24.11.2009

Uradni list Evropske unije

L 309/71

DIREKTIVA 2009/128/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. oktobra 2009

o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členoma 2 in 7 Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (4) bi bilo treba ob upoštevanju previdnostnega in preventivnega pristopa določiti skupni pravni okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov.

(2)	Ta direktiva bi se morala trenutno uporabljati za pesticide, ki so fitofarmacevtska sredstva. Vendar je predvidena razširitev področja uporabe te direktive tudi na biocidne pripravke.

(3)

Ukrepi, določeni s to direktivo, bi morali dopolnjevati in ne vplivati na ukrepe, določene v drugi s tem povezani zakonodaji Skupnosti, zlasti v Direktivi Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (5), Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (6), Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (7), Uredbi(ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na živilih in krmi rastlinskega in živalskega izvora (8) in Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (9). Ti ukrepi prav tako ne bi smeli posegati v prostovoljne ukrepe v okviru uredb za strukturne sklade ali Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (10).

(4)

Ekonomski instrumenti lahko pomembno vplivajo na doseganje ciljev v zvezi s trajnostno rabo pesticidov. Uporabo takšnih instrumentov na ustrezni ravni bi bilo zato treba spodbujati, hkrati pa poudariti, da se lahko posamezne države članice odločajo o njihovi uporabi brez poseganja v veljavnost pravil o državni pomoči.

(5)

Da bi olajšali izvajanje te direktive, bi morale države članice uporabljati nacionalne akcijske načrte, namenjene določitvi količinskih ciljev, ukrepov, časovnih načrtov in kazalnikov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanju razvoja in uvedbi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov. Države članice bi morale spremljati uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo snovi, ki zahtevajo posebno skrb, ter določiti časovne načrte in cilje za zmanjšanje njihove uporabe, zlasti ko je mogoče uporabiti kot ustrezen način za dosego ciljev zmanjšanja tveganja. Nacionalni akcijski načrti bi morali biti usklajeni z izvedbenimi načrti v drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti in se jih lahko uporabi za združevanje ciljev, ki jih je treba doseči v okviru druge zakonodaje Skupnosti, povezane s pesticidi.

(6)

Izmenjava informacij o ciljih in ukrepih, ki jo države članice določijo v svojih nacionalnih akcijskih načrtih, je zelo pomemben element za doseganje ciljev te direktive. Zato je primerno, da se od držav članic zahteva, da redno poročajo Komisiji in drugim državam članicam, zlasti o izvajanju in rezultatih svojih nacionalnih akcijskih načrtov ter svojih izkušnjah. Na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, bi morala Komisija predložiti ustrezna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

(7)	Za pripravo in preoblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov je primerno določiti uporabo Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (11).

(8)

Bistveno je, da države članice oblikujejo sisteme začetnega in nadaljevalnega usposabljanja za distributerje, svetovalce in poklicne uporabnike pesticidov ter sisteme potrdilo teh usposabljanjih, s pomočjo katerih se tisti, ki uporabljajo ali bodo uporabljali pesticide, v celoti zavedajo možnih tveganj za zdravje ljudi in okolje ter ustreznih ukrepov za zmanjševanje teh tveganj, kolikor je le mogoče. Dejavnosti usposabljanja poklicnih uporabnikov so lahko usklajene z usposabljanjem, ki je organizirano v okviru Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(9)

Prodaja pesticidov, tudi internetna prodaja, je pomemben člen v distribucijski verigi in ob prodaji bi bilo namreč treba končnemu uporabniku, predvsem poklicnim uporabnikom, konkretno svetovati o varnostnih navodilih za zdravje ljudi in okolje. Nepoklicnim uporabnikom, ki običajno nimajo enake izobrazbe ali niso enako usposobljeni, bi bilo treba svetovati predvsem o varnem ravnanju s pesticidi, varnem skladiščenju pesticidov in odstranjevanju embalaže.

(10)	Ob upoštevanju možnih tveganj zaradi uporabe pesticidov bi morala biti širša javnost s pomočjo kampanj za osveščanje, informiranjem s strani prodajalcev na drobno in drugimi primernimi ukrepi bolje obveščena o vseh posledicah uporabe pesticidov.

(11)	Raziskovalne programe namenjene ugotavljanju, kako uporaba pesticidov vpliva na zdravje ljudi in okolje, vključno s študijami o močno ogroženih skupinah, bi bilo treba spodbujati na evropski in nacionalni ravni.

(12)

Če je treba zaradi ravnanja s pesticidi in njihovega nanašanja določiti minimalne zdravstvene in varnostne zahteve na delovnem mestu, ki zajemajo tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev takšnim proizvodom ter splošne in posebne preventivne ukrepe za zmanjševanje takšnih tveganj, so ti ukrepi zajeti v Direktivi Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (12) in Direktivi 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (13).

(13)

Ker bo Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih (14) določila pravila za dajanje naprav za nanašanje pesticidov v promet in tako zagotovila, da so izpolnjene okoljske zahteve, je primerno, da se predvidi sistem rednih tehničnih pregledov naprav za nanašanje pesticidov, ki so že v uporabi, da bi se negativni učinki pesticidov na zdravje ljudi in okolje, ki jih povzročajo takšne naprave, zmanjšali v največji možni meri. Države članice bi morale v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opisati, kako bodo zagotovile izvajanje teh zahtev.

(14)

Tretiranje iz zraka ima lahko, predvsem zaradi zanašanja škropiva, zelo škodljiv vpliv na zdravje ljudi in okolje. Zato bi moralo biti tretiranje iz zraka splošno prepovedano, z možnim odstopanjem, če ima v primerjavi z drugimi metodami tretiranja očitne prednosti v smislu zmanjšanega vpliva na zdravje ljudi in okolje ali če ni drugih izvedljivih možnosti, pod pogojem, da se uporabi najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje zanašanja škropiva.

(15)

Na pesticide je še posebej občutljivo vodno okolje. Zato je izjemno pomembno, da se posebna pozornost nameni preprečevanju onesnaževanja površinskih in podzemnih voda, tako da se uporabi ustrezne ukrepe, kot so določitev zaščitnega pasu in varstvenega območja ali posaditev žive meje vzdolž površinskih voda, da bi se zmanjšala izpostavljenost vodnih teles zanašanju škropiva, drenaži in odtekanju. Velikost zaščitnih pasov bi morala biti odvisna zlasti od značilnosti tal in pesticidov ter kmetijstva na zadevnih območjih. Uporaba pesticidov na območjih črpanja pitne vode ali vzdolž prometnih poti, kot so železniške proge, ali na neprepustnih ali zelo prepustnih površinah lahko poveča tveganje onesnaženja vodnega okolja. Na takih območjih bi bilo treba uporabo pesticidov zmanjšati kolikor je mogoče ali jo po potrebi popolnoma odpraviti.

(16)

Na zelo občutljivih območjih, kot so na primer območja Natura 2000, zaščitena v skladu z direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS, je lahko uporaba pesticidov še posebej nevarna. Na drugih območjih, kot javni parki in vrtovi, športna, rekreacijska, šolska in otroška igrišča ter v bližini zdravstvenih ustanov, obstaja visoko tveganje izpostavljenosti pesticidom. Na teh območjih bi bilo treba uporabo pesticidov čim bolj zmanjšati ali prepovedati. Pri uporabi pesticidov bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, predvsem pa razmisliti o pesticidih z nizko stopnjo tveganja in ukrepih za biološko zatiranje škodljivih organizmov.

(17)

Pri ravnanju s pesticidi, vključno s skladiščenjem, pripravo škropilne brozge ter čiščenjem naprav za nanašanje pesticidov po uporabi, ter pri ponovni uporabi in odstranjevanju škropilne brozge, prazne embalaže in ostankov pesticidov, so lahko ljudje in okolje hitro nehote izpostavljeni. Zato je treba kot dopolnilo k ukrepom, določenim v Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (15) in v Direktivi Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (16), predvideti posebne ukrepe, ki obravnavajo te dejavnosti. Ukrepi bi morali prav tako veljati za nepoklicne uporabnike, saj je v tej skupini uporabnikov, zaradi pomanjkanja znanja, nepravilno ravnanje zelo verjetno.

(18)

Uporaba splošnih načel in smernic za posamezne sektorje glede integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne kulture in sektorje s strani vseh pridelovalcev bi omogočila boljšo ciljno uporabo vseh razpoložljivih ukrepov varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno s pesticidi. Tako prispeva k nadaljnjemu zmanjševanju tveganj za zdravje ljudi in okolje ter odvisnosti od uporabe pesticidov. Države članice bi morale spodbujati varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, zlasti integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, in določiti potrebne pogoje in ukrepe za izvajanje le-tega.

(19)

Ker je na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009 in te direktive izvajanje načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi obvezno in ker se načelo subsidiarnosti uporablja za način izvajanja načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, bi morale države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opisati, kako zagotavljajo izvajanje načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in pri tem, če je le mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam varstva rastlin, zatiranja škodljivih organizmov in pridelave kulturnih rastlin.

(20)

Napredek, dosežen pri zmanjševanju tveganj in škodljivih učinkov zaradi uporabe pesticidov za zdravje ljudi in okolja, je treba oceniti. Ustrezna sredstva za to so usklajeni kazalci tveganja, ki bodo oblikovani na ravni Skupnosti. Države članice bi morale te kazalce uporabiti za obvladovanje tveganja na nacionalni ravni in za namene poročanja, medtem ko bi morala Komisija izračunati kazalce za oceno napredka na ravni Skupnosti. Uporabili naj bi se statistični podatki, zbrani v skladu s predpisi Skupnosti o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih. Poleg usklajenih skupnih kazalcev bi moralo državam članicam biti omogočeno, da uporabijo svoje nacionalne kazalce.

(21)	Države članice bi morale določiti kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in zagotoviti, da se te določbe izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(22)

Ker cilja te direktive, in sicer varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja pred možnimi tveganji, povezanimi z uporabo pesticidov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(23)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti naj bi se s to Direktivo vzpodbujalo vključevanje visoke ravni varstva okolja v politiko Skupnosti, v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 navedene listine.

(24)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17).

(25)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za oblikovanje in posodobitev prilog k tej direktivi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(26)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (18) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa okvir za doseganje trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter s spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za pesticide, ki so fitofarmacevtska sredstva, kakor so določena v točki 10(a) člena 3.

2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo Skupnosti.

3. Določbe te direktive državam članicam ne preprečujejo uporabe previdnostnega načela pri omejevanju ali prepovedi uporabe pesticidov v določenih okoliščinah ali na določenih območjih.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„poklicni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki uporablja pesticide v svojih poklicnih dejavnostih, vključno z izvajalci, tehniki, delodajalci in samozaposlenimi v kmetijskem in drugih sektorjih;

2.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za dajanje pesticidov v promet, vključno s trgovci na debelo, trgovci na drobno, prodajalci in dobavitelji;

„svetovalec“ pomeni vsako osebo, ki si je pridobila ustrezno znanje in svetuje v zvezi z varstvom rastlin pred škodljivih organizmov in varno uporabo pesticidov, v okviru strokovnih služb ali komercialnih storitev, vključno z zasebnimi samozaposlenimi in javnimi svetovalnimi službami, trgovskimi zastopniki, proizvajalci živil in trgovci na drobno, kjer je to primerno;

4.	„naprave za nanašanje pesticidov“ pomeni naprave, namenjene posebej za nanašanje pesticidov, vključno z opremo, ki je bistvena za učinkovito delovanje takšne naprave, kot so šobe, manometri, filtri, cedila in čistilne naprave za rezervoar;

5.	„tretiranje iz zraka“ pomeni nanašanje pesticidov z zrakoplovom (letalom ali helikopterjem);

„integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi“ pomeni skrbno upoštevanje vseh razpoložljivih metod varstva rastlin in naknadno povezovanje ustreznih ukrepov, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter ohranjajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in drugih oblik posredovanja na ekonomsko in ekološko upravičeni ravni ter zmanjšujejo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi poudarja rast zdravih rastlin s čim manjšimi motnjami v kmetijskih ekosistemih in spodbuja naravne mehanizme varstva pred škodljivimi organizmi;

7.	„kazalnik tveganja“ pomeni rezultat izračuna, ki se uporabi za oceno tveganja pesticidov za zdravje ljudi in/ali okolje;

8.	„nekemične metode“ so alternativne metode kemičnim pesticidom za varstvo rastlin in zatiranje škodljivih organizmov, ki temeljijo na agronomskih tehnikah, kot so tiste iz točke 1 Priloge III, ali metode fizičnega, mehanskega ali biološkega zatiranja škodljivih organizmov;

9.	izraza „površinske vode“ in „podzemne vode“ imata enak pomen kot v Direktivi 2000/60/ES;

10.

„pesticid“ pomeni:

(a)	fitofarmacevtsko sredstvo, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1107/2009;

(b)	biocidni pripravek, kakor je opredeljen v Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (19).

Člen 4

Nacionalni akcijski načrti

1. Države članice sprejmejo nacionalne akcijske načrte za določanje svojih količinskih ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnosti od uporabe pesticidov. Ti cilji lahko vključujejo različna področja, na primer zaščito delavcev, varstvo okolja, ostanke, uporabo posebnih tehnik ali uporabo pri določenih kulturnih rastlinah.

Nacionalni akcijski načrti prav tako vključujejo kazalnike za spremljanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo snovi, ki vzbujajo posebno skrb, zlasti če so na voljo druge možnosti. Države članice namenijo posebno pozornost fitofarmacevtskim sredstvom, ki vsebujejo aktivne snovi, odobrene v skladu z Direktivo Sveta 91/414/ES z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (20), ki pri obnovitvi odobritve v skladu z Uredbo (ES) št.1107/2009 ne bodo izpolnjevale ustreznih meril za odobritev iz odstavka 3.6 do 3.8 Priloge II navedene uredbe.

Na podlagi takšnih kazalnikov in kjer je to primerno ob upoštevanju tveganja ali ciljev zmanjšanja uporabe, doseženih že pred uporabo te direktive, se določijo tudi časovni načrti in cilji za zmanjšanje uporabe, zlasti če zmanjšanje uporabe pomeni ustrezno sredstvo za dosego zmanjšanja tveganja v zvezi s prednostnimi podatki, navedenimi v členu 15(2)(c). Ti cilji so lahko vmesni ali končni. Države članice uporabijo vsa potrebna sredstva za dosego teh ciljev.

Pri oblikovanju in spreminjanju nacionalnih akcijskih načrtov države članice upoštevajo zdravstvene, socialne, ekonomske in okoljske vplive predvidenih ukrepov, posebne nacionalne regionalne in lokalne pogoje ter vse pomembne zainteresirane strani. Države članice v nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako bodo izvajale ukrepe, sprejete na podlagi členov 5 do 15, da bi uresničili cilje iz prvega pododstavka tega odstavka.

Nacionalni akcijski načrti upoštevajo načrte iz druge zakonodaje Skupnosti o uporabi pesticidov, kot so na primer načrtovani ukrepi iz Direktive 2000/60/ES.

2. Države članice predložijo svoje nacionalne akcijske načrte Komisiji in drugim državam članicam do 14. decembra 2012.

Nacionalni akcijski načrti se pregledajo najmanj vsakih pet let, morebitne bistvene spremembe teh načrtov pa se brez nepotrebnega odlašanja sporočijo Komisiji.

3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do 14. decembra 2014 predloži poročilo o informacijah, ki so jih države članice sporočile v zvezi z nacionalnimi akcijskimi načrti. Poročilo vsebuje uporabljene metode in posledice v zvezi z določitvijo različnih vrst ciljev za zmanjšanje tveganj in uporabe pesticidov.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje do 14. decembra 2018 predloži poročilo o izkušnjah, ki so si jih države članice pridobile v zvezi z izvajanjem nacionalnih ciljev, določenih v skladu z odstavkom 1, da bi dosegle cilje te direktive. Poročilu se po potrebi lahko priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

4. Komisija prek interneta omogoči javnosti dostop do informacij, posredovanih v skladu z odstavkom 2.

5. Za pripravo in preoblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov se uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz člena 2 Direktive 2003/35/ES.

POGLAVJE II

USPOSABLJANJE, PRODAJA PESTICIDOV, OBVEŠČANJE IN OSVEŠČANJE

Člen 5

Usposabljanje

1. Države članice zagotovijo, da imajo vsi poklicni uporabniki, distributerji in svetovalci prek teles, ki jih določijo pristojni organi, dostop do ustreznega usposabljanja. To vključuje začetno in dodatno usposabljanje za ustrezno pridobitev in obnovitev znanja.

Usposabljanje je oblikovano tako, da uporabniki, distributerji in svetovalci ob upoštevanju njihovih različnih vlog in pristojnosti pridobijo zadostno znanje o področjih, navedenih v Prilogi I.

2. Države članice do 14. decembra 2013 uvedejo sisteme potrdil in imenujejo pristojne organe, ki so odgovorni za njihovo izvajanje. Ta potrdila zagotovijo najmanj dokaz o zadostnem poznavanju področij iz Priloge I, ki ga poklicni uporabniki, distributerji in svetovalci pridobijo bodisi z usposabljanjem bodisi na kakšen drug način.

Sistemi potrdil zajemajo zahteve in postopke za odobritev, obnovitev in odvzem potrdil.

3. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive v zvezi s spreminjanjem Priloge I z namenom, da se upošteva znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

Člen 6

Zahteve v zvezi s prodajo pesticidov

1. Države članice zagotovijo, da imajo distributerji zaposlenega dovolj osebja, ki ima potrdilo iz člena 5(2). Te osebe so v času prodaje na voljo, da strankam za zadevne proizvode zagotovijo ustrezne informacije v zvezi z uporabo pesticidov, tveganji za zdravje in okolje ter varnostna navodila za obvladovanje teh tveganj. Mali distributerji, ki prodajajo le sredstva za neprofesionalno uporabo, se lahko izvzamejo, če ne prodajajo formulacij pesticidov, ki so označene kot strupene, zelo strupene, karcinogene, mutagene ali strupene za razmnoževanje v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (21).

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se prodaja pesticidov, ki so dovoljeni za poklicno uporabo, omeji na osebe, ki imajo potrdilo iz člena 5(2).

3. Države članice zahtevajo od distributerjev, ki prodajajo pesticide nepoklicnim uporabnikom, da zagotovijo splošne informacije o tveganju za zdravje in okolje pri uporabi pesticidov, zlasti o nevarnostih, izpostavljenosti, pravilnem shranjevanju, rokovanju, nanašanju in varnem odstranjevanju v skladu z zakonodajo Skupnosti o odpadkih, ter informacije o drugih možnostih z majhnim tveganjem. Države članice lahko od proizvajalcev pesticidov zahtevajo, da zagotovijo te informacije.

4. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo do 14. decembra 2015.

Člen 7

Obveščanje in osveščanje

1. Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje širše javnosti ter za spodbujanje in pospeševanje programov za informiranje in osveščanje ter dostopnost točnih in uravnoteženih informacij o pesticidih širši javnosti, zlasti o tveganju ter morebitnih akutnih in kroničnih učinkih za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje zaradi njihove uporabe ter o uporabi drugih nekemičnih možnosti.

2. Države članice vzpostavijo sisteme za zbiranje informacij o pojavljanju akutne zastrupitve s pesticidi, kadar je to ustrezno pa tudi o razvoju kronične zastrupitve v skupinah, ki so lahko redno izpostavljene pesticidom, kot so uporabniki, delavci v kmetijstvu ali osebe, ki živijo blizu območij, kjer se nanašajo pesticidi.

3. Da bi spodbudili primerljivost informacij, Komisija v sodelovanju z državami članicami do 14. decembra 2012 oblikuje strateške smernice za spremljanje in merjenje učinkov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje.

POGLAVJE III

NAPRAVE ZA NANAŠANJE PESTICIDOV

Člen 8

Pregledi naprav v uporabi

1. Države članice zagotovijo redne preglede naprav za nanašanje pesticidov za poklicno rabo. Do leta 2020 časovni presledek med pregledi ne sme biti daljši od petih let oziroma od treh let po letu 2020.

2. Države članice do 14. decembra 2016 zagotovijo, de se naprave za nanašanje pesticidov pregledajo vsaj enkrat. Po tem datumu smejo biti v poklicni uporabi le naprave za nanašanje pesticidov, katerih rezultat pregleda je bil pozitiven.

Nove naprave se pregledajo vsaj enkrat v petih letih od nakupa.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 in po oceni tveganja za zdravje ljudi in okolje ter oceni pogostosti uporabe naprav lahko države članice:

(a)

uporabljajo drugačne časovne razporede in obdobja med pregledi naprav za nanašanje pesticidov, ki se ne uporabljajo za škropljenje pesticidov, za ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice in za dodatno opremo za nanašanje pesticidov, ki predstavljajo zelo omejen obseg uporabe in se jih navede v nacionalnem akcijskem načrtu, predvidenem v členu 4.

V nadaljevanju navedene dodatne naprave za nanašanje pesticidov se v nobenem primeru ne obravnavajo kot naprave z zelo omejenim obsegom uporabe:

(i)	naprave za tretiranje, nameščene na vlakih in letalih;

(ii)	naprave s škropilnimi letvami, širšimi od 3 m, vključno s škropilnimi letvami, nameščenimi na napravah za setev;

(b)

iz pregleda izključijo ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice. Države članice v tem primeru zagotovijo, da so izvajalci seznanjeni s tem, da je treba pribor redno menjati, in s posebnimi tveganji, povezanimi s temi napravami, ter da so izvajalci usposobljeni za pravilno uporabo teh naprav za nanašanje v skladu s členom 5.

4. S pregledi se potrdi, da naprave za nanašanje pesticidov izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Priloge II, da se doseže visoka stopnja varstva zdravja ljudi in okolja.

Šteje se, da naprave za nanašanje pesticidov, ki ustrezajo usklajenim standardom v skladu s členom 20(1), izpolnjujejo bistvene zdravstvene in varnostne ter okoljske zahteve.

5. Poklicni uporabniki redno kalibrirajo naprave za nanašanje pesticidov in opravljajo tehnične preglede v skladu z opravljenim ustreznim usposabljanjem, kot je določeno v členu 5.

6. Države članice imenujejo organe, odgovorne za izvajanje sistemov pregledov in o tem obvestijo Komisijo.

Vsaka država članica uvede sisteme potrdil, ki so oblikovani tako, da omogočajo potrditev pregledov in priznavanje potrdil, pridobljenih v drugih državah članicah v skladu z zahtevami iz odstavka 4, če je obdobje od zadnjega pregleda, opravljenega v drugi državi članici, enako ali krajše od obdobja med časovnimi presledki za pregled na njenem ozemlju.

Države članice si prizadevajo priznati potrdila, izdana v drugih državah članicah, če so upoštevana obdobja med pregledi iz odstavka 1.

7. Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive v zvezi s spreminjanjem Priloge II z namenom, da se upošteva znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

POGLAVJE IV

POSEBNE PRAKSE IN UPORABE

Člen 9

Tretiranje iz zraka

1. Države članice zagotovijo, da je tretiranje iz zraka prepovedano.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko tretiranje iz zraka dovoli le v posebnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	drugih izvedljivih možnosti ni ali pa so prednosti glede zmanjšanih učinkov na zdravje ljudi in okolje v primerjavi z nanašanjem pesticidov iz tal očitne;

(b)	države članice morajo pesticide, uporabljene za tretiranje iz zraka, izrecno odobriti in sicer po izvedbi posebne ocene tveganja zaradi tretiranja iz zraka;

(c)	izvajalec, ki izvaja tretiranje iz zraka, mora imeti potrdilo iz člena 5(2). V prehodnem obdobju, ko sistemi potrdil še niso vzpostavljeni, lahko države članice sprejmejo drug dokaz o ustreznem znanju;

(d)	podjetje, odgovorno za izvajanje tretiranj iz zraka, ima potrdilo pristojnega organa za odobritev naprav in zračnih plovil za nanašanje pesticidov iz zraka;

(e)

če je področje, ki bo tretirano, v neposredni bližini območij, odprtih za javnost, se v odobritev vključijo posebni ukrepi za obvladovanje tveganja, s katerimi se zagotovi, da ni škodljivih vplivov na zdravje mimoidočih. Območje, ki bo tretirano, ne sme biti v neposredni bližini stanovanjskih območij;

(f)	zračna plovila so od leta 2013 opremljena s priborom, ki predstavlja najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjšanje zanašanja škropiva.

3. Države članice imenujejo organe, pristojne za določitev posebnih pogojev, pod katerimi se lahko izvaja tretiranje iz zraka, za preučevanje prošenj iz odstavka 4 in za objavo informacij o tem, za katere rastline in območja ter v kakšnih okoliščinah in pri katerih posebnih zahtevah za nanašanje, vključno z vremenskimi pogoji, se lahko dovoli tretiranje iz zraka.

Pristojni organi v odobritvi opredelijo ukrepe za pravočasno opozarjanje prebivalcev in drugih prisotnih oseb ter za varstvo okolja v bližini tretiranega območja.

4. Poklicni uporabnik, ki želi tretirati iz zraka, vloži prošnjo za odobritev načrta tretiranja pri pristojnem organu, opremljeno s podatki, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3. Prošnja za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja se pravočasno predloži pristojnemu organu. Prošnja vsebuje informacije o okvirnem času tretiranja, količini in vrsti uporabljenih pesticidov.

Države članice lahko določijo, da prošnje za tretiranje iz zraka v skladu z odobrenim načrtom tretiranja, za katere v roku, ki ga določijo pristojni organi, odgovor o sprejeti odločitvi ni bil posredovan, veljajo za odobrene.

V posebnih okoliščinah, kot so nujni primeri ali posebne težke okoliščine, se lahko v odobritev predložijo tudi posamezne prošnje za tretiranje iz zraka. Kadar je to upravičeno, lahko pristojni organi uporabijo pospešeni postopek, s katerim preverijo, ali so pred tretiranjem iz zraka izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

5. Države članice zagotovijo, da so pogoji iz odstavkov 2 in 3 izpolnjeni, tako da izvajajo ustrezno spremljanje.

6. Pristojni organi vodijo evidenco o prošnjah in odobritvah iz odstavka 4 ter zagotovijo, da so javnosti na voljo ustrezne informacije iz te evidence, kot so območje, ki bo tretirano, okvirni dan in ura tretiranja ter vrsta pesticida, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti.

Člen 10

Obveščanje javnosti

Države članice lahko v svoje nacionalne akcijske načrte vključijo določbe o obveščanju oseb, ki bi lahko bile izpostavljeni zanašanju škropiva.

Člen 11

Posebni ukrepi za varovanje vodnega okoljain pitne vode

1. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom pesticidov. Ti ukrepi podpirajo in so skladni z ustreznimi določbami Direktive 2000/60/ES in Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2. Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo:

(a)	dajanje prednosti pesticidom, ki niso označeni kot nevarni za vodno okolje v skladu z Direktivo 1999/45/ES niti ne vsebujejo prednostnih nevarnih snovi, kot so določene v členu 16(3) Direktive 2000/60/ES;

(b)	dajanje prednosti najučinkovitejšim tehnikam nanašanja, kot je uporaba naprav za nanašanje pesticidov z majhnim zanašanjem škropiva, zlasti pri visokih nasadih, kot so hmelj in nekateri sadovnjaki in vinogradi;

(c)

uporabo metod za zmanjševanje tveganja, ki do najmanjše možne mere zmanjšujejo tveganje onesnaženja izven kraja tretiranja, ki ga povzročajo zanašanje škropiva, drenaža in odtekanje. To vključuje določitev ustrezno velikih zaščitnih pasov za varovanje neciljnih vodnih organizmov in varovalnih območij za površinske in podzemne vode, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode, kjer se pesticidi ne smejo uporabljati ali shranjevati;

(d)	zmanjšanje, kolikor je mogoče, ali odpravo nanašanja na ali ob cestah, železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugih infrastrukturah v bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih ali na neprepustnih površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije.

Člen 12

Zmanjševanje uporabe pesticidov ali tveganj na posebnih območjih

Države članice ob ustreznem upoštevanju potrebnih higienskih zahtev in zahtev javnega zdravja ter biotske raznovrstnosti ali rezultatov zadevnih ocen tveganja zagotovijo, da se uporaba pesticidov na teh posebnih območjih čim bolj zmanjša ali prepove. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov. Zadevna posebna območja so:

(a)	območja, ki jih uporablja širša javnost ali ranljive skupine, kakor je opredeljeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009, na primer v javnih parkih in vrtovih, na športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igriščih ter v bližini zdravstvenih ustanov;

(b)	zavarovanih območjih, kakor so opredeljena v Direktivi 2000/60/ES, ali drugih območjih, določenih za namene oblikovanja potrebnih ohranitvenih ukrepov v skladu z določbami direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS;

(c)	nedavno tretiranih območjih, ki jih uporabljajo kmetijski delavci ali imajo dostop do njih.

Člen 13

Ravnanje s pesticidi in njihovo skladiščenje ter obdelavanjihove embalaže in ostankov

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naslednje dejavnosti poklicnih uporabnikov in, kjer je primerno, distributerjev ne ogrožajo zdravja ljudi ali okolja:

(a)	skladiščenje, rokovanje, priprava škropilne brozge pred nanašanjem;

(b)	ravnanje z embalažo in ostanki pesticidov;

(c)	odstranjevanje ostankov škropilne brozge v rezervoarjih po nanašanju;

(d)	čiščenje uporabljenih naprav po nanašanju;

(e)	ponovna uporaba ali odstranitev ostankov pesticidov in njihove embalaže v skladu z zakonodajo Skupnosti o odpadkih.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s pesticidi, dovoljenimi za nepoklicne uporabnike, da se izognejo nevarnemu načinu ravnanja s pesticidi. Ti ukrepi lahko vključujejo uporabo pesticidov z nizko stopnjo toksičnosti, formulacij v obliki gotovih pripravkov in omejitve glede velikosti embalaže ali pakiranja.

3. Države članice zagotovijo, da so prostori za skladiščenje pesticidov za poklicno uporabo zgrajeni tako, da se preprečijo neželeni izpusti. Posebno pozornost je treba nameniti lokaciji, velikosti in gradbenim materialom.

Člen 14

Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov zajema integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (22).

2. Države članice vzpostavijo potrebne pogoje za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi oziroma podpirajo vzpostavitev teh pogojev. Še zlasti zagotovijo, da imajo poklicni uporabniki na voljo informacije, opremo za spremljanje pojava škodljivih organizmov in odločanje ter svetovalno službo za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

3. Do 30. junija 2013 države članice poročajo Komisiji o izvajanju odstavkov 1 in 2, zlasti o tem, ali so vzpostavljeni potrebni pogoji za izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

4. Države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opišejo, kako zagotavljajo, da bodo vsi poklicni uporabniki pesticidov do 1. januarja 2014 izvajali splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive v zvezi s spreminjanjem Priloge III z namenom, da se upošteva znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

5. Države članice uvedejo ustrezne spodbude, s katerimi poklicne uporabnike spodbudijo k prostovoljnemu izvajanju smernic integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne pridelke ali sektorje. Javni organi in/ali organizacije, ki zastopajo določene poklicne uporabnike, lahko pripravijo take smernice. Države članice se v svojih nacionalnih akcijskih načrtih sklicujejo na tiste smernice, ki so po njihovem mnenju potrebne in ustrezne.

POGLAVJE V

KAZALNIKI, POROČANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 15

Kazalniki

1. Določijo se usklajeni kazalniki tveganja, kakor so opredeljeni v Prilogi IV. Države članice pa lahko poleg usklajenih kazalnikov še naprej uporabljajo obstoječe nacionalne kazalnike ali sprejmejo druge ustrezne kazalnike.

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive v zvezi s spreminjanjem Priloge IV z namenom, da se upošteva znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(2).

2. Države članice:

(a)	izračunajo kazalnike tveganja iz odstavka 1 z uporabo statističnih podatkov, zbranih v skladu s predpisi Skupnosti o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih, skupaj z drugimi ustreznimi podatki;

(b)	določijo trende pri uporabi določenih aktivnih snovi;

(c)

opredelijo prednostne podatke, kot so aktivne snovi, rastline, regije ali prakse, ki zahtevajo posebno pozornost ali dobre prakse, ki so lahko zgled, da se dosežejo cilji te direktive v zvezi z zmanjšanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov.

3. Države članice posredujejo rezultate vrednotenj, izvedenih v skladu z odstavkom 2, Komisiji in drugim državam članicam ter zagotovijo, da so te informacije dostopne javnosti.

4. Komisija izračuna kazalnike tveganja na ravni Skupnosti z uporabo statističnih podatkov, zbranih v skladu s predpisi Skupnosti o statistiki o fitofarmacevtskih sredstvih, in drugih ustreznih podatkov za ocenjevanje trendov v zvezi s tveganji pri uporabi pesticidov.

Komisija uporabi te podatke in informacije tudi za oceno napredka pri doseganju ciljev drugih politik Skupnosti, usmerjenih k zniževanju vplivov pesticidov na zdravje ljudi in okolje.

Rezultati so javnosti na voljo prek spletnega portala iz člena 4(4).

Člen 16

Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno predloži poročilo o napredku, doseženem pri izvajanju te direktive, z ustreznimi predlogi za spremembe, če je primerno.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje do 14. decembra 2012 in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi poznejši spremembi.

Člen 18

Izmenjava informacij in najboljša praksa

Komisija kot prednostno nalogo za razpravo v strokovni skupini za tematsko strategijo predloži izmenjavo informacij in najboljše prakse na področju trajnostne rabe pesticidov in integriranega zatiranja škodljivih organizmov.

Člen 19

Pristojbine in takse

1. Države članice lahko s pristojbinami ali taksami izterjajo stroške za delo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti v skladu s to direktivo.

2. Države članice zagotovijo, da se pristojbine ali takse iz odstavka 1 določijo na pregleden način in ustrezajo dejanskim stroškom opravljenega dela.

Člen 20

Standardizacija

1. Standardi iz člena 8(4) te direktive se določijo v skladu s postopkom iz člena 6(3) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (23).

Zahteva za razvoj takih standardov se lahko določi ob posvetovanju z odborom iz člena 21(1).

2. Komisija objavi sklice standardov v Uradnem listu Evropske unije.

3. Če država članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard v celoti ne izpolnjuje zahtev, ki jih zajema in ki so določene v Prilogi II, Komisija ali zadevna država članica zadevo predloži odboru, ustanovljenemu s členom 5 Direktive 98/34/ES, ter predloži svoje argumente. Odbor po posvetovanju s pristojnimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma da svoje mnenje.

Glede na mnenje tega odbora se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklicevanja na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in, če je to potrebno, zahteva spremembo zadevnih harmoniziranih standardov.

Člen 21

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (24).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 22

Stroški

Komisija lahko za podpiranje oblikovanja usklajene politike in sistemov na področju trajnostne rabe pesticidov financira:

(a)	razvoj usklajenega sistema, vključno z ustrezno zbirko podatkov za zbiranje in shranjevanje vseh podatkov v zvezi s kazalniki tveganja za pesticide in za zagotavljanje, da bodo ti podatki na razpolago pristojnim organom, drugim zainteresiranim stranem in javnosti;

(b)	izvedbo študij, potrebnih za pripravo in razvoj zakonodaje, vključno s prilagoditvijo prilog te direktive tehničnemu napredku;

(c)	razvoj smernic in najboljših praks za olajšanje izvajanja te direktive.

Člen 23

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 14. decembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način takšnega sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji posredujejo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 25

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 21. oktobra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) UL C 161, 13.7.2007, str. 48.

(2) UL C 146, 30.6.2007, str. 48.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2007 (UL C 263 E, 16.10.2008, str. 158), Skupno stališče Sveta z dne 19. maja 2008 (UL C 254 E, 7.10.2008, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 24. septembra 2009.

(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(5) UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(6) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(7) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(8) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(9) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(10) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(11) UL L 156, 25.6.2003, str. 17.

(12) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.

(13) UL L 158, 30.4.2004, str. 50.

(14) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

(15) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(16) UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(17) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(18) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(19) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(20) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(21) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(22) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(23) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(24) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

PRILOGA I

Področja usposabljanja iz člena 5

1.	Vsa ustrezna zakonodaja v zvezi s pesticidi in njihovo uporabo.

2.	Obstoj in tveganja nezakonitih (ponarejenih) fitofarmacevtskih sredstev ter metode za prepoznavanje takšnih sredstev.

Nevarnosti in tveganja, povezana s pesticidi, ter kako jih prepoznati in nadzirati, zlasti:

(a)	tveganja za ljudi (izvajalce ukrepov varstva rastlin, prebivalce, druge navzoče osebe, osebe, ki vstopajo na tretirana območja in tiste, ki ravnajo s tretiranimi rastlinami ali uživajo tretirane dele rastlin)in kako dejavniki, kot je kajenje, povečajo ta tveganja;

(b)	simptomi zastrupitve s pesticidi in ukrepi prve pomoči;

(c)	tveganja za neciljne rastline, koristne žuželke, prosto živeče živali, biotsko raznovrstnost in okolje na splošno.

Strategije in tehnike integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, strategije in tehnike celovitega ravnanja s kmetijskimi rastlinami, načela ekološkega kmetovanja, metode biološkega zatiranja škodljivih organizmov; informacije o splošnih načelih in smernicah za posamezne kulture ali sektor v okviru integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

5.	Uvajanje primerjalne ocene na ravni uporabnika za pomoč poklicnim uporabnikom, da v dani situaciji za problem s škodljivimi organizmi med vsemi registriranimi sredstvi izberejo najustreznejši pesticid z najmanj stranskimi učinki za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.

Ukrepi za zmanjšanje tveganja za ljudi, neciljne organizme in okolje na najnižjo možno raven: varne delovne prakse za skladiščenje, rokovanje s pesticidi in njihovo mešanje ter odstranjevanje prazne embalaže, drugih onesnaženih materialov in odvečnih pesticidov (vključno z ostankom škropilne brozge) v koncentrirani ali razredčeni obliki; priporočen način za nadziranje izpostavljenosti izvajalca (osebna zaščitna oprema).

7.	Pristopi na osnovi tveganja, pri katerih se upoštevajo lokalne spremenljivke pridobivanja vode, kot so podnebje, tla, vrste pridelkov in reliefi.

8.	Postopki za pripravo naprav za nanašanje pesticidov za obratovanje, vključno z njihovo kalibracijo, ter za njihovo delovanje z najnižjim možnim tveganjem za uporabnike, druge osebe, neciljne živalske in rastlinske vrste, biotsko raznovrstnost in okolje, vključno z vodnimi viri.

Uporaba naprav za nanašanje pesticidov in njihovo vzdrževanje ter posebne tehnike škropljenja (npr. pršenje z majhno porabo vode in šobe z majhnim zanašanjem škropiva) kot tudi cilji tehničnega pregleda škropilnic v uporabi in načini izboljšane kakovosti škropljenja. Posebna tveganja, povezana z uporabo ročne naprave za nanašanje pesticidov ali nahrbtne škropilnice in ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja.

10.	Nujni ukrepi za varovanje zdravja ljudi, okolja, vključno z vodnimi viri, v primeru nenamernega razlitja in onesnaženja ter ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi lahko povzročili izpiranje pesticidov.

11.	Posebna pozornost na zavarovanih območjih iz členov 6 in 7 Direktive 2000/60/ES.

12.	Spremljanje zdravja in centri za sporočanje vseh nesreč ali možnih nesreč.

13.	Vodenje evidence o uporabi pesticidov v skladu z ustrezno zakonodajo.

PRILOGA II

Zahteve za varovanje zdravja in varnosti in okoljske zahteve v zvezi s pregledi naprav za nanašanje pesticidov

Pregled naprav za nanašanje pesticidov pokriva vse vidike, ki so pomembni za doseganje visoke stopnje varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja. Popolna učinkovitost nanašanja se zagotovi s pravilnim delovanjem naprav in funkcij opreme ter s tem prispeva k izpolnitvi naslednjih ciljev.

Naprave za nanašanje pesticidov morajo delovati zanesljivo in se morajo pravilno uporabljati za njihov predvideni namen ter tako zagotoviti, da se lahko pesticidi pravilno odmerjajo in razporedijo. Naprave morajo biti v stanju, ki omogoča varno, enostavno in popolno polnjenje in praznjenje ter preprečujejo odtekanje pesticidov. Omogočeno mora biti enostavno in temeljito čiščenje. Zagotovljeno mora biti varno delovanje naprav in njihov nadzor ter možnost takojšnje ustavitve s sedeža upravljavca. Kjer potrebno, mora biti uravnavanje enostavno, natančno in ponovljivo.

Posebno pozornost je treba nameniti naslednjemu:

1. Deli za prenos pogona

Zaščitni držaj priključne gredi in varovalo pogonskega priključka morata biti vgrajena in v dobrem stanju, varovalne naprave ter vsi premični ali vrteči se pogonski prenosniki ne smejo biti ovirani pri svojem delovanju, da se zagotovi zaščita upravljavca.

2. Črpalka

Kapaciteta črpalke ustreza potrebam naprave in deluje pravilno, da se zagotovi stalna in zanesljiva stopnja nanašanja. Črpalka ne pušča.

3. Mešanje

Naprave za mešanje morajo zagotoviti pravilno kroženje, da se doseže enaka koncentracija škropilne brozge po celotnem volumnu rezervoarja.

4. Rezervoar škropilne brozge

Rezervoarji škropilnic, vključno z merilcem vsebine rezervoarja, polnilnimi napravami, cedili in filtri, sistemi za praznjenje in spiranje ter mešalnimi napravami delujejo tako, da zmanjšujejo možnost nenamernega razlitja, neenakomerno koncentracijo pripravka, izpostavljenosti izvajalca in količino ostanka.

5. Merilni sistemi, sistemi za nadzor in regulacijo

Vse naprave za merjenje, vklapljanje in izklapljanje ter uravnavanje tlaka in/ali prostornine pretoka so ustrezno kalibrirane in pravilno delujejo ter ne puščajo. Nadzor tlaka in delovanja naprav za nastavitev tlaka je med nanašanjem lahko izvedljiv. Naprave za nastavitve tlaka ohranjajo konstantni delovni tlak pri konstantnih obratih črpalke, da se zagotovi nanašanje konstantnega odmerka škropilne brozge.

6. Cevi in vodi

Cevi in vodi so v dobrem stanju, da ne pride do motenj pretoka tekočine ali nenamernega razlitja v primeru okvare. Iz cevi ali vodov ne izteka, tudi če naprava deluje pod največjim dosegljivim tlakom sistema.

7. Filtriranje

V izogib vrtinčenju in neenakomernosti škropilne strukture so filtri ustrezno vzdrževani, velikost mrežnega očesa filtrov pa ustreza velikosti razpršilnih šob, vgrajenih v škropilnico. Sistem za prikaz zamašitve filtra mora delovati pravilno, kjer je to ustrezno.

8. Škropilna letev (za naprave, ki pesticide škropijo s horizontalno postavljeno letvijo, nameščeno blizu rastline ali drugega predmeta tretiranja)

Škropilna letev je v dobrem stanju in stabilna v vseh smereh. Sistemi za pritrditev in uravnavanje ter naprave za blaženje nenamernih gibanj in izravnavanje nagiba morajo pravilno delovati.

9. Razpršilne šobe

Razpršilne šobe delujejo pravilno in škropilna brozga ne kaplja iz njih, ko tretiranje preneha. Prostornina pretoka vsake posamezne šobe ne sme bistveno odstopati od podatkov iz tabel prostornine pretoka, ki jih zagotovi proizvajalec, da se zagotovi homogenost škropilne strukture.

10. Porazdelitev

Prečna in navpična (v primeru nanašanj na visoke kulture) porazdelitev škropilne brozge na ciljni površini morata biti, kjer je to smiselno, enakomerni.

11. Puhalo (za naprave, ki porazdeljujejo pesticide s pomočjo zraka)

Puhalo je v dobrem stanju ter zagotavlja stalen in zanesljiv zračni tok.

PRILOGA III

Splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi

Preprečevanje in/ali zatiranje škodljivih organizmov se med drugim doseže ali izboljša zlasti s:

—	kolobarjenjem,

—	uporabo ustreznih tehnik gojenja (npr. starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, setve podsevkov, gojenje s čim manjšo obdelavo tal, obrezovanja in tehnik neposredne setve),

—	uporabo odpornih/tolerantnih kultivarjev in standardnega/certificiranega semenskega ter sadilnega materiala, kjer je to primerno,

—	uporabo uravnoteženega gnojenja, apnenja in postopkov namakanja/osuševanja,

—	preprečevanjem razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi (npr. z rednim čiščenjem strojev in opreme),

—	zaščito in povečanjem števila pomembnih koristnih organizmov, npr. z ustreznimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj in izven proizvodnih območij.

Škodljive organizme je treba spremljati z ustreznimi metodami in orodji, kjer so dostopna. Takšna ustrezna orodja vključujejo opazovanje na terenu in znanstveno zasnovane sisteme opozarjanja, napovedovanja in zgodnjega ugotavljanja populacij škodljivih organizmov kadar je to izvedljivo, kot tudi uporabo nasvetov strokovno usposobljenih svetovalcev.

Poklicni uporabniki se morajo na podlagi rezultatov spremljanja škodljivih organizmov odločiti, če in kdaj bodo uporabili ukrepe za varstvo rastlin. Trdni in znanstveno utemeljeni pragovi škodljivosti so bistveni pri odločanju. Pri odločitvi o izvedbi tretiranja je treba po možnosti upoštevati pragove škodljivosti, določene za škodljive organizme za regijo, posebna območja, rastline in posebne podnebne razmere.

4.	Trajnostne biološke, mehanske in druge nekemične metode imajo prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo zadovoljiv nadzor nad škodljivimi organizmi.

5.	Uporabljeni pesticidi morajo biti čim bolj specifični glede na cilj, imeti pa morajo kar najmanj stranskih učinkov na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.

Poklicni uporabnik bi moral uporabo pesticidov in drugih oblik ukrepanja ohraniti na nujno potrebnih ravneh, npr. z zmanjšanimi odmerki, zmanjšano pogostnostjo nanašanja ali delnim nanašanjem, pri tem pa mora upoštevati, da je raven tveganja v vegetaciji sprejemljiva in ne povečuje tveganja za razvoj odpornosti pri populacijah škodljivih organizmov.

Če je znano tveganje za nastanek odpornosti proti določenemu ukrepu za varstvo rastlin in če velikost populacije škodljivih organizmov zahteva večkraten nanos pesticidov na rastline, je treba uporabiti razpoložljive metode proti pojavu odpornosti, s katerimi se ohrani učinkovitost sredstev. To lahko vključuje uporabo več pesticidov z različnimi načini delovanja.

8.	Poklicni uporabnik bi moral na podlagi evidenc o uporabi pesticidov in nadzorovanja škodljivih organizmov preveriti uspešnost uporabljenih ukrepov za varstvo rastlin.

PRILOGA IV

Usklajeni kazalniki tveganja