29.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/73

(1)

Člen 4b Direktive Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (1), kakor je bila spremenjena, določa največjo vsebnost žvepla v gorivu za pomorstvo, ki ga uporabljajo ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti, vključno z obveznostjo za države članice, da od 1. januarja 2010 zagotovijo, da plovila ne uporabljajo goriva za pomorstvo, če vsebnost žvepla presega 0,1 % mase, in da se plinska olja za plovila ne dajejo v promet na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v teh gorivih presega 0,1 % mase.

(2)

Člen 6 direktive določa tudi, da države članice z vzorčenjem preverijo, če je vsebnost žvepla v uporabljenem gorivu za pomorstvo skladna z ustrezno določbo člena 4b, in da se vzorčenje začne z datumom začetka veljavnosti zahteve.

(3)

Kot je navedeno v Sporočilu Komisije glede uradnih obvestil o odlogih rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti v skladu s členom 22 Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (2), koncentracije v več kot 40 % območjih in aglomeracijah Skupnosti trenutno presegajo dnevne mejne vrednosti za PM10. V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji EU za zmanjšanje emisij v zraku z morskih ladij (3) in tematski strategiji o onesnaževanju zraka, sprejeti leta 2005 (4), je poudarjeno, da je izvajanje mejne vrednosti za nizko vsebnost žvepla v gorivu na ladjah, ko so zasidrane v pristaniščih Skupnosti, ključnega pomena za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

(4)

Mednarodna pomorska organizacija (MPO) je oktobra 2008 sprejela zahteve v okviru revizije Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Konvencija MARPOL), ki se bodo izvajale od 1. januarja 2015 za ladje, ki plujejo v nadzornih območjih emisij, kot so opredeljena v členu 2(3e) Direktive 1999/32/ES.

(5)

Komisiji se ob upoštevanju zadevnih tveganj varnosti zdi potrebno, da izda primerna navodila za države članice in s tem pri izvrševanju določb navedene direktive v Skupnosti zagotovi visoko raven varnosti in učinkovito preprečevanje onesnaževanja z ladij.

(6)

Od 1. januarja 2010 morajo ladje, ki uporabljajo težko kurilno olje, ko so na morju, preiti na lažja goriva za pomorstvo, npr. dizelsko gorivo za plovila ali plin, kadar so zasidrane v pristaniščih Skupnosti, saj težko kurilno olje z dovolj nizko vsebnostjo žvepla ni splošno dostopno.

(7)

Pri tem se lahko pojavijo operativni problemi in tveganja varnosti, povezana z uporabo dizelskega goriva za pomorstvo in plinskega olja na ladjah, ki niso bile izdelane za uporabo takih goriv ali pa pri njih ni bila izvedena potrebna tehnična prilagoditev. Komisija je preučila tveganja v povezavi s spremembo goriv in zaključila, da je glavno tveganje varnosti povezano z uporabo v ogrevalnih kotlih na ladjah, ki še niso bili ocenjeni in potrjeni za uporabo z zahtevano vrsto goriva. V ogrevalnih kotlih se lahko uporablja težko kurilno olje ali destilirana goriva, tveganje pa nastane, ker sta dizelsko gorivo za pomorstvo in plinsko olje manj viskozna in bolj hlapna, ogrevanje sistema za gorivo, ki je potrebno za težko kurilno olje, pa za destilirana goriva ni potrebno. Število prizadetih ladij in možnost takih dogodkov je težko natančno oceniti.

(8)

Direktiva 1999/32/ES omogoča pomorski industriji dovolj časa, da izvede tehnično prilagoditev na najvišjo mejno vrednost žvepla 0,1 % mase pri gorivu za pomorstvo, ki ga uporabljajo ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti. Tehnične rešitve za omejitev tveganja so na voljo. Vendar trenutno še obstajajo ladje, ki niso bile ustrezno prilagojene, samo pri zelo majhnem številu ladij pa je bilo opravljeno potrebno preverjanje in certificiranje.

(9)

Na voljo so tehnične rešitve za ublažitev možnih posledic pri prehodu na drugo gorivo, ko so ladje zasidrane. Omejeno povpraševanje pomorske industrije je upočasnilo razvoj potrebnih tehničnih rešitev, kar ima za posledico zamude pri preverjanju in certificiranju.

(10)

V informacijah, ki jih ima na voljo Komisija, je poudarjeno, da za ladje, ki niso izvedle tehničnih sprememb, izvedba celotnega postopka ne sme trajati več kot osem mesecev.

(11)

Proizvajalci ogrevalnih kotlov in motorjev morajo razviti posebna priporočila in postopke za dodatno izboljšanje teh rešitev, lastniki ladij pa morajo razviti in izvajati posebne operativne postopke ter zagotoviti primerno usposabljanje za posadko –

1.

Kot del izvršilnih ukrepov držav članic proti ladjam, ki ne izpolnjujejo zahteve o uporabi goriv z največjo dovoljeno vsebnostjo žvepla 0,1 %, ko so zasidrane, morajo države članice od teh ladij zahtevati, da predložijo natančne dokaze o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi dosegle skladnost. To mora vključevati pogodbo s proizvajalcem in odobren načrt prilagoditve, ki ga mora odobriti ladijski klasifikacijski zavod, za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, pa organizacija, ki je priznana v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Načrt prilagoditve mora jasno navajati datum zaključka prilagoditve in certificiranja.

2.

Pri določanju višine kazni za ladje, ki ne bodo ravnale v skladu z določbami, lahko države članice pretehtajo obstoj odobrenega načrta prilagoditve.

3.

Države članice morajo sprejeti primerne ukrepe, da bi pri lastnikih, izvajalcih in mornarjih povečale ozaveščenost o tveganju varnosti, povezano s spremembo goriva, če se pri ladijskem sistemu za gorivo ne izvede potrebnih tehničnih prilagoditev, in o nujnosti, da se zagotovi usposabljanje.