DIREKTIVA KOMISIJE 2009/10/ES

z dne 13. februarja 2009

o spremembi Direktive 2008/84/ES o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (1), ter zlasti člena 3(3)(a) Direktive,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za hrano (SCF) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Direktivi Komisije 2008/84/ES (2) z dne 27. avgusta 2008 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil so določena merila čistosti za aditive iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (3).

(2)

Sklep mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) z dne 20. oktobra 2006 (4) je bil, da je nizin, proizveden s spremenjenim postopkom proizvodnje z uporabo gojišča na podlagi sladkorja, enako varen za zdravje kot nizin, proizveden z originalnim postopkom z uporabo gojišča na podlagi mleka. Obstoječe specifikacije za E 234 nizin je treba na podlagi navedenega mnenja spremeniti, da se posodobita definicija in merila čistosti za navedeni aditiv.

(3)

Formaldehid se uporablja kot konzervans pri izdelavi alginske kisline, alginatnih soli in estrov alginske kisline. V poročilih je bilo navedeno, da lahko v končnih želirnih aditivih ostane tudi do 50 mg/kg formaldehida. EFSA je na zahtevo Komisije ocenila varnost in uporabo formaldehida kot konzervansa pri izdelavi in pripravi aditivov za živila (5). Sklep mnenja EFSA z dne 30. novembra 2006 je bil, da ocenjena izpostavljenost želirnim aditivom, v katerih je vrednost ostanka formaldehida 50 mg/kg aditiva, ni tvegana za zdravje. Zato je treba obstoječa merila čistosti za E 400 alginsko kislino, E 401 natrijev alginat, E 402 kalijev alginat, E 403 amonijev alginat, E 404 kalcijev alginat in E 405 propan-1,2-diol alginat spremeniti tako, da se določi mejna vrednost formaldehida 50 mg/kg.

(4)

Formaldehid se trenutno ne uporablja pri obdelavi morskih alg za proizvodnjo E 407 karagenana in E 407a obdelanih rdečih morskih alg eucheuma. Vendar se lahko naravno pojavlja v morskih algah in je zato lahko prisoten kot nečistoča v končnem proizvodu. Zato je treba določiti mejno vrednost naključne prisotnosti zgoraj navedene snovi v navedenih aditivih za živila.

(5)

Guma guar je z Direktivo 95/2/ES odobrena kot aditiv za živila za uporabo v živilih. Zlasti se uporablja kot sredstvo za zgoščevanje, emulgator in stabilizator. Komisiji je bila predložena zahteva za uporabo delno polimerizirane gume guar kot aditiva za živila, proizvedene iz naravne gume guar z enim od treh postopkov izdelave: toplotno obdelavo, kislo hidrolizo ali bazično oksidacijo. EFSA je ocenila varnost in uporabo navedenega aditiva in v mnenju z dne 4. julija 2007 (6) ocenila, da je v sestavi končnega proizvoda delno depolimerizirana guma guar zelo podobna naravni gumi guar. Prav tako je ocenila, da se delno depolimerizirana guma guar lahko varno uporablja kot sredstvo za zgoščevanja, emulgator ali stabilizator. Vendar je EFSA v istem mnenju priporočila, da je treba spremeniti specifikacije za E 412 gumo guar, da se upošteva višjo vrednost soli in morebitno prisotnost neželenih stranskih proizvodov zaradi postopka izdelave. Specifikacije za gumo guar je zato treba na podlagi priporočila EFSA spremeniti.

(6)	Spremeniti je treba specifikacije za E 504(i) magnezijev karbonat, z Direktivo 95/2/ES odobren kot aditiv za živila za uporabo v živilih.

(7)

Podatki, ki jih je predložila Evropska zveza za apno (European Lime Association), kažejo, da pri izdelavi apnenih proizvodov iz razpoložljivih surovin ni možno izpolnjevati obstoječih meril čistosti za E 526 kalcijev hidroksid in E 529 kalcijev oksid glede vrednosti magnezija in bazičnih soli. Ob upoštevanju varnosti magnezijevih soli in specifikacij iz Codexa Alimentariusa, ki ga je oblikoval skupni znanstveni odbor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovne zdravstvene organizacije o aditivih za živila (v nadaljnjem besedilu: JECFA), je primerno spremeniti vrednosti magnezija in bazičnih soli za E 526 kalcijev hidroksid in E 529 kalcijev oksid na najnižjo dosegljivo vrednost, ki je nižja ali enaka tisti, ki jo je določil JECFA.

(8)

Poleg tega je treba upoštevati specifikacije iz Codexa Alimentariusa, ki ga je oblikoval JECFA, glede vrednosti svinca za E 526 kalcijev hidroksid in E 529 kalcijev oksid. Vendar je zaradi naravne vsebnosti svinca v surovinah (kalcijev karbonat), pridobljenih v nekaterih državah članicah in iz katerih se pridobivajo navedeni aditivi, težko uskladiti vrednost svinca v navedenih aditivih za živila z mejno vrednostjo, ki jo je določil JECFA. Zato je treba trenutno raven svinca znižati na najnižjo dosegljivo vrednost.

(9)

V Direktivi 95/2/ES je E 901 čebelji vosek odobren kot aditiv za živila. EFSA je v mnenju z dne 27. novembra 2007 (7) potrdila varnost uporabe tega aditiva za živila. Vendar je prav tako navedla, da je treba omejiti prisotnost svinca na najnižjo možno vrednost. Ob upoštevanju revidiranih specifikacij za čebelji vosek iz Codexa Alimentariusa, ki ga je oblikoval JECFA, je primerno spremeniti obstoječa merila čistosti za E 901 čebelji vosek, da se zmanjša najvišja dovoljena vrednost svinca.

(10)

Znanstveni odbor za hrano (v nadaljnjem besedilu: SCF) (8) je ocenil visokorafinirane voske iz sintetičnih ogljikovodikovih surovin (sintetični voski) in naftnih surovin in 22. septembra 1995 izdal mnenje o mineralnih in sintetičnih ogljikovodikih. SCF je menil, da so bili predloženi zadostni podatki za dodelitev celotne skupine ADI (sprejemljivega dnevnega vnosa) za obe skupini voskov, tj. voskov iz naftnih ali sintetičnih ogljikovodikovih surovin. Pri določitvi meril čistosti za E 905 mikrokristalinični vosek niso bili določeni sintetični ogljikovodikovi voski in niso bili vključeni med specifikacije. Zato Komisija meni, da je treba spremeniti merila čistosti za E 905 mikrokristalinični vosek, da se vključi voske iz sintetičnih ogljikovodikovih surovin.

(11)	E 230 (bifenil) in E 233 (tiabendazol) nista več dovoljena kot aditiva za živila v zakonodaji EU. Bifenil je bil umaknjen z Direktivo 2003/114/ES, tiabendazol pa z Direktivo 98/72/ES. Zato je treba Prilogo I k Direktivi 2008/84/ES ustrezno posodobiti in specifikacije za E 230 in E 233 črtati.

(12)	Upoštevati je treba specifikacije in analitske tehnike za aditive iz Codexa Alimentariusa, ki ga je oblikoval JECFA. Zlasti je treba, kadar je to primerno, spremeniti posebna merila čistosti, da izražajo meje za posamezne zadevne težke kovine.

(13)	Direktivo 2008/84/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2008/84/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 13. februarja 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 40, 11.2.1989, str. 27.

(2) UL L 253, 20.9.2008, str. 1.

(3) UL L 61, 18.3.1995, str. 1.

(4) http://www.efsa.europa.eu/en/science/afc/afc_opinions/ej314b_nisin.html

(5) Mnenje Znanstvenega odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili (AFC) na zahtevo Komisije glede uporabe formaldehida kot konzervansa pri izdelavi in pripravi aditivov za živila; vprašanje št. EFSA-Q-2005-032.

http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753812_1178620766610.htm

(6) Mnenje Znanstvenega odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili (AFC) na zahtevo Komisije glede uporabe delno depolimerizirane gume guar kot aditiva za živila; Vprašanje št. EFSA-Q-2006-122.

http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753812_1178638739757.htm

(7) Čebelji vosek (E 901) kot glazirno sredstvo in nosilec arome; Mnenje Znanstvenega odbora o aditivih za živila, aromah, pomožnih tehnoloških sredstvih in materialih za stik z živili (AFC); Vprašanje št. EFSA-Q-2006-021.

http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753812_1178672652158.htm

(8) http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_37.pdf

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2008/84/ES se spremeni:

Besedilo za E 234 nizin se nadomesti z naslednjim:

„E 234 NIZIN

Definicija	Nizin je sestavljen iz številnih tesno povezanih polipeptidov, ki nastanejo pri fermentaciji mleka ali sladkornega gojišča z nekaterimi naravnimi sevi Lactococcusa lactis subsp. lactisa.
Einecs	215-807-5
Kemijska formula	C143H230N42O37S7
Molekulska masa	3 354,12
Vsebnost	V koncentratu nizina je najmanj 900 enot na mg nemastnih mlečnih beljakovin ali fermentiranih trdnih snovi v zmesi, vsebnost natrijevega klorida pa je najmanj 50 %.
Opis	Bel prah
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 3 %, s sušenjem pri 102 °C do 103 °C do konstantne mase
Arzen	Največ 1 mg/kg
Svinec	Največ 1 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg“

Besedilo za E 400 alginsko kislino se nadomesti z naslednjim:

„E 400 ALGINSKA KISLINA

Definicija

Linearni glikuronoglikan je sestavljen pretežno iz enot β-(1-4) vezane D-manuronske in α-(1-4) vezane L-guluronske kisline v obliki piranskega obroča. Hidrofilni koloidni ogljikovodik je ekstrahiran z razredčenimi bazami iz naravnih sort raznih vrst rjavih morskih alg (Phaeophyceae).

Einecs

232-680-1

Kemijska formula

(C6H8O6)n

Molekulska masa

10 000 –600 000 (tipično povprečje)

Vsebnost

Alginska kislina sprošča najmanj 20 % in največ 23 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza najmanj 91 % in največ 104,5 % alginske kisline (C6H8O6)n (računano na ekvivalentno maso 200).

Opis

Alginska kislina je lahko vlaknata, zrnata ali v prahu. Je bele do rumenkasto rjave barve in skoraj brez vonja.

Identifikacija

Topnost

Netopna v vodi in organskih topilih, počasi topna v raztopinah natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida in trinatrijevega fosfata.

B.	Kalcijev klorid – obarjalni preskus

0,5 % raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno petino njenega volumna 2,5 % raztopine kalcijevega klorida. Nastane voluminozna, želatinasta oborina. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od gumi arabikuma, natrijeve karboksimetilne celuloze, karboksimetilnega škroba, karagenana, želatine, gumi gatija, gumija karaja, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in gumija tragant.

C.	Amonijev sulfat – obarjalni preskus

0,5 % raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno polovico njenega volumna nasičene raztopine amonijevega sulfata. Oborina ne nastane. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od agarja, natrijeve karboksimetilne celuloze, karagenana, deesterificiranega pektina, želatine, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in škroba.

D.	Barvna reakcija

0,01 g vzorca med močnim stresanjem raztopimo z 0,15 ml 0,1 N natrijevega hidroksida in dodamo 1 ml kisle ferisulfatne raztopine. V petih minutah se razvije češnjevo rdeča barva in postane temno škrlatna/vijolična.

Čistost

pH 3 % suspenzije

Med 2,0 in 3,5

Izguba pri sušenju

Največ 15 % (105 °C, 4 ure)

Sulfatni pepel

Največ 8 %, računano na suho snov

Natrijev hidroksid (1 M raztopina)

Največ 2 % netopne snovi, računano na suho snov

Formaldehid

Največ 50 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 5 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg

Skupno število mikroorganizmov

Največ 5 000 kolonij na gram

Kvasovke in plesni

Največ 500 kolonij na gram

E. coli

V 5 g je ni

Salmonella spp.

V 10 g je ni“

Besedilo za E 401 natrijev alginat se nadomesti z naslednjim:

„E 401 NATRIJEV ALGINAT

Definicija
Kemijsko ime	Natrijeva sol alginske kisline
Kemijska formula	(C6H7NaO6)n
Molekulska masa	10 000 –600 000 (tipično povprečje)
Vsebnost	Sprošča najmanj 18 % in najmanj 21 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza najmanj 90,8 % in največ 106,0 % natrijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 222).
Opis	Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja
Identifikacija
Pozitivna reakcija na natrij in alginsko kislino
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 15 % (105 °C, 4 ure)
V vodi netopne snovi	Največ 2 %, računano na suho snov
Formaldehid	Največ 50 mg/kg
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 1 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 500 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 402 kalijev alginat se nadomesti z naslednjim:

„E 402 KALIJEV ALGINAT

Definicija
Kemijsko ime	Kalijeva sol alginske kisline
Kemijska formula	(C6H7KO6)n
Molekulska masa	10 000 –600 000 (tipično povprečje)
Vsebnost	Sprošča najmanj 16,5 % in največ 19,5 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza najmanj 89,2 % in največ 105,5 % kalijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 238).
Opis	Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja
Identifikacija
Pozitivna reakcija na kalij in alginsko kislino
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 15 % (105 °C, 4 ure)
V vodi netopne snovi	Največ 2 %, računano na suho snov
Formaldehid	Največ 50 mg/kg
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 1 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 500 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 403 amonijev alginat se nadomesti z naslednjim:

„E 403 AMONIJEV ALGINAT

Definicija
Kemijsko ime	Amonijeva sol alginske kisline
Kemijska formula	(C6H11NO6)n
Molekulska masa	10 000 –600 000 (tipično povprečje)
Vsebnost	Sprošča najmanj 18 % in največ 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza najmanj 88,7 % in največ 103,6 % amonijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 217).
Opis	Bel do rumenkast, vlaknat ali zrnat prah.
Identifikacija
Pozitivna reakcija na amonij in alginsko kislino
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 15 % (105 °C, 4 ure)
Sulfatni pepel	Največ 7 %, računano na suho snov
V vodi netopne snovi	Največ 2 %, računano na suho snov
Formaldehid	Največ 50 mg/kg
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 1 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 500 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 404 kalcijev alginat se nadomesti z naslednjim:

„E 404 KALCIJEV ALGINAT

Sopomenke	Kalcijeva sol alginata
Definicija
Kemijsko ime	Kalcijeva sol alginske kisline
Kemijska formula	(C6H7Ca1/2O6)n
Molekulska masa	10 000 –600 000 (tipično povprečje)
Vsebnost	Sprošča najmanj 18 % in največ 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza najmanj 89,6 % in največ 104,5 % kalcijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 219).
Opis	Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja
Identifikacija
Pozitivna reakcija na kalcij in alginsko kislino
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 15,0 % (105 °C, 4 ure)
Formaldehid	Največ 50 mg/kg
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 1 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 500 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 405 propan-1,2-diol alginat se nadomesti z naslednjim:

„E 405 PROPAN-1,2–DIOL ALGINAT

Sopomenke	Hidroksipropil alginat 1,2-propandiolester alginske kisline Propilenglikol alginat
Definicija
Kemijsko ime	Propan-1,2-diolester alginske kisline; sestava se spreminja glede na stopnjo zaestrenja ter glede na odstotek prostih in nevtraliziranih karboksilnih skupin v molekuli.
Kemijska formula	(C9H14O7)n (zaestren)
Molekulska masa	10 000 –600 000 (tipično povprečje)
Vsebnost	Sprošča najmanj 16 % in največ 20 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov
Opis	Bel do rumenkasto rjav vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja
Identifikacija
Pozitivna reakcija na 1,2-propandiol in alginsko kislino po hidrolizi
Čistost
Izguba pri sušenju	Največ 20 % (105 °C, 4 ure)
Vsebnost skupnega propan-1,2-diola	Najmanj 15 % in največ 45 %
Vsebnost prostega propan-1,2-diola	Največ 15 %
V vodi netopne snovi	Največ 2 %, računano na suho snov.
Formaldehid	Največ 50 mg/kg
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 1 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 500 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 407 karagenan se nadomesti z naslednjim:

„E 407 KARAGENAN

Sopomenke	Trgovski izdelki se prodajajo pod različnimi imeni, kakor so: Irski mah gelose Eucheuman (iz Eucheuma spp.) Iridophycan (iz Iridaea spp.) Hypnean (iz Hypnea spp.) Furcellaran ali danski agar (iz Furcellaria fastigiata) Karagenan (iz Chondrus in Gigartina spp.)
Definicija	Karagenan se pridobiva z vodno ekstrakcijo naravnih sort morskih alg Gigartinaceae, Solieriaceae, Hypneaeceae in Furcellariaceae, družine razreda Rhodophyceae (rdeče morske alge). Za organsko obarjanje se lahko uporabljajo samo metanol, etanol in propan-2-ol. Karagenan je sestavljen predvsem iz kalijevih, natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi sproščajo galaktozo in 3,6-anhidrogalaktozo. Karagenan se ne hidrolizira ali kako drugače razgrajuje. Prisotnost formaldehida kot naključne nečistoče je lahko največ 5 mg/kg.
Einecs	232-524-2
Opis	Rumenkast do brezbarven, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja.
Identifikacija
Pozitivna reakcija na galaktozo, anhidrogalaktozo in sulfat
Čistost
Vsebnost metanola, etanola, propan-2-ola	Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji
Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 °C	Najmanj 5 mPa.s
Izguba pri sušenju	Največ 12 % (105 °C, 4 ure)
Sulfat	Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4)
Pepel	Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 °C
V kislini netopen pepel	Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini)
V kislini netopna snov	Največ 2 %, računano na suho snov (netopna v 1 % žveplovi kislini v/v)
Karagenan z nizko molsko maso (frakcija molske mase pod 50 kDa)	Največ 5 %
Arzen	Največ 3 mg/kg
Svinec	Največ 5 mg/kg
Živo srebro	Največ 1 mg/kg
Kadmij	Največ 2 mg/kg
Skupno število mikroorganizmov	Največ 5 000 kolonij na gram
Kvasovke in plesni	Največ 300 kolonij na gram
E. coli	V 5 g je ni
Salmonella spp.	V 10 g je ni“

Besedilo za E 407a obdelane rdeče morske alge Eucheuma se nadomesti z naslednjim:

„E 407a OBDELANE RDEČE MORSKE ALGE EUCHEUMA

Sopomenke

PES (akronim za obdelane rdeče morske alge eucheuma)

Definicija

Obdelane rdeče morske alge eucheuma se pridobivajo z bazično (KOH) vodno obdelavo naravnih sort morskih alg Eucheuma cottonii in Eucheuma spinosum, razreda Rhodophyceae (rdeče morske alge), s čimer se odstranijo nečistoče, in z izpiranjem s svežo vodo ter sušenjem, da se dobi proizvod. Proizvod se lahko še bolje očisti z izpiranjem z metanolom, etanolom ali propan-2-olom in sušenjem. Karagenan je sestavljen predvsem iz kalijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki po hidrolizi, sproščajo galaktozo in 3,6-anhidrogalaktozo. Natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli polisaharidnih sulfatnih estrov so v manjših količinah. V proizvodu je tudi do 15 % celuloze alg. Karagenan v obdelani rdeči morski algi eucheuma se ne hidrolizira ali kako drugače kemijsko razgradi. Prisotnost formaldehida kot naključne nečistoče je lahko največ 5 mg/kg.

Opis

Rumeno rjav do rumenkast, grob do fin prah, ki je praktično brez vonja.

Identifikacija

A.	Pozitivna reakcija na galaktozo, anhidrogalaktozo in sulfat

Topnost

V vodi tvori motne viskozne suspenzije. Netopen v etanolu.

Čistost

Vsebnost metanola, etanola in propan-2-ola

Največ 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji

Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 °C

Najmanj 5 mPa.s

Izguba pri sušenju

Največ 12 % (105 °C, 4 ure)

Sulfat

Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov (kot SO4)

Pepel

Najmanj 15 % in največ 40 %, računano na suho snov pri 550 °C

V kislini netopen pepel

Največ 1 %, računano na suho snov (netopen v 10 % klorovodikovi kislini)

V kislini netopna snov

Najmanj 8 % in največ 15 %, računano na suho snov (netopen v 1 % žveplovi kislini v/v)

Karagenan z nizko molsko maso

(frakcija molske mase pod 50 kDa)

Največ 5 %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 5 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 2 mg/kg

Skupno število mikroorganizmov

Največ 5 000 kolonij na gram

Kvasovke in plesni

Največ 300 kolonij na gram

E. coli

V 5 g je ni.

Salmonella spp.

V 10 g je ni.“

10.

Besedilo za E 412 gumo guar se nadomesti z naslednjim:

„E 412 GUMA GUAR

Sopomenke

Guma cyamopsis

Guar moka

Definicija

Guma guar je mleti endosperm semen naravne sorte rastline guar, Cyamopsis tetragonolobus (L.) Taub. (družina Leguminosae). Sestavljena je pretežno iz hidrokoloidnega polisaharida z visoko molsko maso, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot z glikozidno vezavo, ki jih kemijsko lahko opišemo kot galaktomanan. Guma je lahko delno hidrolizirana s toplotno obdelavo, blago kislo ali bazično oksidacijo za spremembo viskoznosti.

Einecs

232-536-0

Molekulska masa

Sestavljena predvsem iz hidrokoloidnega polisaharida z visoko molekulsko maso (50 000 –8 000 000 )

Vsebnost

Vsebnost galaktomanana je najmanj 75 %

Opis

Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja

Identifikacija

A.	Pozitivni reakciji na galaktozo in manozo

Topnost

Topna v mrzli vodi

Čistost

Izguba pri sušenju

Največ 15 % (105 °C, 5 ur)

Pepel

Največ 5,5 % pri 800 °C

V kislini netopne snovi

Največ 7 %

Beljakovine (N × 6,25)

Največ 10 %

Škrob

Nezaznaven z naslednjo metodo: 1 delu vzorca z 10 deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda (ni modrega obarvanja).

Organski peroksidi

Največ 0,7 meq aktivnega kisika/kg vzorca

Furfural

Največ 1 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg

Kadmij

Največ 1 mg/kg“

11.

Po vnosu E 503(ii) se doda naslednje besedilo za E 504(i):

„E 504(i) MAGNEZIJEV KARBONAT

Sopomenke

Hidromagnezit

Definicija

Magnezijev karbonat je bazično hidriran ali monohidriran magnezijev karbonat ali mešanica obeh.

Kemijsko ime

Magnezijev karbonat

Kemijska formula

MgCO3.nH2O

Einecs

208-915-9

Vsebnost

Najmanj 24 % in največ 26,4 % Mg

Opis

Lahka, bela, prhka snov ali voluminozen, bel prašek, brez vonja

Identifikacija

Topnost

Praktično netopen v vodi in etanolu

B.	Pozitivni test na magnezij in karbonat

Čistost

V kislini netopna snov

Največ 0,05 %

Snov, topna v vodi

Največ 1 %

Kalcij

Največ 0,4 %

Arzen

Največ 4 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg“

12.

Besedilo za E 526 kalcijev hidroksid se nadomesti z naslednjim:

„E 526 KALCIJEV HIDROKSID

Sopomenke

Gašeno apno, hidrirano apno

Definicija

Kemijsko ime

Kalcijev hidroksid

Einecs

215-137-3

Kemijska formula

Ca(OH)2

Molekulska masa

74,09

Vsebnost

Najmanj 92 %

Opis

Bel prah

Identifikacija

A.	Pozitivni reakciji na baze in kalcij

Topnost

Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu.

Čistost

V kislini netopen pepel

Največ 1,0 %

Magnezij in bazične soli

Največ 2,7 %

Barij

Največ 300 mg/kg

Fluor

Največ 50 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 6 mg/kg“

13.

Besedilo za E 529 kalcijev oksid se nadomesti z naslednjim:

„E 529 KALCIJEV OKSID

Sopomenke

Žgano apno

Definicija

Kemijsko ime

Kalcijev oksid

Einecs

215-138-9

Kemijska formula

CaO

Molekulska masa

56,08

Vsebnost

Najmanj 95 %, računano na žarjeno snov

Opis

Bela ali sivkasto bela zrnata masa ali bel do sivkast prah, brez vonja

Identifikacija

A.	Pozitivni reakciji na baze in kalcij

B.	Pri navlaženju z vodo se sprošča toplota.

Topnost

Rahlo topen v vodi. Netopen v etanolu. Topen v glicerolu.

Čistost

Izguba pri žarenju

Največ 10 % (ca. 800 °C do konstantne mase)

V kislini netopna snov

Največ 1 %

Barij

Največ 300 mg/kg

Magnezij in bazične soli

Največ 3,6 %

Fluor

Največ 50 mg/kg

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 7 mg/kg“

14.

Besedilo za E 901 čebelji vosek se nadomesti z naslednjim:

„E 901 ČEBELJI VOSEK

Sopomenke

Beli vosek, rumeni vosek

Definicija

Rumeni vosek je pridobljen s topljenjem satovja čebel Apis mellifera L., v vroči vodi in z odstranjevanjem tujih snovi.

Beli vosek je pridobljen z beljenjem rumenega čebeljega voska.

Einecs

232-383-7 (čebelji vosek)

Opis

Rumenkasto beli (bela oblika) ali rumenkasto do sivkasto rjavi (rumena oblika) koščki ali ploščice, na prelomu zrnati, nekristalinični, imajo prijeten vonj po medu

Identifikacija

A.	Območje taljenja

Med 62 °C in 65 °C

B.	Specifična masa

Okoli 0,96

Topnost

Netopen v vodi

Zmerno topen v alkoholu

Dobro topen v kloroformu in etru

Čistost

Kislinsko število

Najmanj 17 in največ 24

Število umiljenja

87-104

Peroksidno število

Največ 5

Glicerol in drugi polioli

Največ 0,5 % (kot glicerol)

Cerezin, parafini in nekateri drugi voski

Jih ni.

Maščobe, japonski vosek, smola in milo

Jih ni.

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 2 mg/kg

Živo srebro

Največ 1 mg/kg“

15.

Besedilo za E 905 mikrokristalinični vosek se nadomesti z naslednjim:

„E 905 MIKROKRISTALINIČNI VOSEK

Sopomenke

Naftni vosek, ogljikovodikov vosek, vosek Fischer-Tropsch, sintetični vosek, sintetični parafin

Definicija

Prečiščene zmesi trdnih, nasičenih ogljikovodikov, pridobljenih iz nafte ali sintetičnih surovin

Opis

Bel do rjavkasto rumen vosek, brez vonja

Identifikacija

Topnost

Netopen v vodi, zelo malo topen v etanolu

B.	Indeks refrakcije

nD 100 1,434-1,448

Nadomestni: nD 120 1,426-1,440

Čistost

Molekulska masa

Povprečno najmanj 500

Viskoznost

Najmanj 1,1 × 10–5 m2 s–1 pri 100 °C

Nadomestna: najmanj 0,8 × 10–5 m2 s–1 pri 120 °C, če je trden pri 100 °C

Ostanek po žarenju

Največ 0,1 mas. %

Ogljikovo število pri 5 % destilaciji

Največ 5 % molekul z ogljikovim številom, manjšim od 25

Barva

Prestane preskus

Žveplo

Največ 0,4 mas. %

Arzen

Največ 3 mg/kg

Svinec

Največ 3 mg/kg

Policiklične aromatske sestavine

Policiklični aromatski ogljikovodiki, dobljeni z ekstrakcijo z dimetil sulfoksidom, v naslednjih mejnih vrednostih ultravijolične absorpcije:

nm	maksimalna absorpcija na cm dolžine poti
280–289	0,15
290–299	0,12
300–359	0,08
360–400	0,02

Nadomestna metoda, če so trdni pri 100 °C

metoda PAC kot za 21 CFR& 175.250;

absorpcija pri 290 nm v dekahidronaftalenu pri 88 °C: največ 0,01“

16.	Besedilo za E 230 in E 233 se črta.