10.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 146/37 |
DIREKTIVA 2009/44/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 6. maja 2009
o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določila ureditev, v okviru katere se domačim in tujim udeležencem pri plačilnih sistemih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev zagotavljata dokončnost prenosnih nalogov in medsebojnega poračunavanja, prav tako pa tudi izvršljivost dodatnega jamstva. |
(2) |
Ocenjevalno poročilo Komisije z dne 7. aprila 2006 o Direktivi 98/26/ES o dokončnosti poravnave je ugotovilo, da Direktiva 98/26/ES na splošno dobro deluje. Izpostavilo je nekaj pomembnih sprememb, ki naj bi se izvajale na področju plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ter ugotovilo, da je treba Direktivo 98/26/ES razjasniti in poenostaviti. |
(3) |
Glavna sprememba pa je naraščanje števila povezav med sistemi, ki so v času priprave Direktive 98/26/ES pretežno delovali le na nacionalni in neodvisni podlagi. Navedena sprememba je eden izmed rezultatov Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (5) in Evropskega kodeksa ravnanja glede obračuna in poravnave poslov z vrednostnimi papirji. Z namenom prilagoditve temu razvoju je treba pojasniti koncept interoperabilnega sistema in odgovornost upravljavcev sistemov. |
(4) |
Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je oblikovala enotni pravni okvir Skupnosti za čezmejno uporabo finančnega zavarovanja in tako ukinila večino formalnih zahtev, ki so se tradicionalno izvajale pri dogovorih o zavarovanju. |
(5) |
Evropska centralna banka je določila, da uvrsti bančna posojila med primerne vrste zavarovanja za kreditne operacije Eurosistema s 1. januarjem 2007. Z namenom maksimalnega povečanja gospodarskega vpliva uporabe bančnih posojil pa je Evropska centralna banka priporočila razširitev obsega uporabe Direktive 2002/47/ES. Ocenjevalno poročilo Komisije z dne 20. decembra 2006 o Direktivi 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju je to temo obravnavalo in se pridružilo mnenju Evropske centralne banke. Uporaba bančnih posojil bo še povečala nabor razpoložljivih finančnih zavarovanj. Poleg tega bi nadaljnja uskladitev na področju plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev nadalje prispevala k enakim konkurenčnim pogojem med kreditnimi institucijami v vseh državah članicah. Če bi uporabo bančnih posojil kot zavarovanj še pospešili, bi imeli korist tudi potrošniki in dolžniki, saj bi uporaba bančnih posojil kot zavarovanj vodila k intenzivnejši konkurenci in boljši dostopnosti kreditov. |
(6) |
Da bi olajšali uporabo bančnih posojil, je pomembno, da se ukine ali pa prepove kakršna koli administrativna pravila, kot so obveznosti priglasitve in registracij, na podlagi katerih bi bila dodelitev bančnih posojil neizvedljiva. Da ne bi ogrožali položaja uporabnikov zavarovanja, morajo dolžniki imeti možnost veljavno odstopiti svoje pravice do pobota, ki jih imajo nasproti upnikom. Enako načelo velja v primerih, ko dolžnik odstopi od pravil bančne tajnosti, saj bi v nasprotnem primeru uporabnik zavarovanja lahko imel nezadostne informacije za pravilno oceno vrednosti osnovnih bančnih posojil. Te določbe ne bi smele posegati v Direktivo 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah (7). |
(7) |
Države članice niso uporabile možnosti v okviru člena 4(3) Direktive 2002/47/ES, da lahko uporabnike zavarovanja izvzamejo iz pravice do prisvojitve. To določbo bi bilo zato treba črtati. |
(8) |
Direktivi 98/26/ES in 2002/47/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) se države članice spodbuja, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 98/26/ES
Direktiva 98/26/ES se spremeni:
(1) |
črta se uvodna izjava 8; |
(2) |
vstavi se naslednja uvodna izjava:
|
(3) |
vstavi se naslednja uvodna izjava:
|
(4) |
člen 1 se spremeni:
|
(5) |
člen 2 se spremeni:
|
(6) |
člen 3 se spremeni:
|
(7) |
člen 4 se nadomesti z naslednjim: „Člen 4 Države članice lahko zagotovijo, da začetek postopka zaradi nesolventnosti proti udeležencu ali upravljavcu interoperabilnega sistema ne preprečuje, da bi se sredstva ali vrednostni papirji, ki so na razpolago na poravnalnem računu tega udeleženca, uporabila za izpolnitev obveznosti tega udeleženca v sistemu (ali v interoperabilnem sistemu) na delovni dan začetka postopka zaradi nesolventnosti. Države članice lahko tudi določijo, da se kreditna zmogljivost tega udeleženca, ki je povezana s sistemom, uporabi na podlagi razpoložljivega obstoječega dodatnega jamstva za izpolnitev obveznosti tega udeleženca v sistemu (ali v interoperabilnem sistemu).“; |
(8) |
v členu 5 se doda naslednji pododstavek: „V primeru interoperabilnih sistemov vsak sistem v svojih lastnih pravilih določi trenutek nepreklicnosti, tako, da se v največji možni meri zagotovi, da so pravila vseh zadevnih interoperabilnih sistemov glede tega usklajena. Na pravila enega sistema o trenutku nepreklicnosti ne smejo vplivati pravila drugih sistemov, s katerimi je interoperabilen, razen če je drugače določeno s pravili vseh sistemov, ki so vključeni v interoperabilni sistem.“; |
(9) |
člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Postopek zaradi nesolventnosti nima retroaktivnih učinkov na pravice in obveznosti udeleženca, ki so povezane ali izhajajo iz njegove udeležbe v sistemu pred začetkom postopka, kakor je opredeljen v členu 6(1). To velja med drugim v zvezi s pravicami in obveznostmi udeleženca v interoperabilnem sistemu ali upravljavca interoperabilnega sistema, ki ni udeleženec.“; |
(10) |
člen 9 se nadomesti z naslednjim: „Člen 9 1. Pravice upravljavca sistema ali udeleženca do zagotovljenega dodatnega jamstva, v povezavi s sistemom ali katerim koli interoperabilnim sistemom in pravice centralnih bank držav članic ali Evropske centralne banke do zagotovljenega dodatnega jamstva ne vplivajo na postopek zaradi nesolventnosti proti:
Tako dodatno jamstvo se lahko uporabi za izpolnitev teh pravic. 2. Kadar so vrednostni papirji, (vključno s pravicami, ki jih vsebujejo vrednostni papirji), zagotovljeni kot dodatno jamstvo udeležencem, upravljavcem sistemov ali centralnim bankam držav članic ali Evropski centralni banki, kot je opisano v odstavku 1, in se njihove pravice (ali pravice katerega koli pooblaščenega zastopnika, posrednika ali tretje osebe, ki deluje v njihovem imenu) v povezavi z vrednostnimi papirji zakonito vpišejo v register, na račun ali centraliziran depotni sistem v državi članici, se določitev pravic teh subjektov kot imetnikov dodatnega jamstva v zvezi s temi vrednostnimi papirji ureja z zakonodajo te države članice.“; |
(11) |
člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 1. Države članice navedejo sisteme in zadevne upravljavce sistema, ki naj se vključijo v področje uporabe te direktive, in jih sporočijo Komisiji ter obvestijo Komisijo o organih, ki so jih izbrale v skladu s členom 6(2). Upravljavec sistema sporoči državi članici, katere pravo se uporablja, udeležence sistema, vključno z vsemi morebitnimi posrednimi udeleženci, kot tudi vse spremembe v zvezi z njimi. Poleg navedbe iz drugega pododstavka lahko države članice uvedejo nadzor ali zahteve za odobritev za sisteme, ki spadajo v njihovo sodno pristojnost. Institucija obvešča vsakogar s pravnim interesom na podlagi njegove zahteve o sistemih, v katerih je udeležena, in mu priskrbi podatke o glavnih pravilih, ki urejajo delovanje teh sistemov. 2. Sistem, določen pred začetkom veljavnosti nacionalnih določb za izvedbo Direktive 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil, je še naprej določen za namene te direktive (12). Prenosni nalog, ki vstopa v sistem pred začetkom veljavnosti nacionalnih določb za izvajanje Direktive 2009/44/ES, vendar je poravnan po začetku njihove veljavnosti, se šteje kot prenosni nalog za namene te direktive. |
Člen 2
Spremembe Direktive 2002/47/ES
Direktiva 2002/47/ES se spremeni:
(1) |
uvodna izjava 9 se nadomesti z naslednjim:
|
(2) |
uvodna izjava 20 se nadomesti z naslednjim:
|
(3) |
doda se naslednja uvodna izjava:
|
(4) |
člen 1 se spremeni:
|
(5) |
člen 2 se spremeni:
|
(6) |
člen 3 se spremeni:
|
(7) |
člen 4 se spremeni:
|
(8) |
v členu 5 se doda naslednji odstavek: „6. Ta člen se ne uporablja za bančna posojila.“; |
(9) |
za členom 9 se doda naslednji člen: „Člen 9a Direktiva 2008/48/ES Določbe te direktive ne posegajo v Direktivo 2008/48/ES.“ |
Člen 3
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 30. decembra 2010. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
Države članice te predpise uporabljajo od 30. junija 2011.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 6. maja 2009
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. KOHOUT
(1) UL C 216, 23.8.2008, str. 1.
(2) Mnenje z dne 3. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. aprila 2009.
(4) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.
(5) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(6) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.
(7) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.
(8) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(9) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
(10) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.“;
(11) UL L 168, 27.6.2002, str. 43.“;
(12) UL L 146X, 10.6.2009, str. 37.“
(13) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.“;
(14) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(15) UL L 228, 11.8.1992, str. 1.
(16) UL L 345, 19.12.2002, str. 1.“;
(17) UL L 133, 22.5.2008, str. 66.
(18) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.“;
(19) UL L 95, 21.4.1993, str. 29.“