jajca med prevozom do namembnega kraja spremlja veterinarsko spričevalo, ki:

(a)

je skladno z ustreznim vzorcem določenim v Prilogi IV, izpolnjenim v skladu z Uredbo Komisije (ES) 599/2004 z dne 30. marca 2004 o sprejetju usklajenega vzorca spričevala in inšpekcijskega poročila, povezanima s trgovino z živalmi in proizvodi živalskega izvora med državami članicami Skupnosti (12);

(b)

ga podpiše uradni veterinar;

(c)

je sestavljeno na dan nakladanja v uradnem jeziku ali jezikih odpremne države članice in v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice;

(d)

velja pet dni;

(e)

sestoji iz ene same strani;

(f)

je ponavadi izpolnjeno za enega samega prejemnika;

(g)

ima žig in podpis v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.

Člen 21

Namembne države članice lahko v skladu s splošnimi določbami Pogodbe eni ali več odpremnim državam članicam izdajo splošne odobritve ali odobritve, omejena na specifične primere, ki na njihovo ozemlje dovoljujejo vstop za perutnino in valilna jajca brez spričevala, predvidenega v členu 20.

POGLAVJE III

PRAVILA ZA UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV

Člen 22

Perutnina in valilna jajca, uvožena v Skupnost, izpolnjujejo pogoje, določene v členih 23 do 26.

Člen 23

1.   Perutnina in valilna jajca imajo poreklo v tretji državi ali delu tretje države, ki je vključena v seznam Komisije v skladu s postopkom iz člena 33(2). Ta seznam je mogoče dopolniti ali spremeniti v skladu s postopkom iz člena 33(3).

2.   Pri odločanju, ali se tretjo državo ali del tretje države lahko vključi na seznam iz odstavka 1, se posebej upošteva:

(a)

zdravstveno stanje perutnine, drugih domačih in divjih ptic v tretji državi, pri čemer se posebna pozornost posveti boleznim eksotičnih ptic in zdravstveni situaciji v okoliškem območju, kjer bi katero od obojega lahko ogrozilo zdravje ljudi in živali v državah članicah;

(b)

rednost in hitrost zagotavljanja informacij tretje države v zvezi z obstojem kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, predvsem bolezni na seznamih A in B Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE);

(c)

nacionalna pravila o preprečevanju in nadzoru nad boleznimi;

(d)

organiziranost veterinarskih služb v državi in njihove pristojnosti;

(e)

organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad kužnimi boleznimi perutnine;

(f)

jamstva, ki jih tretja država lahko zagotovi glede skladnosti s to direktivo;

(g)

skladnost s pravili Skupnosti o hormonih in ostankih.

3.   Seznam iz odstavka 1 in kakršna koli dopolnila seznama se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24

1.   Perutnina in valilna jajca izhajajo iz tretjih držav:

(a)

kjer sta kokošja kuga in atipična kokošja kuga, kakor sta opredeljeni v Direktivi Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence (13) in Direktivi 92/66/EGS, bolezni, ki jih je treba prijaviti;

(b)

prostih kokošje kuge in atipične kokošje kuge,

ali

ki, čeprav niso proste teh bolezni, izvajajo ukrepe za njun nadzor, ki so vsaj enakovredni ukrepom iz direktiv 2005/94/ES in 92/66/EGS.

2.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 33(2) odloči, pod katerimi pogoji se odstavek 1 tega člena uporablja samo za del ozemlja tretje države.

Člen 25

1.   Perutnina in valilna jajca se lahko uvažajo z ozemlja tretje države ali dela ozemlja tretje države, ki je vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 23(1), samo če izhajajo iz jat, ki:

(a)

so bile pred pošiljko brez prekinitve na zadevnem ozemlju ali delu ozemlja takšne države v obdobju, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(b)

izpolnjujejo pogoje zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz člena 33(2) za uvoz perutnine in valilnih jajc iz zadevne države. Pogoji se lahko razlikujejo glede na vrsto ali kategorijo perutnine.

2.   Pogoji zdravstvenega stanja živali se določijo na podlagi pravil, določenih v poglavju II in njemu ustrezajočih prilogah. V skladu s postopkom iz člena 33(2), se lahko od primera do primera odobrijo izjeme, če zadevna tretja država ponuja podobna jamstva o zdravju živali, ki so vsaj enakovredna.

Člen 26

1.   Perutnino in valilna jajca spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga pripravi in podpiše uradni veterinar tretje države izvoznice.

Spričevalo:

(a)

je izdano na dan nakladanja za pošiljko v namembno državo članico;

(b)

je napisano v uradnem jeziku ali jezikih namembne države članice;

(c)

spremlja pošiljko v izvirniku;

(d)

potrjuje, da perutnina ali valilna jajca izpolnjujejo zahteve te direktive in tiste, sprejete skladno s to direktivo, v zvezi z uvozom iz tretjih držav;

(e)

velja pet dni;

(f)

je sestavljeno iz ene same strani;

(g)

je izpolnjeno za enega samega prejemnika;

(h)

ima žig in podpis v barvi, ki je drugačna od barve spričevala.

2.   Spričevalo iz odstavka 1 je skladno z modelom, določenim v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 27

Preglede na kraju samem izvajajo veterinarski izvedenci iz držav članic in Komisije, da bi zagotovili, da se določbe te direktive učinkovito izvajajo.

Izvedence iz držav članic, odgovorne za te inšpekcije, imenuje Komisija na predloge držav članic.

Inšpekcije se izvajajo v imenu Skupnosti, ki krije vse z njimi povezane stroške.

Pogostost inšpekcij in inšpekcijski postopek se določita v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 28

1.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 33(3) odloči, da je treba uvoz iz tretje države ali dela tretje države omejiti na določene vrste, na valilna jajca, na matično ali proizvodno perutnino, na perutnino za zakol ali na perutnino, namenjeno za posebne namene.

2.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 33(2) določi, da mora biti uvožena perutnina, valilna jajca ali perutnina, izvaljena iz valilnih jajc, v karanteni ali izolirana za obdobje, ki ne sme presegati dveh mesecev.

Člen 29

Komisija lahko ne glede na člene 22, 24, 25 in 26 v skladu s postopkom iz člena 33(2) v posameznih primerih dovoli uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav, kadar takšen uvoz ni v skladu s členi 22, 24, 25 in 26. Podrobna pravila za takšen uvoz se istočasno določijo v skladu z istim postopkom. Ta pravila zagotavljajo jamstva za zdravstveno varstvo živali, enakovredna vsaj tistim iz Poglavja II, ki vključujejo obvezno karanteno in testiranje na kokošjo kugo, atipično kokošjo kugo in katero koli drugo pomembno bolezen.

Člen 30

Ob prihodu v namembno državo članico je perutnina za zakol nemudoma prepeljana v klavnico za čimprejšnji zakol.

Brez poseganja v katere koli posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(3), lahko pristojni organ namembne države članice na podlagi zdravstvenega stanja živali določi klavnico, v katero je treba prepeljati perutnino.

POGLAVJE IV

SKUPNE DOLOČBE

Člen 31

Za namen trgovanja znotraj Skupnosti za perutnino in valilna jajca se uporabljajo splošni ukrepi zaščite, predvideni v Direktivi 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (14).

Člen 32

Za trgovanjem s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti se uporabljajo veterinarska nadzorna pravila, predvidena v Direktivi 90/425/EGS.

Člen 33

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (15).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša petnajst dni.

Člen 34

O spremembah prilog I do V, predvsem tistih, ki jih prilagajajo spremembam v diagnostičnih metodah in spreminjanju gospodarske pomembnosti določenih bolezni, odloča Komisija v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 35

Države članice sporočijo Komisiji besedila določb predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju te direktive.

Člen 36

Direktiva 90/539/EGS, kakor je bila spremenjena s predpisi, navedenimi v Prilogi VI, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi VI, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

Člen 37

Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 38

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN


(1)  Mnenje z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 303, 31.10.1990, str. 6.

(3)  Glej Prilogo VI, Dela A.

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(5)  UL L 168, 28.6.2008, str. 5.

(6)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

(9)  UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

(10)  UL L 243, 11.10.1995, str. 25.

(11)  UL L 260, 5.9.1992, str. 1.

(12)  UL L 94, 31.3.2004, str. 44.

(13)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(14)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(15)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


PRILOGA I

Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni perutnine, imenovani v skladu s členom 4, so v vsaki državi članici pristojni za usklajevanje diagnostičnih metod iz te direktive. V ta namen:

(a)

lahko pooblaščenim laboratorijem dobavljajo reagente, ki so potrebni za diagnostične preiskave;

(b)

nadzorujejo kakovost reagentov, ki jih uporabljajo laboratoriji, pooblaščeni za opravljanje diagnostičnih preiskav, predvidenih s to direktivo;

(c)

organizirajo občasne primerjalne teste.


PRILOGA II

ODOBRITEV VZREJNIH OBRATOV

POGLAVJE I

SPLOŠNA PRAVILA

1.   Da bi vzrejni obrati dobili odobritev pristojnega organa za trgovanje znotraj Skupnosti, morajo:

(a)

izpolnjevati pogoje glede svojih zmogljivosti in delovnih postopkov, ki so določeni v poglavju II;

(b)

uporabljati in se držati programov nadzorovanja bolezni, ki jih odobri pristojni osrednji veterinarski organ, ob upoštevanju zahtev iz poglavja III;

(c)

zagotoviti vse zmogljivosti za izvajanje postopkov, naštetih v točki (d);

(d)

biti predmet nadzora pristojnega veterinarskega organa v smislu organizirane oblike spremljanja in nadziranja zdravstvenega stanja živali. Takšno spremljanje in nadziranje predvsem vključuje:

najmanj en inšpekcijski pregled uradnega veterinarja letno, ki se dopolni s pregledi za preverjanje izvajanja higienskih ukrepov in delovnih postopkov v vzrejnem obratu v skladu s pogoji iz poglavja II,

evidentiranje vseh potrebnih podatkov, ki pristojnemu veterinarskemu organu omogočajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje zdravstvenega statusa vzrejnega obrata;

(e)

vsebovati samo perutnino.

2.   Pristojni organ vsakemu vzrejnemu obratu, ki izpolnjuje pogoje, določene v točki 1, dodeli registracijsko številko, ki je lahko enaka tisti, ki se dodeli skladno z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

POGLAVJE II

OBJEKTI IN DELOVNI POSTOPKI

Centri za selekcijo, vzrejo in rejo

1.   Objekti

(a)

Izbira lokacije in razpored objektov morata biti združljiva z vrsto proizvodnje, pri čemer se zagotovi, da se lahko prepreči vnos bolezni ali, če pride do izbruha bolezni, da jo je mogoče nadzorovati. Če vzrejni obrat goji več vrst perutnine, morajo biti med seboj jasno ločene.

(b)

Objekti morajo imeti dobre higienske pogoje in omogočati spremljanje in nadziranje zdravstvenega stanja živali.

(c)

Oprema mora biti združljiva z vrsto proizvodnje in omogočati čiščenje in dezinfekcijo prostorov in prometnih sredstev za prevoz perutnine in jajc na najprimernejšem mestu.

2.   Reja

(a)

Načini reje morajo, kolikor je le mogoče, temeljiti na načelu „varovane reje“ in na načelu „all-in/all-out“. Med izmenami je treba izvajati čiščenje, dezinfekcijo in praznjenje.

(b)

Centri za selekcijo, reprodukcijo in rejo lahko redijo samo perutnino, ki:

izhaja iz samega centra, in/ali

iz drugega centra za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki je odobren v skladu s členom 6(a)(i), in/ali

je uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.

(c)

Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.

(d)

Objekti, boksi in oprema morajo biti dobro vzdrževani.

(e)

Jajca je treba pobirati večkrat dnevno in jih očistiti ter dezinficirati, kakor hitro je mogoče.

(f)

Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na bolezen, mora pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju poslati vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze.

(g)

Za vsako jato je treba najmanj dve leti po odstranitvi jate hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja:

prihode in odhode,

proizvodno zmogljivost,

obolevnost in smrtnost z vzroki,

laboratorijske preiskave in njihove rezultate,

kraj porekla perutnine,

namembni kraj jajc.

(h)

Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.

Valilnice

1.   Objekti

(a)

Valilnica mora biti fizično in operativno ločena od objektov za rejo perutnine. Njen tloris mora biti takšen, da so spodaj navedeni različni funkcionalni prostori ločeni za:

shranjevanje in razvrščanje jajc,

dezinfekcijo,

predinkubacijo,

valjenje,

pripravo in pakiranje blaga za odpremo.

(b)

Objekti morajo biti zavarovani pred pticami, ki bi prišle od zunaj, in glodalci; tla in zidovi morajo biti iz trpežnih, neprepustnih in pralnih materialov; naravna ali umetna osvetlitev in sistemi za pretok zraka in temperaturo morajo biti ustrezne vrste; treba je zagotoviti higiensko odstranjevanje odpadkov (jajc in piščancev).

(c)

Oprema mora imeti gladke in nepropustne površine.

2.   Delovni postopek

(a)

Delovni postopek mora temeljiti na enosmernem kroženju jajc, premični opremi in osebju.

(b)

Valilna jajca morajo biti:

iz centrov za selekcijo, reprodukcijo ali rejo v Skupnosti, ki so odobreni v skladu s členom 6(a)(i),

uvožena iz tretjih držav v skladu s to direktivo.

(c)

Veterinarsko sanitarni red mora določiti vodstvo vzrejnega obrata; osebje mora nositi ustrezna delovna oblačila, obiskovalci pa zaščitna oblačila.

(d)

Objekti in oprema morajo biti dobro vzdrževani.

(e)

Dezinficirati je treba:

jajca, med časom njihovega prihoda in procesom inkubacije,

inkubatorje, redno,

valilnike in opremo po izvalitvi vsake izmene.

(f)

Za ocenjevanje zdravstvenega statusa valilnice se mora uporabljati program mikrobiološkega nadzora kakovosti.

(g)

Rejec mora pooblaščenega veterinarja obvestiti o vseh spremembah v proizvodni zmogljivosti ali drugih znakih, ki kažejo na prisotnost kužne bolezni perutnine. Kakor hitro se pojavi sum na kužno bolezen, pooblaščeni veterinar pooblaščenemu laboratoriju pošlje vzorce, ki so potrebni za določitev ali potrditev diagnoze, in obvesti pristojni veterinarski organ, ki odloča o sprejemu ustreznih ukrepov.

(h)

Za valilnico je treba najmanj dve leti hraniti zdravstveno dokumentacijo jate, evidenco ali pisni zapis, ki navaja, po možnosti za vsako jato posebej:

poreklo jajc in njihov datum prihoda,

valilni donos,

kakršne koli anomalije,

laboratorijske preiskave in njihove rezultate,

podrobnosti o programih cepljenja,

število in namembnost inkubiranih jajc, ki se niso izvalila,

namembnost enodnevnih piščancev.

(i)

Če se pojavi kužna bolezen perutnine, je rezultate laboratorijskih preiskav treba nemudoma sporočiti pooblaščenemu veterinarju.

POGLAVJE III

PROGRAM NADZOROVANJA BOLEZNI

Brez poseganja v zdravstvene ukrepe in v člena 16 in 17, mora program nadzorovanja bolezni vključevati vsaj nadzorovanje okužb in vrst, ki so navedene spodaj.

Okužbe s Salmonella pullorum, Salmonella gallinarum in Salmonella arizonae

1.   Zadevne vrste

(a)

Salmonella pullorum et gallinarum: kokoši, purani, pegatke, prepelice, fazani, jerebice in race.

(b)

Salmonella arizonae: purani.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Za ugotavljanje prisotnosti okužbe je treba uporabljati serološke in/ali mikrobiološke preiskave.

(b)

Vzorce za laboratorijske preiskave je treba odvzeti iz krvi, slabše razvitih enodnevnih piščancev, puha ali prahu iz valilnikov, brisov iz vlage na zidovih valilnice, stelje ali vode iz napajalnikov.

(c)

Če so vzorci krvi odvzeti iz jate za serološko testiranje na Salmonella pullorum ali Salmonella arizonae, je pri določanju števila vzorcev, ki bodo odvzeti, treba upoštevati razširjenost okužbe v zadevni državi in pretekle pojave okužbe v gospodarstvu.

Jate je treba pregledati v vsakem nesnem obdobju ob najprimernejšem času za odkritje bolezni.

Okužbe z Mycoplasma gallisepticum in Mycoplasma meleagridis

1.   Zadevne vrste

(a)

Mycoplasma gallisepticum: kokoši in purani.

(b)

Mycoplasma meleagridis: purani.

2.   Program nadzorovanja bolezni

(a)

Prisotnost okužbe je treba preskusiti s serološkimi in/ali mikrobiološkimi preiskavami in/ali s prisotnostjo patoloških sprememb na zračnih vrečkah pri enodnevnih piščancih in purančkih.

(b)

Vzorce za testiranje je, kot je ustrezno, treba odvzeti iz krvi, enodnevnih piščancev in purančkov, sperme ali brisov, vzetih iz sapnika, kloake ali zračnih vrečk.

(c)

Teste za odkrivanje Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis je treba izvajati na reprezentativnem vzorcu, da bi omogočili trajno nadzorovanje okužbe med rejo in nesnostjo, tj. tik pred začetkom nesnosti in vsake tri mesece po tem.

C.   Rezultati in ukrepi, ki jih je treba sprejeti

Če ni reaktorjev, se šteje, da je test negativen. Drugače je jata sumljiva in je treba uporabiti ukrepe, naštete v poglavju IV.

D.   Za gospodarstva, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni veterinarski organ odobri odstopanje od teh ukrepov za zdrave proizvodne enote na okuženem gospodarstvu, če je pooblaščeni veterinar potrdil, da sta struktura in velikost teh proizvodnih enot in delovnih postopkov takšni, da proizvodne enote predstavljajo popolnoma ločene prostore za gojenje, rejo in krmljenje, tako da se zadevna bolezen ne more razširiti iz ene proizvodne enote v drugo.

POGLAVJE IV

MERILA ZA ZAČASNI PREKLIC ALI PREKLIC ODOBRITVE ZA VZREJNI OBRAT

1.   Odobritev, izdana vzrejnemu obratu, se začasno prekliče:

(a)

če pogoji, določeni v poglavju II, niso več izpolnjeni;

(b)

dokler se ne zaključi ustrezna preiskava za bolezen:

če obstaja sum, da sta se v vzrejnem obratu pojavili kokošja influenca ali atipična kokošja kuga,

če je vzrejni obrat prejel perutnino ali valilna jajca iz vzrejnega obrata, kjer obstaja sum ali dejanska okužba s kokošjo influenco ali atipično kokošjo kugo,

če je prišlo do stika, ki bi lahko prenesel okužbo, med vzrejnim obratom in lokacijo izbruha kokošje influence ali atipične kokošje kuge;

(c)

dokler niso opravljeni novi testi, če rezultati nadzorovanja, ki se je izvajalo v skladu s pogoji, določenimi v poglavjih II in III, za okužbe z Salmonella pullorum, Salmonella gallinarum, Salmonella arizonae, Mycoplasma Gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis vzbujajo sum na okužbo;

(d)

dokler niso izvedeni ustrezni ukrepi, ki jih zahteva uradni veterinar, če se izkaže, da vzrejni obrat ni skladen z zahtevami iz poglavja I, točka1(a), (b) in (c).

2.   Odobritev se prekliče:

(a)

če se v vzrejnem obratu pojavita kokošja influenca ali atipična kokošja kuga;

(b)

če druge ustrezne laboratorijske preiskave potrdijo prisotnost okužbe z Salmonella pullorum, Salmonella gallinarum, Salmonella arizonae, Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis;

(c)

če tudi po drugem obvestilu uradnega veterinarja niso bili izvedeni ukrepi, s pomočjo katerih bi vzrejni obrat postal skladen z zahtevami točke1(a), (b) in (c) poglavja I.

3.   Pogoji za obnovitev odobritve:

(a)

če je bila odobritev preklicana zaradi pojava kokošje influence ali atipične kokošje kuge, se lahko obnovi 21 dni po čiščenju in dezinfekciji, če je bil opravljen sanitarni zakol;

(b)

če je bila odobritev preklicana zaradi okužbe, ki jo povzroča:

Salmonella pullorum et gallinarum, ali Salmonella arizonae, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili v vzrejnem obratu opravljeni v razmiku vsaj 21 dni in po dezinfekciji po sanitarnem zakolu okužene jate,

Mycoplasma gallisepticum ali Mycoplasma meleagridis, se lahko obnovi po dveh zaporednih negativnih laboratorijskih preiskavah, ki so bili opravljeni na celotni jati v razmiku najmanj 60 dni.


PRILOGA III

POGOJI ZA CEPLJENJE PERUTNINE

1.   Cepiva za cepljenje perutnine ali jat, ki proizvajajo valilna jajca, morajo imeti dovoljenje za promet, ki ga izda pristojni organ države članice, v kateri se cepivo uporablja.

2.   Kriterije za uporabo cepiv proti atipični kokošji kugi v programih preventivnih cepljenj lahko določi Komisija.


PRILOGA IV

VETERINARSKA SPRIČEVALA ZA TRGOVINO ZNOTRAJ SKUPNOSTI

(Vzorci 1 do 6)

VZOREC 1

Image

Image

Image

VZOREC 2

Image

Image

Image

VZOREC 3

Image

Image

Image

VZOREC 4

Image

Image

Image

VZOREC 5

Image

Image

Image

VZOREC 6

Image

Image


PRILOGA V

BOLEZNI, KI JIH JE OBVEZNO TREBA PRIJAVITI

kokošja influenca

atipična kokošja kuga


PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 36)

Direktiva Sveta 90/539/EGS

(UL L 303, 31.10.1990, str. 6).

 

Direktiva Sveta 91/494/EGS

(UL L 268, 24.9.1991, str. 35).

Samo člen 19(2)

Direktiva Sveta 91/496/EGS

(UL L 268, 24.9.1991, str. 56).

Samo glede sklica na Direktivo 90/539/EGS v členu 26(2)

Direktiva Sveta 92/65/EGS

(UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

Člen 7(B), drugi pododstavek

Odločba Komisije 92/369/EGS

(UL L 195, 14.7.1992, str. 25).

 

Direktiva Sveta 93/120/ES

(UL L 340, 31.12.1993, str. 35).

 

1994 Akta o pristopu, Priloga I, točke V.E.I.2.A.4

(UL C 241, 29.8.1994, str. 132).

 

Direktiva Sveta 1999/90/ES

(UL L 300, 23.11.1999, str. 19).

 

Odločba Komisije 2000/505/ES

(UL L 201, 9.8.2000, str. 8).

člen 1 in Priloga

Odločba Komisije 2001/867/ES

(UL L 323, 7.12.2001, str. 29).

 

Uredba Sveta (ES) št. 806/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

Priloga III, točka 13

2003 Akt o pristopu Priloga II, točka 6.B.I.17

(UL L 236, 23.9.2003, str. 381).

 

Direktiva Sveta 2006/104/ES

(UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

Samo Priloga, točka I.3.

Odločba Komisije 2006/911/ES

(UL L 346, 9.12.2006, str. 41).

Samo Priloga, točka 4

Odločba Komisije 2007/594/ES

(UL L 227, 31.8.2007, str. 33).

 

Odločba Komisije 2007/729/ES

(UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

Samo Priloga, točka 2

Direktiva Sveta 2008/73/ES

(UL L 219, 14.8.2008, str. 40).

Samo člen 11

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 36)

Direktiva

Roki za prenos

90/539/EGS

1. maj 1992

91/494/EGS

1. maj 1992

91/496/EGS

1. julij 1992

92/65/EGS

31. december 1993

93/120/ES

1. januar 1995

1999/90/ES

30. junij 2000

2006/104/ES

1. januarja 2007

2008/73/ES

1. januarja 2010


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 90/539/EGS

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, prvi odstavek

Člen 2, prvi odstavek

Člen 2, drugi odstavek, točke od (1) do (14)

Člen 2, drugi odstavek, točke od (1) do (14)

Člen 2, drugi odstavek, točka (16)

Člen 2, drugi odstavek, točka (15)

Člen 2, drugi odstavek, točka (17)

Člen 2, drugi odstavek, točka (16)

Člen 3(1)

Člen 3(1), prvi pododstavek

Člen 3(2)

Člen 3(1) drugi pododstavek

Člen 3(3), prva in druga alinea

Člen 3(2)(a) in (b)

Člen 4

Člen 4

Člen 5(a), prvi pododstavek

Člen 5(a), prvi pododstavek

Člen 5(a), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea

Člen 5(a), drugi pododstavek, (i), (ii) in(iii)

Člen 5(b), (c) in (d)

Člen 5(b), (c) in (d)

Člen 6(1)(a), (b) in (c)

Člen 6(a)(i), (ii) in (iii)

Člen 6(2)

Člen 6(b)

Člen 6a

Člen 7

Člen 7, prvi odstavek, točka (1), prva alinea

Člen 8(1)(a)(i)

Člen 7, prvi odstavek, točka (1), druga alinea

Člen 8(1)(a)(ii)

Člen 7, prvi odstavek, točka (1), tretja alinea, prva podalinea

Člen 8(1)(a)(iii), prva alinea

Člen 7, prvi odstavek, točka (1), četrta alinea

Člen 8(1)(a)(iii), druga alinea

Člen 7, prvi odstavek, točka (2)

Člen 8(1)(b)

Člen 7, prvi odstavek, točka (3)

Člen 8(1)(c)

Člen 7, drugi odstavek

Člen 8(2)

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 9a

Člen 9b

Člen 10

Člen 11

Člen 10a

Člen 12

Člen 10b

Člen 13

Člen 11(1)

Člen 14(1)

Člen 11(2), prva do peta alinea

Člen 14(2), prvi pododstavek, točke (a) do (e)

Člen 11(2), šesta alinea

Člen 14(2), drugi pododstavek

Člen 11(3)

Člen 14(3)

Člen 12(1)(a), prva, druga in tretja alinea

Člen 15(1)(a)(i), (ii) in (iii)

Člen 12(1)(b), prva in druga alinea

Člen 15(1)(b)(i) in (ii)

Člen 12(1)(c), prva, druga in tretja alinea

Člen 15(1)(c)(i), (ii) in (iii)

Člen 12(1)(d), prva in druga alinea

Člen 15(1)(d)(i) in (ii)

Člen 12(2), prvi, drugi in tretji pododstavek

Člen 15(2), prvi, drugi in tretji pododstavek

Člen 12(2), četrti pododstavek, prva, druga in tretja alinea

Člen 15(2), četrti pododstavek, točke (a), (b) in (c)

Člen 12(2), peti pododstavek

Člen 12(3)(i) in (ii)

Člen 15(3)(a) in (b)

Člen 13(1), prva do sedma alinea

Člen 16(1)(a) do (g)

Člen 13(2), prvi pododstavek

Člen 16(2)

Člen 13(2), drugi pododstavek

Člen 13(3)

Člen 16(3)

Člen 13(4)

Člen 14(1), prva do peta alinea

Člen 17(1)(a) do (e)

Člen 14(2)

Člen 17(2)

Člen 14(3)

Člen 17(3)

Člen 14(4)

Člen 15(1), prvi pododstavek, prva in druga alinea

Člen 18(1), (a) in (b)

Člen 15(1), drugi pododstavek, točka (a)

Člen 18(2)(a)

Člen 15(1), drugi pododstavek, točka (b), prva do četrta alinea

Člen 18(2)(b)(i) to (iv)

Člen 15(2)

Člen 18(3)

Člen 15(3), prva in druga alinea

Člen 18 (4)(a) in (b)

Člen 15(4)(a)

Člen 18 (5), prvi pododstavek

Člen 15(4)(b)

Člen 18 (5), drugi pododstavek

Člen 15(4)(c)

Člen 18 (5), tretji pododstavek

Člen 15(5), prva, druga in tretja alinea

Člen 18 (6)(a), (b) in (c)

Člen 15(6)

Člen 18 (7)

Člen 16

Člen 19

Člen 17, prva do sedma alinea

Člen 20(a) do (g)

Člen 18

Člen 21

Člen 20

Člen 22

Člen 21

Člen 23

Člen 22 (1)

Člen 24(1)

Člen 22(2)

Člen 22(3)

Člen 24(2)

Člen 23

Člen 25

Člen 24

Člen 26

Člen 25

Člen 27

Člen 26

Člen 28

Člen 27a

Člen 29

Člen 28

Člen 30

Člen 29(1)

Člen 31

Člen 30(1)

Člen 32

Člen 30(2)

 (1)

Člen 31

Člen 32(1)

Člen 33(1)

Člen 32(2)

Člen 33(2)

Člen 32(3)

Člen 33(1)

Člen 33(2)

Člen 33(3)

Člen 34

Člen 34

Člen 36

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Člen 37

Člen 38

Priloga I, točka 2

Priloga I

Priloga II, Poglavja I, II in III

Priloga II, Poglavja I, II in III

Priloga II, Poglavje IV, točki 1 in 2

Priloga II, Poglavje IV, točki 1 in 2

Priloga II, Poglavje IV, točka 3(a)

Priloga II, Poglavje IV, točka 3(a)

Priloga II, Poglavje IV, točka 3(b)(i) in (ii)

Priloga II, Poglavje IV, točka 3(b), prva in druga alinea

Priloge III, IV in V

Priloge III, IV in V

Priloga VI

Priloga VII


(1)  Spreminja Direktivo 90/425/EGS.