(1)

Družba Deutsche Post AG (v nadaljnjem besedilu: DP) je 3. decembra 2002 vložila pritožbo zoper domnevne navzkrižne subvencije, odobrene dejavnostim pošiljanja paketov družbe Royal Mail Group plc (v nadaljnjem besedilu: Royal Mail ali RM).

(2)

Organi Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske so v odgovor na zahtevke Komisije za informacije z dopisoma z dne 25. februarja 2003 in 13. februarja 2004 ter e-pošto z dne 17. decembra 2003 predložili informacije v zvezi z vprašanji iz pritožbe. Te informacije so vključevale druge vladne ukrepe v zvezi z družbo RM.

(3)

Komisija je 27. maja 2003 odobrila vrsto ukrepov v korist podjetja Post Office Limited (v nadaljnjem besedilu: POL), ki je odvisna družba družbe RM (zadeva N 784/02) (2). Na podlagi teh ukrepov je bilo družbi POL dodeljeno nadomestilo, ki se je financiralo prek rezerve (v nadaljevanju: poštne rezerve), sestavljene iz presežnih denarnih sredstev, ki jih je ustvarila družba RM. Komisija 22. februarja 2006 ni vložila ugovora zoper nadaljevanje enega od teh ukrepov (podpora podeželske mreže) za nadaljnje obdobje (zadeva N 166/05) (3).

(4)

Družba DP je 8. oktobra 2003 vložila tožbo za razglasitev ničnosti (T-343/03) Odločbe Komisije N 784/02, v kateri je trdila, da je bila s to odločbo implicitno zavrnjena pritožba CP 206/02 te družbe. Sodišče prve stopnje je 16. novembra 2005 zavrnilo tožbo družbe DP in navedlo, da Odločba N 784/02 ne pomeni, da je pritožba zavrnjena, ter da Komisija izvaja preiskave (kot je bilo pred Sodiščem dokazano s korespondenco).

(5)

Družba DP je 10. avgusta 2006 poslala dopis, v katerem je Komisijo pozvala, naj na podlagi člena 232 Pogodbe v dveh mesecih oblikuje stališče do pritožbe te družbe. Isti dopis je vseboval informacije v zvezi z vrsto domnevnih novih ukrepov državne pomoči. Ti ukrepi se razlikujejo od ukrepov, obravnavanih v pritožbi iz leta 2002, zato je bila pritožba zoper njih obravnavana kot ločena pritožba in ji je bila dodeljena številka CP 221/06, pozneje spremenjena v NN 83/06. Domnevni ukrepi so bili:

(6)

Organi Združenega kraljestva so v odgovor na zahtevke Komisije za informacije v dopisih z dne 6. oktobra in 31. oktobra 2006 predložili informacije v zvezi z vprašanji, postavljenimi v obeh pritožbah. Z dopisom z dne 5. decembra 2006 so te informacije dopolnili z informacijami o ukrepih v korist družbe POL, navedenih v uvodni izjavi 3.

(7)

Mail Competition Forum (MCF), organ, ki zastopa subjekte, ki vstopajo na poštni trg v Združenem kraljestvu, je z dopisom z dne 27. oktobra 2006 predložil pritožbo v zvezi s posebnim računom, namenjenim financiranju pokojnin družbe RM, ki ga zajema tudi druga pritožba družbe DP. Pritožbi MCF je bila dodeljena številka CP 164/06, pozneje NN 82/06. Nezaupna različica pritožbe je bila 20. novembra 2006 poslana organom Združenega kraljestva. Organi Združenega kraljestva so predložili pripombe k pritožbi z dopisom z dne 19. decembra 2006.

(8)

Komisija je z dopisom z dne 7. decembra 2006 obvestila družbo DP, da ni našla zadostnih razlogov za nadaljevanje preiskave v zvezi s pritožbo CP 206/02 in da bo štela pritožbo za umaknjeno, če od družbe DP ne prejme odgovora v 20 delovnih dneh. V tem roku ni bil prejet noben odgovor. Pritožba se je tako štela za umaknjeno.

(9)

Združeno kraljestvo je 7. decembra 2006 poslalo obvestilo o predlaganem podaljšanju drugega od ukrepov v korist družbe POL (financiranje plačila dolgov), ki ga zajema zadeva N 784/02 in ki naj bi se sicer iztekel v letu 2007 (4).

(10)

Združeno kraljestvo je 8. februarja 2007 Komisiji sporočilo pogoje obvestila v zvezi s „pokojninskim ukrepom“, posojilom v višini 900 milijonov GBP in tudi novim posojilom družbi Royal Mail v višini 300 milijonov GBP.

(11)

Komisija je 21. februarja 2007 začela postopek preiskave v zvezi z naslednjimi ukrepi:

(12)

V odločbi z dne 21. februarja je bil potrjen umik pritožbe CP 206/02, potrjeno pa je bilo tudi, da Komisija ni nasprotovala financiranju dovoljenih ukrepov za družbo POL iz državnega proračuna namesto iz poštnih rezerv.

(13)

Komisija je z dopisom z dne 22. februarja 2007 Združenemu kraljestvu sporočila odločitev, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi z ukrepi iz uvodne izjave 11.

(14)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (5). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe k ukrepom.

(15)

Upravičenec do domnevne državne pomoči je družba Royal Mail Group plc, pozneje Royal Mail Group Ltd („RM“), ki je (prek holdinške družbe Royal Mail Holdings plc) v 100-odstotni državni lasti. Družba RM je glavni poštni operater v Združenem kraljestvu in je imela zakonski monopol nad večino osnovnih storitev pisemske pošte vse do konca leta 2005. Poštno mrežo upravlja družba POL, ki je hčerinska družba RM.

(16)

Poštne storitve v Združenem kraljestvu je pred letom 2001 opravljala družba Post Office Corporation, z zakonom določeni organ, ki je nastal z zakonom o pošti iz leta 1969 (Post Office Act 1969). Sredstva in obveznosti družbe The Post Office Corporation so se v skladu s pogoji zakona o poštnih storitvah iz leta 2000 (Postal Services Act) 26. marca 2001 prenesli na družbo Consignia Holdings (ki je bila zdaj preimenovana v Royal Mail Holdings plc) in njeno odvisno družbo Consignia plc (zdaj RM).

(17)

RM ima ločeno poslovno enoto Pacelforce, ki se ukvarja s paketi in je bila navedena kot upravičenka v pritožbi družbe DP iz leta 2002. Parcelforce ima ločeno infrastrukturo pesta in naper (hub and spoke infrastructure). Del dejavnosti pošiljanja paketov (vključno s ponudbo univerzalne storitve za pakete, ki se oddajo na pošti) je bil leta 2003 prenesen z družbe Parcelforce na enoto za pošiljanje pisem v družbi RM in se zdaj vodi prek njene infrastrukture. Danes Parcelforce pošilja samo nujne pakete.

(18)

Na podlagi ureditve, ki je obstajala pred registracijo družbe in prenosi v letu 2001, družbi The Post Office Corporation ni bilo treba plačevati dividend organom Združenega kraljestva in tega tudi ni počela. Kljub temu pa je morala delež dobička, ki ga je ustvarila vsako leto, vložiti v državne vrednostne papirje ali depozite nacionalnega posojilnega sklada (National Loan Fund). Te naložbe, razvrščene kot gibljiva sredstva in pogosto imenovane „gilt“, so po prenosih v letu 2001 ostale pri družbi RM in so 31. marca 2002 znašale 1 800 milijonov GBP. Družba RM je v skladu z navodili organov Združenega kraljestva 30. januarja 2003 v skladu z razdelkom 72 zakona o pošti iz leta 2000 (Post Office Act 2000) ta sredstva prenesla v poseben rezervni sklad (poštne rezerve), da bi se lahko uporabila za financiranje posebnih ukrepov v skladu z navodili.

(19)

Organi Združenega kraljestva so februarja 2001 družbi RM odobrili posojilo v višini 500 milijonov GBP za financiranje čezmorskih prevzemov za poštno dejavnost in dejavnost pošiljanja paketov. Posojilo je treba vrniti med letoma 2021 in 2025, njegova povprečna obrestna mera pa je približno 5,8 %. Organi Združenega kraljestva so v dopisih Komisiji navedli, da je bilo to posojilo odobreno pod tržnimi pogoji in da so upoštevali nasvete svetovalcev, katerih namen je bil zagotoviti tako odobritev. Posojilo je bilo zavarovano z deležem, ki ga ima RM v družbi General Logistics Systems International Holdings BV, in nekaterimi drugimi sredstvi te družbe. Posojilo Komisiji ni bilo priglašeno.

(20)

Organi Združenega kraljestva so v letu 2003 dali družbi RM na voljo različna posojilna sredstva za financiranje njenega „načrta za obnovo“ (vključno s prestrukturiranjem družbe Parcelforce). Ta sredstva, ki so jih organi Združenega kraljestva opisali kot tržni paket, so bila rezultat pogajanj med družbo RM in organi Združenega kraljestva, sestavljena pa so bila iz posojilnih sredstev v višini 544 milijonov GBP iz nacionalnega posojilnega sklada (National Loans Fund, v nadaljnjem besedilu: NLF) in zavarovana z akumuliranimi denarnimi sredstvi družbe RM (zlasti sredstvi, dodeljenimi poštnim rezervam) ter s tem, da so organi pridobili dve obveznici, ki ju je izdala družba RM (eno v vrednosti 300 milijonov GBP in drugo v vrednosti 200 milijonov GBP). Organi Združenega kraljestva so v dopisih Komisiji znova navedli, da so bila ta posojilna sredstva odobrena pod tržnimi pogoji in da so upoštevali nasvete svetovalcev, katerih namen je bil zagotoviti tako odobritev. Komisijo so obvestili tudi, da se ta posojilna sredstva od oktobra 2006 niso črpala, razen sredstev v višini 50 milijonov GBP, ki so bila črpana samo zaradi preskusa postopka črpanja in so bila vrnjena v 7 dneh, ter da so sredstva v višini 200 milijonov GBP do takrat že zapadla. RM je kljub temu plačala provizije za neizkoriščeni del odobrenega posojila v znesku približno 2,5 milijona GBP. Ta posojilna sredstva Komisiji niso bila priglašena.

(21)

Organi Združenega kraljestva so maja 2006 naznanili namero, da podaljšajo dostopnost preostalih posojilnih sredstev in jih povečajo z 844 milijonov GBP na 900 milijonov GBP. Organi Združenega kraljestva so 31. oktobra 2006 navedli, da se natančni pogoji tega podaljšanja še določajo, a da naj bi se sredstva odobrila pod tržnimi pogoji in da posojilo ne bi pomenilo državne pomoči.

(22)

Organi Združenega kraljestva so se v letu 2006 odločili sprostiti 850 milijonov GBP denarnih sredstev, ki so ostala v poštnih rezervah znotraj družbe RM, da bi se ustanovil „depozitni račun“, s katerega bi lahko pokojninski načrt družbe Royal Mail (Royal Mail Pension Plan, v nadaljnjem besedilu: RMPP) pod posebnimi okoliščinami črpal sredstva, če bi družba RM kot podjetje propadla. V ozadju tega ukrepa je bilo, da so različne pokojninske sheme družbe RM, od katerih je RMPP daleč največja, v računovodskih izkazih 2005/2006 kazale skupni primanjkljaj (presežek načrtovanih obveznosti nad sredstvi pod nekaterimi razumnimi predpostavkami) v višini 5 600 milijonov GBP, v katerih je bil ta primanjkljaj prvič vključen v bilančno stanje družbe RM. RMPP je podobno kot druge poklicne pokojninske sheme financirana shema, ki mora vzdrževati sredstva za svoje obveznosti. Po izjavah organov Združenega kraljestva družba RM glede na predvidene denarne tokove ne bi mogla hitro odplačati tega primanjkljaja in hkrati posodobiti poslovanja. Račun tako družbi RM omogoča, da se s skrbniki načrta RMPP dogovori za daljše obdobje za odpravo primanjkljaja ter tako zmanjša pokojninske prispevke, ki jih plačuje v prvih letih. Organi Združenega kraljestva po lastnih besedah menijo, da je uporaba poštne rezerve za ta namen v najboljšem tržnem interesu družbe RM in da bodo s tem, da družbi RM omogočijo izpolnitev strateškega načrta, povečali vrednost svojega delniškega deleža. Organi Združenega kraljestva trdijo, da obstaja možnost, da bi se vrednost brez depozitnega računa in podaljšanja posojilnih sredstev za delničarje izničila, in ne povečala, ter da tako delujejo tržno.

(23)

Organi Združenega kraljestva so 8. februarja 2007 naznanili dogovor, da bodo družbi RM zagotovili posojilo delničarja v višini 300 milijonov GBP. To posojilo Komisiji ni bilo priglašeno. Iz pogojev objave je bilo jasno, da je to posojilo skupaj s pokojninskim depozitnim računom in posojilnimi sredstvi del svežnja ukrepov.

(24)

Komisija je v odločbi o začetku postopka preiskave izrazila dvom o trditvah organov Združenega kraljestva, da ukrepi ne pomenijo državne pomoči, ker so bili izvedeni pod tržnimi pogoji in tako družbi Royal Mail ne dajejo prednosti. Dejavnost dostave pisem in paketov je mednarodna dejavnost, in Komisija meni, da bi lahko selektivna prednost družbi RM ali družbi Parcelforce izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami. Vsi ukrepi so bili odobreni s financiranjem iz sredstev, ki so pod neposrednim nadzorom države in so tako v skladu s členom 87(1) Pogodbe pomenila državna sredstva. Vse ukrepe je mogoče pripisati državi, hkrati pa so bili selektivni, saj so bili odobreni samo družbi RM. Če so družbi Royal Mail zagotovili prednost, bi tako izpolnjevali merila, da se štejejo za državno pomoč. Komisija je ocenila vprašanje prednosti v zvezi z ukrepi in je na podlagi ocene začela postopek.

(25)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 19, je treba posojilo vrniti med letoma 2021 in 2025, njegova povprečna obrestna mera pa je približno 5,8 %. Ta obrestna mera je znatno nižja od referenčne obrestne mere za Združeno kraljestvo v letu 2001 (7,06 %), ko je Združeno kraljestvo prejšnjikrat Komisijo obvestilo, da je bilo posojilo odobreno. Organi Združenega kraljestva so predložili nekatere dokaze, da je takrat krivulja donosa v Združenem kraljestvu padala in da so bile obrestne mere za dolgoročno posojilo lahko nižje od referenčne obrestne mere (ki je takrat temeljila na petletnih obrestnih merah), ne da bi bilo to v nasprotju z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Vendar pa so ti dokazi kazali tudi, da je bil del posojila odobren v letih 1999 in 2000. To je ne samo nasprotovalo predhodnim informacijam, temveč je vključilo še obdobje, v katerem je bila referenčna obrestna mera celo višja (7,64 % v letu 2000). Komisija opaža tudi, da se je vsaj v letu 2001 finančna uspešnost družbe Royal Mail začela slabšati. To bi se običajno vedno pokazalo v pogojih za posojilo. Komisija lahko zato pri ocenjevanju posojila podjetju v finančnih težavah za primerjavo uporabi obrestno mero, ki je višja od referenčne obrestne mere.

(26)

Organi Združenega kraljestva so obvestili Komisijo, da se posojilna sredstva, ki so bila dodeljena v letu 2003, od oktobra 2006 niso črpala. Vendar samo iz tega razloga ni mogoče zaključiti, da posojila niso pomenila prednosti, saj ima za družbo razpoložljivost posojilnih sredstev „vrednost opcije“. Leta 2003 ni bilo mogoče predvideti, da ta posojila ne bodo v celoti porabljena. Pogoje odobritve posojilnih sredstev je tako treba obravnavati enako kot pogoje za posojilo iz leta 2001. Mogoče je omeniti, da so bila ta posojilna sredstva povezana z načrtom za obnovo družbe RM.

(27)

Posojilo NLF v višini 544 milijonov GBP je bilo odobreno pod pogojem „25 osnovnih točk nad obrestno mero Libor ali ustreznim giltom“ (6). Spomniti je treba, da je referenčna obrestna mera določena 75 točk nad medbančno menjalno obrestno mero. Organi Združenega kraljestva so nizko maržo upravičili s sklicevanjem na zagotovljeno varščino, tj. denarne rezerve družbe RM. Komisija pa je ugotovila, da so te rezerve državna sredstva, nad katerimi imajo organi Združenega kraljestva nadzor s posebno zakonodajo. Komisija je zato dvomila, ali lahko dejstvo, da so bila sredstva uporabljena za varščino,, razprši njene dvome v zvezi s tem, ali imajo značaj pomoči ali ne. Komisija je opozorila, da če bi bilo posojilo izčrpano, bi prihranek 50 osnovnih točk odtehtal vrednost provizij za neizkoriščeni del posojila, ki jih je plačala družba RM.

(28)

Obveznici v vrednosti 300 milijonov GBP in 200 milijonov GBP sta bili izdani po obrestnih merah 50 in 200 osnovnih točk nad „ustreznim giltom“. Večja obveznica je bila zavarovana z obremenitvijo vseh sredstev („floating charge“) družbe RM, manjša pa je imela manjše zavarovanje. Mejna vrednost 50 osnovnih točk nad obrestno mero, ki temelji na državnih vrednostnih papirjih (ki je običajno nižja od medbančnih obrestnih mer), nakazuje, da je bilo posojilo v višini 300 milijonov GBP morda odobreno po nižji obrestni meri od referenčne obrestne mere Komisije.

(29)

Organi Združenega kraljestva so 31. oktobra 2006 Komisijo obvestili, da se glede pogojev, pod katerimi naj bi se podaljšala posojilna sredstva iz leta 2003, ki so oktobra 2006 še obstajala (in sicer posojilo nacionalnega posojilnega sklada v višini 544 milijonov GBP in obveznica v višini 300 milijonov GBP), še vedno pogajajo, a da iščejo nasvete svetovalcev, da bi zagotovili tržne pogoje.

(30)

V skladu z informacijami, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, je bil eden od učinkov depozitnega računa zmanjšanje pokojninskih prispevkov, ki jih je morala družba RM plačevati RMPP, da bi lahko v prvih letih odpravila primanjkljaj. Komisija je ugotovila, da to kaže na to, da bi ukrep lahko zagotovil prednost družbi RM, in zato pomeni državno pomoč. Komisija je dvomila o utemeljitvi, da je ukrep mogoče upravičiti kot posredovanje vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj ga projekcije in finančne analize niso podprle.

(31)

Komisija je opredelila tri vprašanja, ki jih bo obravnavala. Glede na to, da so se rezervna sredstva iz rezerve že hranila v družbi Royal Mail in so bila vključena v njeno bilančno stanje, je prvo vprašanje bilo, ali je ustanovitev depozitnega računa mogoče šteti za tržno odločitev družbe RM kljub vključenosti organov Združenega kraljestva prek posebnega veljavnega pravnega sistema. Drugo vprašanje je glede na posebne pristojnosti, ki so jih organi Združenega kraljestva prevzeli nad temi rezervami, bilo, ali bi se delničar, ki deluje tržno, strinjal s tako uporabo svojega kapitala. Tretje vprašanje je glede na to, da morajo za uporabo rezerv za pokojninske ukrepe organi financirati ukrepe družbe POL iz državnega proračuna, bilo, ali bi se delničar strinjal, da zagotovi nov kapital za financiranje tovrstnega depozitnega računa.

(32)

Pogoji posojila do začetka preiskave Komisiji še niso bili sporočeni. Komisija tako ni mogla oceniti, ali so vključevali pomoč. Glede na dejstvo, da je bilo posojilo del paketa ukrepov, v zvezi s katerim dvomi Komisije o državni pomoči niso bili odpravljeni, pogojev posojila nikakor ni bilo mogoče oceniti neodvisno.

(33)

Komisija je nato izrazila dvome, ali je mogoče ukrepe, če pomenijo državno pomoč, šteti za združljive s skupnim trgom. Poudarila je tudi, da pravna podlaga člena 86(2) Pogodbe v tem primeru očitno ne velja, čeprav družba RM opravlja storitve splošnega gospodarskega pomena. Organi Združenega kraljestva posojila in posojilnih sredstev niso povezali z zagotavljanjem teh storitev, ampak izrecno z drugimi projekti – čezmorskimi prevzemi družbe RM in načrtom za obnovitev, sprejetim leta 2003. Podobno tudi pokojninski depozitni račun ni bil povezan z nobeno storitvijo družbe RM, ki ima splošen gospodarski pomen.

(34)

Zdelo se je, da je člen 87(3)(c) Pogodbe edina podlaga za združljivost teh ukrepov, če vsebujejo državno pomoč. Vendar pa se zdi, da ukrepi niso bili skladni z nobenim od pravil v zvezi z uporabo zadevnega pododstavka, ki jih je do zdaj razglasila Komisija. Komisije je tako dvomila, da bi bili ti ukrepi združljivi s skupnim trgom, če bi bila vključena državna pomoč.

(35)

Družba Deutsche Post je pripomnila, da je preiskava zajela samo del pomoči, ki je bila družbi Royal Mail odobrena v zadnjih letih. Komisija je odobrila celo vrsto ukrepov Združenega kraljestva za pomoč, zaradi česar je družba Royal Mail največja prejemnica pomoči v poštnem sektorju v zadnjih letih (za družbo Poste Italiane). DPAG je opozoril, da je kljub vsem tem ukrepom liberalizirani ponudnik dostave paketov družbe Royal Mail, Parcelforce, veliko let delal z veliko izgubo. Ker družba Royal Mail v tistem času v drugih svojih podjetjih ni poslovala z dovolj velikim dobičkom, da bi nadomestila te izgube, morajo biti nujno pokriti iz državnih sredstev. V skladu z odločbo Komisije z dne 19. junija 2002 (zadeva C 61/99 – Deutsche Post AG (7)) taka izguba kompenzacijskih plačil pomeni državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. DPAG je obžaloval, da Komisija tega dejstva, na katerega je DPAG že opozoril v pritožbi z dne 3. decembra 2002, pri tem postopku ni upoštevala.

(36)

Družba DP je v zvezi s posojilom iz leta 2001 opazila, da je družba Royal Mail januarja 1999 prevzela nemškega ponudnika storitev dostave paketov German Parcel GmbH (v nadaljnjem besedilu: „German Parcel“) za 424 milijonov EUR. Jeseni 1999 je družba German Parcel GmbH postala del novoustanovljene družbe General Logistics System (v nadaljnjem besedilu: „GLS“). Družba GLS je nato izvedla še številne prevzeme na evropskem trgu. Družba Royal Mail je v obdobju od leta 2000 do leta 2003 imela komaj kaj dobička, iz katerega bi lahko financirala te prevzeme. Če je bilo posojilo, s katerim so se financirali ti prevzemi, odobreno pod pogoji, ki takrat na trgu niso bili dostopni, bi to pomenilo, da je bila vključena državna pomoč, ki bi jo bilo treba vrniti.

(37)

V zvezi s posojilnimi sredstvi je DPAG težko razumljivo, zakaj družba Royal Mail ni financirala obnovitve svoje poštne infrastrukture iz prihodkov zadnjih let (družba Royal je po lastnih podatkih v finančnem letu 2005/2006 iz poslovanja ustvarila 355 milijonov GBP dobička). Regulator Postcomm je pri odobritvah tarif že močno upošteval obveznosti univerzalne storitve podjetja. Zato je obstajala bojazen, da bo skupni učinek številnih podpornih ukrepov v obliki neposrednih državnih plačil, posojil in odobrenih cenovnih ukrepov čezmerno izravnal stroške univerzalne storitve na način, ki v skladu s pravili glede državne pomoči ni dovoljen. To bi lahko znatno vplivalo na konkurenco na trgu dostave pisem in paketov ter hitre pošte v Združenem kraljestvu, na katerem je DPAG v letu 2006 dosegel promet, ki presega 1 000 milijonov EUR.

(38)

DPAG je Komisijo pozval, naj ukrepe pomoči, navedene v odločitvi o začetku preiskave, kritično preuči v primerjavi z ozadjem številnih ukrepov državne pomoči, ki so že bili odobreni posebej za družbo Royal Mail.

(39)

Družba TNT Post UK Ltd (v nadaljnjem besedilu: „TNT“) je v prvem odzivu na začetek postopka kot članica organa Mail Competition Forum, ki je vložil pritožbo v zvezi s pokojninskim ukrepom, preiskavo popolnoma podpirala. Kot na udeleženko na trgu so nanjo neposredno vplivale vse oblike financiranja v zvezi z vsemi tržnimi pogoji, ki niso bili strogo poslovni. Tako financiranje bi pomenilo, da lahko družba Royal Mail ohranja svoje nizke cene na umetno nizki ravni in tako zmanjša možnost družbe TNT za konkuriranje.

(40)

Družba TNT je iz vmesnih računovodskih izkazov družbe Royal Mail Group Limited (prej plc) ugotovila, da „družba Royal Mail Group plc ni odplačevala sredstev, ki si jih je izposodila pri vladi, vendar je od ministrstva za trgovino in industrijo v vlogi posojilodajalca prejela uradne oprostitve obveznosti“. Družba TNT je trdila, da glede na te pogoje noben tržni posojilodajalec ne bi bil pripravljen dati novega posojila, razen če bi posojilni pogoji primerno odražali povečano tveganje neplačila obresti ali neodplačevanja kapitala. Družba TNT je poleg tega opozorila, da je družba Royal Mail v dokumentu iz marca 2007 z naslovom „Stališče družbe Royal Mail do vmesnega pregleda (Royal Mail’s position on the interim review)“ potrdila, da je bilo vnovično financiranje medsebojno odvisno z ustanovitvijo nadzora cen in financiranjem pokojninskega primanjkljaja skozi 17-letno obdobje. Družba TNT je menila, da je to neupravičeno dolgo obdobje, in če bi se pokazalo, da financiranje ni bilo izvedeno pod tržnimi naložbenimi ali posojilnimi pogoji, bi to kazalo, da je to obdobje okrevanja predolgo. Posledično naj bi bile zgornje meje za nadzor cen, ki jih je določil poštni regulator Postcomm, postavljene prenizko. Družba TNT je kot konkurentka trdila, da so nanjo neposredno vplivale zgornje meje cen za poslovno pošto, določene na stopnji, pri kateri sta bili upoštevani vladno financiranje in nerazumno dolgo obdobje okrevanja za odpravo primanjkljaja v pokojninskem skladu.

(41)

Družba TNT je predložila še en dokument, ki je prispel veliko po uradnem roku za oddajo pripomb, vendar ga je Komisija kljub temu upoštevala. Družba TNT je analizirala dva vira vladnega financiranja, ki sta bila na voljo družbi Royal Mail, in sicer (i) financiranja posojil ter (ii) sprostitve rezerv pod vladnim nadzorom na depozitni račun, do katerega so lahko dostopali skrbniki pokojninskega sklada družbe Royal Mail. Družba TNT je sklenila, da tržni vlagatelj ne bi ponudil nobenega od virov financiranja.

(42)

Posojila iz leta 2001 so bila februarja 2001 dodeljena kot nezavarovana posojila s povprečnim trajanjem približno 21 let in fiksno obrestno mero povprečno 5,84 %. V mesecu izdaje posojila se je 20-letna menjalna obrestna mera (v nasprotju z Liborjem za GBP) gibala med 5,87 % in 6,12 %. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da so bila državna posojila dogovorjena po nižji ceni od prevladujočih medbančnih obrestnih mer, medtem ko bi bil v običajnih okoliščinah kreditni razmik pri plačevanju nezavarovanega dolga podjetja višji od medbančnih obrestnih mer. Da to drži tudi za družbo Royal Mail, dokazuje kreditni razmik v višini 0,25 % nad obrestno mero Libor, ki so ga komercialne banke zaračunale družbi Royal Mail za posojila za veliko krajša obdobja. Družba TNT je opozorila tudi, da se kreditni razmiki znatno povečajo, če je rok zapadlosti daljši. Na podlagi dostopnih informacij menijo, da komercialna stranka pod objavljenimi pogoji družbi Royal Mail ne bi odobrila za 500 milijonov GBP posojil. Pravzaprav bi posojilo, dodeljeno pod prostimi tržnimi pogoji, imelo znatno višjo obrestno mero.

(43)

V zvezi z obveznicami, izdanimi leta 2003 (tj. posojilnimi sredstvi), je družba TNT položaj razumela nekoliko drugače, saj se je zdelo, da so bile obveznice zavarovane s sredstvi družbe Royal Mail. Glede na vrednost takih sredstev (ki je po razpoložljivih informacijah precej velika) bi se pričakovalo, da se bo razmik do obrestne mere Libor zmanjšal. Vprašljiva bi bila le višina takega zmanjšanja, a ker družba TNT ni vedela, kakšno obrestno mero družba Royal Mail pravzaprav plačuje, je bilo težko ugotoviti, ali lahko družba Royal Mail in vlada Združenega kraljestva s komercialnega stališča to utemeljita.

(44)

V zvezi s posojili, dodeljenimi leta 2007, je družba TNT opozorila, da ni bilo mogoče oceniti poslovnosti pogojev, ker niso bili javno znani, pa tudi ker je bilo posojilo očitno povezano z depozitnim računom in obstoječimi posojilnimi sredstvi. Vendar pa je bilo opuščanje običajnih določb pri obstoječih sredstvih (kot je bilo potrjeno v polletnih regulativnih računovodskih izkazih (8) v opombi 3 na strani 18 družbe Royal Mail, „družba Royal Mail Group plc ima dne 24. septembra 2006 neto obveznosti predvsem zaradi pokojninskega primanjkljaja v svoji glavni pokojninski shemi Royal Mail Pension Plan. Zato je družba Royal Mail kršila obveznosti do vlade v zvezi s posojilnimi sredstvi, vendar je od ministrstva za trgovino in industrijo v vlogi posojilodajalca prejela uradne oprostitve obveznosti.“) in odobritev dodatnih posojilnih sredstev nekaj, česar komercialna stranka v običajnih okoliščinah ne bi naredila.

(45)

Družba TNT je v zvezi s pokojninskim ukrepom dvomila, ali je bil prenos neposlovnih sredstev in s tem povezanega kapitala, znanega pod imenom „poštne rezerve“, ob registraciji družbe Royal Mail marca 2001 tržen. Po mnenju družbe TNT tržni delničar zelo verjetno ne bi ustanovil podjetja, ki bi vključevalo sposojena sredstva (pri čemer je upnik delničar), nato pa mu dodelil podoben prispevek v kapitalu. Družba TNT je pripomnila, da so bili ob „privatizaciji“ nizozemskega operaterja KPN leta 1989 uporabljeni podobni postopki, vendar pa začetno bilančno stanje podjetja KPN v letu 1989 kot nizozemskega NV ni vključevala pripadajočih sredstev ali rezerv.

(46)

Po mnenju družbe TNT sredstva, ki so jih organi Združenega kraljestva prenesli na depozitni račun, delujejo kot jamstvo za pokojninski sklad, od katerega bi imela družba Royal Mail to korist, da bi lahko v daljšem obdobju financiranja odpravila primanjkljaj, lastna sredstva pa uporabila za krepitev poslovanja. Če bi morala družba Royal Mail primanjkljaj odpraviti takoj, če bi pokojninska obveznost v bilančnem stanju že odražala tak primanjkljaj, bi se spopadla z znatno izgubo in zmanjšanjem lastniškega deleža, in kar je mogoče še pomembneje, zmanjšanjem sredstev. Pod običajnimi tržnimi pogoji si podjetje kapital, če ga potrebuje, lahko sposodi na dolžniškem trgu ali zbere dodatni kapital na trgu lastniških vrednostnih papirjev. V primeru družbe Royal Mail je očitno obstajala tretja možnost, in sicer da se z regulatorjem dogovori o milejših zgornjih cenah storitev pri nadzoru cen. Cene bi se lahko znatno povišale, ne da bi dosegle neprimerno visoko raven. Ker je bilo za veljavnost nadzora cen potrebno soglasje družbe Royal Mail, je bila ta zadeva v okviru pooblastil družbe Royal Mail in možnost, ki je bila znana njenemu delničarju.

(47)

Družba TNT je pripomnila, da posojilojemalec za pridobitev denarja na dolžniškem trgu potrebuje prepričljive argumente, da bo sposoben odplačati dolg iz prihodnjih denarnih tokov. Podjetje za pridobitev denarja na trgu lastniških vrednostnih papirjev potrebuje še boljše argumente, da bo iz vloženega skupnega kapitala za delničarja ustvarila znaten dobiček. Vlada Združenega kraljestva bi morala kot edina delničarka družbe Royal Mail izvesti vse potrebne preiskave, da bi se prepričala, da bi bila družba Royal Mail v boljšem finančnem položaju, če bi ji bilo dovoljeno izpolniti njen strateški načrt. Bistveno vprašanje je bilo, ali bi bile nadaljnje naložbe s sprostitvijo sredstev iz rezerv poslovno smiselne ali bi bilo to samo vnovično zapravljanje denarja. Zelo natančna analiza dobička, ki bi bil pridobljen iz dodatnih naložb, bi bila za vsako tako odločitev bistvenega pomena. Družba TNT je menila, da bi bila taka odločitev brez trdnih dokazov, da bi načrt za prestrukturiranje – ki bi ga omogočila sprostitev sredstev iz rezerv – delničarju prinesel poslovni dobiček iz naložbe, sprejeta pod netržnimi pogoji.

(48)

Združeno kraljestvo je v zvezi s posojilom iz leta 2001 pojasnilo, da začetki posojila segajo v leto 1999, ko je vlada podprla strategijo družbe Royal Mail, da izvede nekatere prevzeme, da bi pripomogla h konkurenčnosti osnovne dejavnosti družbe Royal Mail. Organi so s soglašanjem s to strategijo zlasti upoštevali napovedani dobiček, pričakovan od družbe Royal Mail pri doseganju njenega strateškega cilja. Družba Royal Mail je do petega leta izvajanja celotne prevzemne strategije napovedovala 40-odstotno rast prometa in 210-odstotno povečanje dobička. Organi Združenega kraljestva so med razpravami o financiranju prevzemov, zlasti prevzema družbe German Parcel, ki je bil prvi večji prevzem družbe Royal Mail v tujini, izrazili željo, da bi družba Royal Mail to transakcijo (in prihodnje transakcije) financirala s posojilom iz vladnega sklada NLF po tržnih obrestnih merah. S tem se je odražala namera vlade, da družbo Royal Mail prisili k poslovni disciplini in tudi zagotovi, da bo družba pošteno konkurirala drugim poštnim operaterjem v poštnem sektorju, medtem ko se je trg počasi odpiral za konkurenco.

(49)

Ker sklad NLF ni mogel zagotoviti posojil leta 1999, se je vlada Združenega kraljestva strinjala, da družba Royal Mail začasno financira transakcije z denarnimi rezervami iz svojega bilančnega stanja v skladu s politiko Združenega kraljestva, da si organi v javni lasti praviloma ne smejo sposojati denarja na zasebnem finančnem trgu. Obresti od posojila sklada NLF naj bi začele veljati z datumi (9), ko bi družba Royal Mail črpala sredstva iz svojih denarnih rezerv, kot da bi bilo posojilo izplačano takrat (kot je bilo prvotno načrtovano), da bi družba ostala nevtralna do začasnega sporazuma o financiranju. Združeno kraljestvo je Komisiji poslalo dopis z dne 12. januarja 1999, s katerim so organi Združenega kraljestva družbi Royal Mail odobrili soglasje za prevzem družbe German Parcel in ki je tudi določalo, kako bo zagotovljeno financiranje.

(50)

Da bi proučili, ali bodo predlagani prevzemi družbe Royal Mail strateško in poslovno smiselni, so organi Združenega kraljestva za pomoč pri prevzemu družbe German Parcel najeli zunanjega svetovalca. Za poznejše prevzeme, ki so se prav tako financirali iz posojila v višini 500 milijonov GBP in za katere je bilo potrebno soglasje organov Združenega kraljestva, je svetovanje zagotavljala družba Deloitte & Touche LLP (v nadaljnjem besedilu: „Deloitte“), ki je proučila vsak prevzem posebej, preden so organi Združenega kraljestva dovolili izvedbo prevzema. Družba Deloitte ni odsvetovala nobenega prevzema.

(51)

Družba Deloitte je bila najeta tudi, da bi pomagala določiti tržne obrestne mere za predplačila sklada NLF družbi Royal Mail in zlasti za bonitetno oceno družbe Royal Mail na podlagi ocene njene kreditne sposobnosti kot samostojnega podjetja brez lastniškega deleža države. Družba Deloitte je ocenila kreditno tveganje za družbo RM kot funkcijo poslovnega in finančnega tveganja ter je s primerjavami in finančnimi kazalniki ugotovila, da je bonitetna ocena družbe med AA in AA. Družba Deloitte je poleg tega še priporočila, naj se obrestna mera, ki se bo zaračunala družbi Royal Mail, določi glede na obrestne mere izdajateljev s podobno oceno na podlagi pregleda cenovnega „indeksa“ razlik za določeno bonitetno oceno v primerjavi z referenčnimi vladnimi obveznicami. Na podlagi tega se je ustrezni razpon, ki se je zaračunal družbi Royal Mail, gibal od 76 do 165 osnovnih točk.

(52)

Družba Royal Mail je želela dolgoročno posojilo, saj je za izvedbo svoje strategije nameravala prevzeta podjetja dolgoročno obdržati. Glede na tržne obrestne mere, ki so bile takrat na voljo (ko so bile dolgoročne obrestne mere znatno nižje od kratkoročnih), je družba Royal Mail zaprosila za posojila za obdobje od 20 do 25 let, kakor je bilo ustrezno za zadevni dolgoročni prevzem, zaradi česar bi lahko odplačala po 100 milijonov GBP vsako leto v obdobju od leta 2021 do leta 2025, namesto da bi morala celotni znesek v višini 500 milijonov GBP odplačati v enem letu. Obroki posojila so imeli različne roke zapadlosti, ki so se gibali od 20 do 25 let, kar ni nenavadno glede na relativno veliko privlačnost takratnih dolgoročnih obrestnih mer. Obrestne mere posojila so temeljile na podobnih nezavarovanih 20 in 25 let trajajočih posojilih podjetjem z bonitetno oceno AA, nato pa so bile iz njih interpolirane letne obrestne mere, da je bila dobljena ustrezna obrestna mera za posojilo družbi Royal Mail.

(53)

Združeno kraljestvo je vztrajalo, da referenčne obrestne mere Komisije niso bile primerne za primerjavo z obrestnimi merami za posojilo iz leta 2001, zlasti ker obrestne mere Komisije temeljijo na petletnem obdobju zapadlosti, zadevno posojilo pa je bilo sestavljeno iz dolgoročnega dolga z razponom obdobij zapadlosti od 20 do 25 let, saj je posojilo, ki je bilo vnaprej izplačano družbi Royal Mail, odražalo tržne obrestne mere, ki so bile na voljo jemalcem dolgoročnih posojil v podobnem položaju, ter tudi zato, ker je krivulja donosa v Združenem kraljestvu v obdobju 1999–2000 (ustrezno obdobje za izračun obresti) padala in so bila tako posojila za podjetja cenejša.

(54)

Zavarovanje posojila se ni zdelo potrebno ali primerno, saj je bilo ocenjeno, da ima družba Royal Mail bonitetno oceno AA za posojilna sredstva do višine 1 000 milijonov GBP. Dolgoročni dolg družbe Royal Mail s predlaganim posojilom ne bi presegel tega zneska, samo posojilo pa bi pomenilo veliko večino dolga družbe Royal Mail z obdobjem zapadlosti, daljšim od enega leta. Organi Združenega kraljestva pa so se med pogajanjem o posojilnih sredstvih iz leta 2003 odločili, da znova opredelijo posojila iz leta 2001 v višini 500 milijonov GBP v dokumentu, podobnem dokumentu o dogovorih iz leta 2003. S tem novim dokumentom se znesek posojila, trajanje posojil ali uporabljene obrestne mere niso spremenili, temveč se je zavarovanje za delnice GLS, ki so bile družbi dane z novim sporazumom, zaradi rastoče zadolženosti družbe razširilo tudi na posojilo iz leta 2001. Hkrati je bilo posojilo zavarovano tudi s fiksno obremenitvijo in drsečo obremenitvijo („floating charge“) nekaterih sredstev družbe Royal Mail.

(55)

Združeno kraljestvo je podalo nadaljnje podrobnosti o posojilnih sredstvih, ki so bila dana na voljo leta 2003. Pogoji so določali, da morajo biti posojila podprta z zavarovanjem nekaterih gotovinskih vlog v bilančnem stanju družbe Royal Mail, zato so bila to posojila z zelo nizko stopnjo tveganja, kar upravičuje stopnjo v višini […] (*1). V odgovor na opažanje Komisije, da so bile te gotovinske vloge državna sredstva, nad katerimi je imelo Združeno kraljestvo nadzor s posebno zakonodajo in katerih uporaba za zavarovanje tako ne bi mogla nujno odpraviti dvomov, da ima ukrep značaj pomoči, so organi Združenega kraljestva navedli, da so poskušali doseči uporabo gotovinskih vlog in drugih sredstev družbe na način, ki bi odražal tržna načela, tako da bi bil družbi v zvezi s sredstvi določen strog red. Organi so družbi Royal Mail v skladu s svojimi pristojnostmi iz razdelka 72 zakona o poštnih storitvah iz leta 2000 (Postal Services Act) naročili, naj svoje gotovinske vloge v skladu NLF, ki so bile ustvarjene z akumuliranimi dobički poslovanja (ki skupaj znašajo približno 1 800 milijonov GBP), prenesejo v posebno rezervo v bilančnem stanju družbe Royal Mail (v poštno rezervo). Poseben sporazum v obliki pisem je dovoljeval, da se 549 milijonov GBP iz rezerve pri skladu NLF uporabi za zavarovanje posojilnih sredstev v višini 544 milijonov GBP.

(56)

Združeno kraljestvo je v odgovor na vprašanja Komisije v zvezi s provizijami za neizkoriščeni del posojila, ki jih je družba Royal Mail plačala za posojilna sredstva iz sklada NLF, pojasnilo, da je v tem primeru letna provizija za neizkoriščeni del posojila znašala […] osnovnih točk vrednosti posojila, torej […] % od […] razlike v osnovnih točkah nad obrestno mero LIBOR. Navedlo je, da na trgu velja dogovor, da provizije za neizkoriščeni del posojila običajno znašajo 50 % ali manj razlike nad obrestno mero LIBOR, navedlo pa je tudi primere za ponazoritev te trditve. Relativno majhne razlike – približno 50 osnovnih točk ali manj – so bile v tem obdobju pri prednostnem dolgu običajne. Glede na to, da je bila razpoložljivost drugih sredstev (obveznic) odvisna od soglasja parlamenta za zagotovitev sredstev ustreznemu vladnemu ministrstvu v času, v katerem je potrebovalo sredstva za nakup obveznic, ki bi jih izdala družba Royal Mail, provizija za neizkoriščeni del posojila za ta druga sredstva ni bila primerna, saj sredstva družbi Royal Mail nikoli niso bila dejansko dodeljena. Pri zasebnem posojanju je praksa na trgu, da se provizija za neizkoriščeni del posojila plača šele, ko je posojilodajalec dobil vse notranje odobritve, tako da je denar formalno dodeljen (in brezpogojno na voljo) posojilojemalcu.

(57)

Združeno kraljestvo je opisalo tudi analizo predlaganih posojilnih sredstev, ki je bila izvedena pred njihovo odobritvijo, vključno z izračunom neto sedanje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: NSV) dobičkov denarnih tokov iz predlaganega refinanciranja in nekaterimi drugimi možnostmi. Pri predlagani možnosti je bila višina vrnjenih sredstev […] GBP, medtem ko so pri alternativnih možnostih vrnjena sredstva v najboljšem primeru znašala […] GBP. Združeno kraljestvo je poleg tega še potrdilo, da se sredstva, odobrena leta 2003, še niso črpala, razen za poskusno črpanje, ki je bilo odplačano v enem tednu, vse dokler niso potekla ali so bila znova dodeljena s sredstvi, odobrenimi leta 2007.

(58)

Združeno kraljestvo je pojasnilo, da so bila posojilna sredstva, odobrena leta 2007, sestavljena iz 900 milijonov GBP prednostnih posojilnih sredstev. So del paketa financiranja, ki vključuje pokojninski ukrep in podrejeno posojilo v višini 300 milijonov GBP. Posojilna sredstva so namenjena financiranju preoblikovanja in investicijskega programa družbe Royal Mail, kar vključuje tudi stroške odpuščanja. Prednostno posojilo v višini 900 milijonov GBP nadomešča in povečuje posojilna sredstva v višini 844 milijonov GBP, ki so bila dodeljena v letu 2003, ter je razdeljeno na dva obroka: obrok v višini […] GBP, s katerim je dovoljeno financirati samo preoblikovanje družbe, in obrok v višini […] GBP, ki je namenjen splošnemu kapitalu za poslovanje znotraj podjetja (brez podjetja Post Office Limited). Ukrep je začel veljati 19. marca 2007 in ima obdobje zapadlosti […] let od tega datuma. Ima maržo v višini […] osnovnih točk nad ustrezno obrestno mero Libor (10) za prvih […] mesecev. Po tem obdobju je marža odvisna od stopnje fiksnega zaračunanega stroška (donosnost kot večkratnik plačila obresti), pri čemer znaša najmanj […] osnovnih točk. Sredstva v višini 900 milijonov GBP so zavarovana z delnicami v novi odvisni družbi Royal Mail Estates Limited, ki jo je ustanovila družba Royal Mail, ki ima v lasti praktično vsa njena lastniška sredstva (razen tistih, ki so povezana z družbo Post Office Limited), katerih tržno vrednost je družba Atis Real septembra 2006 ocenila na […] GBP.

(59)

Združeno kraljestvo je opisalo ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotovitev usklajenosti z zahtevami načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu (MEIP), in je hkrati opozorilo, da je treba tržni značaj paketa financiranja ocenjevati na podlagi paketa kot celote (glej uvodni izjavi 64 in 65). Družbi Credit Suisse in Deloitte sta obe ocenili, da so sredstva zagotovljena pod tržnimi pogoji, obresti pa določene v skladu s tržnimi obrestnimi merami, med drugim s primerjavo s posojili, izvedenimi na trgu. Čeprav je analiza pokazala, da je sedemletno obdobje zgornja časovna meja na trgu, se zdi, da so pogodbena provizija, provizija za neizkoriščeni del posojila ter poskusna črpanja in poskusna neodplačila v skladu s tržnimi normami za posojila, ki so zavarovana enako kot posojila družbe Royal Mail (v tem primeru predvsem z nepremičninami). Določila o zavarovanju so se razlikovala od tržne prakse (obremenitev delnic namesto lastnine), vendar je Združeno kraljestvo menilo, da je to s posojilodajalčevega vidika pravzaprav ugodneje zaradi stroškov, časa in upravnih razlogov.

(60)

V zvezi z informacijami, ki jih je predložila družba TNT in ki se nanašajo na kršitev v zvezi s posojilnimi sredstvi, ki jih je vlada dodelila družbi RM, ter prejem uradnih oprostitev od ministrstva za trgovino in industrijo, je Združeno kraljestvo razložilo, da je bila oprostitev nujna zaradi popolnoma tehnične zadeve v zvezi z uvedbo novih računovodskih zahtev v zvezi s pokojninami (FRS17), in ne zaradi kakršnega koli upada poslovne uspešnosti družbe. Združeno kraljestvo je opozorilo tudi, da sredstva iz leta 2007 niso bila „dodatna sredstva“, kot trdi družba TNT, temveč so nadomestila sredstva iz leta 2003.

(61)

Združeno kraljestvo je pojasnilo mehanizem ustanovitve depozitne rešitve, vključno z zavarovanjem, ki so ga prejeli skrbniki teh sredstev. V tem primeru se je depozitni račun v višini 850 milijonov GBP financiral iz poštnih rezerv v višini 796 milijonov GBP in z dokapitalizacijo za preostalih 54 milijonov GBP. Skrbniki so v skladu z dogovorom pristojni za zagotavljanje varnosti depozitnih računov pri [pojavu nekaterih omejenih primerov neporavnave obveznosti, predvsem v zvezi z ustrezno družbo (Royal Mail Holdings plc ali Royal Mail Group Limited), ki bi šla v likvidacijo, ali zavarovanja, ki bi bilo posledica dejstva, da depozitnega računa ne bi bilo več mogoče uporabljati. Dogovori o zavarovanju so določali tudi okoliščine, v katerih je mogoče sredstva na računih sprostiti iz zavarovanja, ki ga določajo dogovori o zavarovanju, kar je na splošno takrat, ko bo pokojninski sklad dosegel 75-odstotno stopnjo solventnosti. Stranki sta potrdili, da ko bodo sredstva sproščena iz zavarovanja, vzpostavljenega z dogovorom o zavarovanju družbe Royal Mail, lahko delničar sklene, da bo 850 milijonov GBP sredstev na depozitnem računu (skupaj z obrestmi), ki se sprostijo iz zavarovanja, ki ga določa dogovor o zavarovanju družbe Royal Mail Holdings, v skladu s pristojnostmi iz zakona o poštnih storitvah iz leta 2000 (Postal Services Act) ali drugimi ustreznimi pravicami ali pooblastili dal delničarju.

(62)

Zagotovitev depozitnega računa je privedla do soglasja skrbnikov o 17-letnem obdobju za sanacijo pokojninskega primanjkljaja. Organi Združenega kraljestva so opozorili na izjave regulatorja pokojninskega sklada, da bodo obdobja sanacije, daljša od desetih let, deležna posebne pozornosti, med drugim se bo preverilo, ali so skrbniki uporabili „pogojno sredstvo“ (kot je depozitni račun), da bi zmanjšali tveganja zaradi sanacijskega načrta. Združeno kraljestvo je ugovarjalo mnenju Komisije, da depozitna ureditev družbi Royal Mail omogoča zmanjšanje njenih pokojninskih prispevkov, in je trdilo, da bi se bilo o izidu brez depozitnega računa mogoče pogajati in ga nikakor ni mogoče predvideti. Brez soglasja bi bila dostopnost sredstev za poslovne naložbe ogrožena.

(63)

Združeno kraljestvo je potrdilo, da je družbi Royal Mail s podrejenim posojilom v višini 300 milijonov GBP dodelilo posojilo delničarja z obrestno mero […] %, pri čemer se te obresti nabirajo do zapadlosti posojila. Sredstva so bila na voljo dve leti, pri čemer je bil datum zapadlosti zadnji od obeh datumov za odplačilo prednostnih posojilnih sredstev […] ali datum sprostitve denarja na pokojninskem depozitnem računu. Pogoji podrejenega posojila so bili dogovorjeni kot del celotnega paketa in ne kot samostojno sredstvo.. Združeno kraljestvo je navedlo, da je bil pogoj, pod katerim se lahko izplačilo izvede šele po sprostitvi pokojninskega depozita, posledica podrejene narave posojila. To se je spet odražalo v visoki obrestni meri, ki je bila zaradi poslovnih tveganj višja od obsega, ki so ga predlagali svetovalci vlade za primerne oportunitetne stroške kapitala. Svetovalci vlade so potrdili, da ima dogovor „popolnoma tržni značaj“.

(64)

Združeno kraljestvo je navedlo, da so bili deli finančnega paketa iz leta 2007 sklenjeni kot elementi povezane celote in da se njihov tržni značaj ni vrednotil za vsak del posebej niti se ne bi smel tako vrednotiti, čeprav so bili njihovi posamezni pogoji določeni glede na tržne pogoje. Tržni značaj paketa in še posebno depozitnega dogovora sta proučili družbi Deloitte in Credit Suisse, vlada pa se je zanašala na njune nasvete.

(65)

Družba Deloitte je v svojem pristopu upoštevala vrednost družbe v okviru strateškega načrta, pri čemer je predvidevala, da je bila izvedena depozitna naložba v višini 1 milijarde GBP. Ta vrednost podjetja se oceni z diskontiranjem načrtovanih denarnih tokov predhodnega financiranja pri tehtanih povprečnih stroških kapitala podjetja. Po trditvah Združenega kraljestva je depozitna naložba primerna za gospodarnega obstoječega tržnega vlagatelja kapitala, če:

Družba Deloitte je izračunala tudi s tem povezano notranjo stopnjo donosnosti (IRR), ki je določena kot diskontirana stopnja prihodnjih denarnih tokov, ki so zmanjšali vrednost kapitala družbe na […]. Analiza, ki jo je izvedla družba Deloitte, je prikazovala vrednost kapitala po naložbi v višini več kot […] GBP in notranjo stopnjo donosnosti („IRR“) v višini […] ter tudi, da so bili ti donosi odporni na številne analize občutljivosti. Proučena sta bila dva alternativna scenarija brez depozitnih naložb, v skladu s katerimi bi se po mnenju družbe Deloitte vrednost kapitala delničarja lahko zelo zmanjšala. V nasprotju s tem pa se je s predlagano naložbo pričakovalo, da se bo vrednost naložbe s časom znatno povečala.

(66)

Kakor je bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, je vprašanje, ali kateri od proučevanih ukrepov pomeni državno pomoč, odvisno od tega, ali je družba Royal Mail zato dobila prednost v smislu člena 87 Pogodbe, glede na to, da so druga merila očitno izpolnjena. Da bi opredelili, ali je ukrep dal prednost družbi RM, Komisija proučuje, ali bi bil zasebni operater, ki deluje v tržnem gospodarstvu, pripravljen zagotoviti financiranje pod enakimi pogoji.

(67)

V pojasnilih Združenega kraljestva je obrazloženo, zakaj je bila obrestna mera, po kateri so bili dodeljeni obroki posojila, določena kot dolgoročna (20-letna) povprečna obrestna mera v višini 5,8 %, ki je nižja od referenčne obrestne mere Komisije, ki je takrat prevladovala in ki je kratkoročna obrestna mera (11). Združeno kraljestvo je v dopisu iz uvodne izjave 49 pojasnilo tudi, da začetki posojila segajo v leto 1999 in da so bili pogoji določeni takrat. Odgovorilo je na trditve družbe TNT (glej uvodno izjavo 42), ki je delala primerjavo z obrestnimi merami za posojila iz leta 2001, kar pa ni bilo leto, v katerem so bile obrestne mere za posojilo določene. Razložilo je tudi, zakaj posojilo ni imelo zavarovanja (kar je pa bilo pozneje urejeno, ko so bila dodeljena posojila iz leta 2003). Nazadnje, odgovorilo je tudi na pripombo Komisije v odločitvi o začetku postopka, da se je finančna uspešnost družbe Royal Mail vsaj v letu 2001 začela slabšati. To pa ni držalo leta 1999, ko so se organi Združenega kraljestva zavezali, da bodo odobrili posojilo, niti ne v obdobju od leta 1999 do leta 2000, ki sta ustrezni leti za določitev obrestnih mer.

(68)

Ko so bila posojila sklenjena, so bile referenčne obrestne mere Komisije določene v skladu z obvestilom Komisije iz leta 1997 o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997) (12). Komisija je v skladu s tem obvestilom opredelila obrestne mere na podlagi petletnih medbančnih menjalnih obrestnih mer in premije, vendar si je pridrževala pravico, da uporabi krajšo osnovno obrestno mero (na primer enoletno obrestno mero LIBOR) ali daljšo obrestno mero (na primer obrestno mero za desetletne obveznice), in ne petletne medbančne menjalne obrestne mere. Komisija meni, da je zaradi fiksnega daljšega trajanja posojil uporaba take obrestne mere za daljše obdobje v tem primeru ustrezna.

(69)

Komisija je spomnila, da so bile zaračunane obrestne mere določene s postopkom, temelječim na opaženih poslovnih posojilnih transakcijah, ki so se nato primerjale z ustrezno vladno obveznico (13). Razmik med vladnimi obveznicami se je gibal od 76 do 165 osnovnih točk, kar je torej dovolj v primerjavi s 75 osnovnimi točkami, določenimi v obvestilu o referenčni obrestni meri. Komisija je zaračunane obrestne mere primerjala tudi z 20-letnimi medbančnimi menjalnimi obrestnimi merami na ustrezne datume. Zaračunane obrestne mere so izjemno blizu tem obrestnim meram (običajno je manj kot 10 osnovnih točk razlike). Komisija opaža, da se Združeno kraljestvo in njegovi svetovalci niso zanašali na ustrezne medbančne menjalne obrestne mere ali druge objavljene obrestne mere, ampak so namesto tega iskali neposredne tržno primerljive obrestne mere. Glede na zgornje ugotovitve Komisija ugotavlja, da zadevni ukrep družbi Royal Mail ni dal prednosti in ni pomenil državne pomoči.

(70)

Kot je bilo ugotovljeno v odločitvi o začetku postopka, ta sredstva niso bila nikoli uporabljena, dokler niso bila podaljšana ali spremenjena leta 2007. Komisija tako ni začela postopka v zvezi s pogoji posojila, poleg tega se v tej odločbi ne ocenjuje primernost dogovorjene obrestne mere. Kljub temu pa je Komisija postavila vprašanje, ali so sredstva za družbo kljub temu imela vrednost opcije, zaradi česar bi bilo treba preveriti, ali imajo značilnosti državne pomoči. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se je za dodeljena sredstva vsako leto plačala provizija za neizkoriščeni del posojila v višini […], čeprav se sredstva niso uporabila. Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da je bila ta obrestna mera tržna in da je bila določena kot odstotek razlike do obrestne mere Libor za posojilo, kar je praksa na trgu, in je bila v skladu s to prakso določena na stopnji ([…]) (Komisija je opazila primere, ki so segali od 16 do 50 %). Drugih sredstev parlament ni nikoli potrdil in tako nikoli niso bila dodeljena, zaradi česar se zanja provizije običajno ne bi plačevale. Komisija je tako zadovoljna, da sredstva, ki so bila odobrena leta 2003, v praksi družbi Royal Mail niso dajala državne pomoči.

(71)

V letu 2007 so neizplačana sredstva iz leta 2003 (14) pod spremenjenimi pogoji nadomestila „prednostna dolžniška sredstva“ v višini 900 milijonov GBP. Komisija je proučila pogoje za ta sredstva. Zaračunana obrestna mera je za […] osnovnih točk višja od ustrezne obrestne mere LIBOR za prvih 12 mesecev, po tem obdobju pa se je spreminjala glede na fiksen zaračunan strošek, vendar ni bila nikoli nižja od […] osnovnih točk nad ustrezno obrestno mero LIBOR. Sredstva so zavarovana z obremenitvijo vseh sredstev (floating charge) (15) družbe Royal Mail, fiksno obremenitvijo delnic nove odvisne družbe Royal Mail Estates Ltd, ki ima v lasti premoženjski portfelj družbe RM, in obremenitvijo veh sredstev (floating charge) te družbe. Tržna vrednost premoženja, ki ga ima v lasti družba RM Estates, je bila ocenjena na […] GBP. Komisija je te pogoje ocenila v skladu z obvestilom o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997, ki je veljalo, ko so bili pogoji določeni. Glede na to, da vrednost sredstev, ki so obremenjena v zvezi s posojili, presega vrednost posojil za skoraj 50 %, se šteje, da je zavarovanje „visoko“. Razlika do obrestne mere LIBOR, ki znaša od […] do […] osnovnih točk, je tako ustrezna glede na obvestilo, ki je določalo maržo v višini 75 osnovnih točk (kakor je navedeno v uvodni izjavi 68), je Komisija v sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997 določila, da je za osnovo pri oceni mogoče uporabiti obrestno mero LIBOR). Komisija je poleg tega upoštevala informacije o drugih transakcijah, zavarovanih s premoženjskimi podjetji, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva in za katere se zdi, da kažejo, da so bili pogoji usklajeni s pogoji primerljivih tržnih transakcij. Komisija je na podlagi svoje analize referenčne obrestne mere ugotovila, da če se posojilna sredstva proučijo posamezno, ne pomenijo državne pomoči.

(72)

Glede na to, da so bila sredstva iz leta 2007 dana na voljo kot del paketa skupaj z drugimi ukrepi, in glede na vztrajanje Združenega kraljestva, da se sestavni deli paketa financiranja iz leta 2007 ne smejo oceniti posamezno, bi Komisija morala ugotoviti, ali je ločena ocena iz uvodne izjave 71 lahko dokončna. To vprašanje je dodatno obravnavano v razdelku 5.5 spodaj.

(73)

Komisija je po prejemu pripomb in razlage organov Združenega kraljestva lahko razumela mehanizem, ki je bil vključen v pokojninski ukrep. Kot je opisano v uvodni izjavi 22 zgoraj, je morala družba Royal Mail pokriti velik pokojninski primanjkljaj v bilančnem stanju, zakonodaja Združenega kraljestva o pokojninah pa zahteva, da se s skrbniki dogovori o načrtu in še posebno času za odpravo zadevnega primanjkljaja z nakazili v sklad pokojninske sheme. Ukrep je družbi Royal Mail omogočil podaljšanje zadevnega obdobja, kar vpliva na plačila, ki jih mora opraviti. Komisija je na začetku ugotovila, da pravna narava ukrepa (ki je vključeval sprostitev rezerv, nad katerimi je država imela učinkovit nadzor s posebno zakonodajo za uporabo v depozitni ureditvi v korist pokojninskega sklada) ni imela neposredne ustreznice v običajnih tržnih transakcijah, tudi če je model dodelitve sredstev na depozitni račun mogoče predvideti v zasebnem sektorju (16). Da bi Komisija lahko ocenila trditev Združenega kraljestva, da je bil ukrep izveden pod tržnimi pogoji, je tako morala določiti primerno merilo za primerjavo ukrepa.

(74)

Z ukrepom se sproščajo sredstva, ki so bila v celoti pod delničarjevim nadzorom, v uporabo družbi RM, da spremeni poplačila primanjkljaja, ki jih mora plačevati v pokojninsko shemo, tako da sredstva polaga na depozitni račun (čeprav so poštne rezerve uradno del bilančnega stanja družbe RM, ta ni mogla uporabljati rezerv in z njimi povezanih sredstev brez soglasja vlade). Čeprav ta sprostitev sredstev ni pravi vložek kapitala, jo je mogoče glede na njen učinek vsaj šteti za enakovredno takemu dejanju. Če sredstva ne bi bila sproščena, družba Royal Mail ne bi mogla ustvariti depozitnega računa brez zbiranja kapitala iz drugih virov ali črpanja drugih rezerv. Drži, da je ukrep določal, da se bodo sredstva po zaprtju depozitnega računa vrnila pod nadzor države. Vendar pa so čas, ki naj bi bil po pričakovanjih potreben za to (17 let), s tem povezana negotovost, ali bodo sredstva dejansko lahko vrnjena delničarju, če bi se finančna uspešnost družbe RM v tem obdobju poslabšala, in neobstoj zagotovljenega dohodka od obresti Komisijo prepričali, da je zavrnila možnost, da bi transakcijo enačila z zagotovitvijo posojila. Komisija se je odločila, da je ta ugotovitev še toliko bolj smiselna, ker so organi Združenega kraljestva, ko je poštna rezerva 31. marca 2007 znašala 796 milijonov GBP, vložili 54 milijonov GBP kot svež kapital, da bi poštno rezervo povečali na dogovorjenih 850 milijonov GBP pred ustanovitvijo depozitnega računa. Na podlagi zgoraj navedenega in za namene analize skladnosti z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu je Komisija proučila sprostitev sredstev, ki so bila v celoti pod nadzorom delničarja, da bi jih družba RM lahko uporabila kot vložek kapitala.

(75)

Pristop Komisije k skladnosti vložkov kapitala s trgom je primerjati neto sedanjo vrednost lastniškega deleža organov z naložbo (po vložku) in brez naložbe (pred vložkom) (17). Če je razlika večja od vloženega kapitala, se šteje, da je naložba skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ta „prirastni“ pristop je nujen, saj drugače ne bi bilo očitno, kateri del dobičkov delničarja (dividende ali prodajna cena v primeru prodaje delniškega deleža) bi nastal iz naložbe in kateri od nje ni odvisen. Metoda za izračun vrednosti deleža v lastniškem kapitalu v primeru po naložbi in pred njo v določenem obdobju je, da se diskontirana vrednost prihodnjih denarnih tokov, pridobljenih iz tega deleža v lastniškem kapitalu v tem obdobju (to so običajno dividende, druga možnost pa je zmanjšanje kapitala) prišteje k morebitnemu povečanju vrednosti v tem obdobju.

(76)

Prvi odgovor Združenega kraljestva je vključeval poročilo svetovalne družbe Deloitte, ki naj bi pokazalo notranjo stopnjo donosnosti za načrtovane naložbe v višini […]. Med preiskavo pa se je pokazalo več težav z uporabljeno metodologijo.

(77)

Prvič, izračun se je nanašal samo na primer z naložbo in ni temeljil na primerjavi scenarijev z naložbo in brez nje. Združeno kraljestvo je v odgovor na to kritiko navedlo, da bi v primeru brez naložbe predvidena vrednost lastniškega kapitala znašala […]. Vendar pa utemeljitev, da bi v primeru brez naložbe vrednost lastniškega kapitala znašala […], ni bila navedena v poročilu družbe Deloitte niti iz njega ne izhaja. Komisija tako izvirnega poročila družbe Deloitte ni mogla šteti za poročilo, ki sledi metodologiji, ki je po mnenju Komisije pravilna – torej metodologiji, ki temelji na primerjavi projekcij z naložbo in brez nje.

(78)

Drugič, metoda za vrednotenje deleža v lastniškem kapitalu je bila, da se izračuna vrednost družbe (se pravi vsota zahtevkov upnikov in delničarjev) z uporabo denarnih tokov na ravni podjetja in končne vrednosti, nato pa se odštejejo dolgovi. Čeprav ta metoda ni napačna, ne prikaže jasno prostih denarnih tokov, ki so na voljo samo delničarjem, kar je eden od kazalnikov (tudi če ni edini odločilni kazalnik), ali je vložek kapitala v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu ali ne. Komisija zato daje prednost metodi, ki vključuje diskontiranje denarnih tokov, ki se neposredno izplačujejo delničarju (dividende), in uporabo končne vrednosti, ki ne pomeni vrednosti podjetja, temveč vrednost kapitala. To vključuje tudi uporabo stroškov kapitala v obliki diskontne stopnje namesto tehtanega povprečja stroškov kapitala. Ta metoda je bila uporabljena v prej navedenih zadevah Landesbanken (glej sprotno opombo 17).

(79)

Tretjič, prednostna posojilna sredstva, ki so bila obravnavana v uvodni izjavi 71, in sprostitev poštne rezerve so bili v tem izračunu obravnavani skupaj, medtem ko sta preskusa za posojilo in vložek v lastniški kapital različna (preskus zasebni vlagatelj proti zasebnemu posojilodajalcu) in bi se zato morala izvesti posebej (18). Čeprav drži, da ni neobičajno, da v velikih skupinah delničar deluje tudi kot posojilodajalec, Komisija meni, da je oba ukrepa zaradi njune različne narave težko oceniti znotraj istega okvira. Kljub temu to ne pomeni, da medsebojnih učinkov ukrepov ni treba upoštevati. Ravno nasprotno, analiza sprostitve sredstev, ki so bila v celoti pod nadzorom delničarja, v uporabo družbi RM temelji na denarnih tokovih, ki odražajo predpostavko, da so posojila, obravnavana v tej odločbi, dodeljena družbi RM.

(80)

Komisija je zato zahtevala od Združenega kraljestva, naj predloži rastočo oceno vrednosti lastniškega kapitala na podlagi najugodnejšega, a še vedno realističnega primera „brez naložbe“. Kar zadeva opredelitev alternativnega primera, so napovedi družbe RM v zvezi s primeri brez naložb („primer upravljanja za gotovino“ ali MFCC) privedle do podatka […]. Družba Deloitte je tako orisala drugačen „alternativni primer“ (AC), po katerem […], pokojninski primanjkljaj družbe pa je odpravljen v 12 letih namesto v 17. Vendar pa je pri tem primeru družba Deloitte ocenila, da bo pokojninska težava učinkovito odpravljena kratkoročno […] Opozoriti je treba, da Komisija ne more biti prepričana, da je ta alternativna možnost „najboljši mogoči“ primer brez naložbe, ki bi vsekakor pomenil osnovo ocene vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Kljub temu pa je mogoče reči, da bi se morebitni dvomi v zvezi s primerom z naložbo okrepili ob vsaki „boljši alternativni možnosti“, ki bi jo bilo mogoče predvideti.

(81)

Združeno kraljestvo je na zahtevo Komisije predložilo podatke, ki so omogočili primerjavo primera z naložbo z obema alternativnima možnostma. Komisija je iz razlogov iz uvodne izjave 78 zahtevala, naj se v projekcijah uporabijo prosti denarni tokovi, ki so na voljo imetnikom kapitala, vrednost kapitala za končno vrednost in stroški kapitala kot diskontna stopnja.

(82)

Združeno kraljestvo je predložilo naslednje projekcije (19). Preglednica prikazuje izračun deleža vlade v lastniškem kapitalu z naložbo (primer z naložbo), ki mu sledi rezultat enakega izračuna v alternativnem primeru. Na podlagi teh podatkov je vrednost deleža vlade v lastniškem kapitalu v primeru z naložbo […] GBP, v alternativnem primeru brez naložbe pa bi bil […] GBP.

(83)

Ker je razlika v višini […] GBP večja od vložene vsote, Združeno kraljestvo trdi, da je dokazalo, da je naložba izvedena na tržni osnovi. Kljub temu pa je Komisija ugotovila, da ta utemeljitev zahteva dodatno proučitev.

(84)

Iz preglednice je mogoče videti, da:

(85)

Komisija je poleg tega potrdila, da celo po prvih […] letih ni gotovo, ali so dobljeni zneski v letih […] dejansko dividende, ki bi jih bilo mogoče izplačati delničarju. Vzrok za to je dejstvo, da vključitev pokojninskega primanjkljaja družbe RM v njeno bilančno stanje (v skladu z novimi računovodskimi pravili) vodi do negativne računovodske vrednosti podjetja, zaradi česar začnejo veljati stroge omejitve v zvezi z izplačevanjem denarja v obliki dividend celo iz […] V izvirnem poročilu družbe Deloitte, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo, […].

(86)

Glede na vzorec ustvarjenega dobička za delničarja (skoraj v celoti izvira iz končne vrednosti in skoraj nič iz dividend) Komisija meni, da bi zasebni vlagatelj pričakoval nekaj dobička v denarnih sredstvih v […] letih po naložbi in bi bil zaskrbljen, če bi celotni dobiček ali večinski delež dobička dobil iz končne vrednosti v […] letu. Glede na to, da je končna vrednost pravzaprav vrednost denarnih tokov od […] leta, diskontirana na […] leto, se od zasebnega vlagatelja pričakuje, da bo na podlagi pričakovanj po […] letu verjel, da je njegova naložba dobra, čeprav v […] letih ni prinesla dobička. Glede na to, da so napovedi za tako dolgo obdobje odvisne od številnih nepredvidenih spremenljivk in so tako že po svoji naravi precej nezanesljive, Komisija ugotavlja, da zasebni vlagatelj ne bi bil pripravljen vložiti sredstev pod takimi pogoji, zlasti ne v poštni sektor, saj so dolgoročna pričakovanja za ta sektor negotova. Komisija dvomi tudi, ali bi bil tak vlagatelj pripravljen svoje interese delničarja tako močno podrediti interesom zaposlenih/upokojencev in poplačilu dolga.

(87)

Ne samo da se primer z naložbo močno zanaša na končno vrednost, izračunano za leto 2016/2017, temveč je o končni vrednosti tudi mogoče dvomiti zaradi metodologije, uporabljene pri izračunu, in podatkov, uporabljenih pri njem. Kar zadeva metodologijo, je bila končna vrednost dobljena tako, da je bila vrednost EBITDA v končnem letu pomnožena z večkratnikom, ki je razmerje med vrednostjo podjetja in vrednostjo EBITDA glede na ustreznico za sektor. Družbi TNT in Deutsche Post/DHL sta bili izbrani na podlagi dejstva, da tudi če jima družba RM zdaj ni enakovredna, jima bo po […] letih investicijskega načrta. Rezultat tega pristopa je vrednost podjetja (približno dolg + kapital), ki ni skladna z rezultatom pristopa, opisanega v uvodni izjavi 81, ki zahteva uporabo vrednosti kapitala kot končne vrednosti. Če je uporabljena ustrezna vrednost kapitala, se končna vrednost znatno spremeni – zniža se. Komisija v zvezi z uporabljenimi podatki, ki vodijo do končne vrednosti, predvsem ugotavlja, da je bilo predvideno, da bo dobiček družbe RM pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v obdobju izvajanja načrta rasel za več kot […] na leto. Komisiji se je zdela ta projekcija za novo liberaliziran, reguliran in zrel sektor izjemno optimistična.

(88)

Komisija je izračun, ki ga je predložilo Združeno kraljestvo, preverila z različnimi preskusi, tako da je spreminjala uporabljene predpostavke in metode za izračun, zlasti za končno vrednost. Ugotovila je, da bi zaradi pomembnosti končne vrednosti v predloženih podatkih že manjše spremembe metodologije, kot sta drugačen izračun končne vrednosti ali uporaba manj optimistične rasti dobička, znatno spremenile oceno naložbe.

(89)

Nazadnje, Komisija ni mogla ugotoviti, da je sprostitev sredstev, ki so bila v celoti pod nadzorom delničarja, v uporabo družbi RM za spremembo poplačil primanjkljaja, ki jih mora plačevati v pokojninsko shemo, s prenosom teh sredstev na depozitni račun v skladu z načelom vlagatelja v tržnem postopku.

(90)

Komisija je zato nadaljevala preverjanje združljivosti vse pomoči, ki jo vsebuje ukrep (glej razdelek 6).

(91)

Ukrep na družbo Royal Mail vpliva tako, da vpliva na njena plačila v pokojninsko shemo za odpravo pokojninskega primanjkljaja, ki se zaradi ukrepa lahko razporedijo čez večje število let, kot bi bilo drugače mogoče. Ta plačila so tako v prvih nekaj letih nižja (ker bi družba RM brez ukrepa morala hitreje odpravljati primanjkljaj in zato plačevati višje prispevke), višja pa v poznejših letih, ko bi bil primanjkljaj sicer že odpravljen.

(92)

Za ocenjevanje vrednosti te prednosti z izračunom neto sedanje vrednosti spremenjenih plačil denarnega toka so potrebna nekatera predvidevanja, predvsem glede obdobja, v katerem bi bilo treba primanjkljaj odpraviti brez ukrepa, in izbire diskontne stopnje. Komisija se je odločila, da bo uporabila 12-letno obdobje za odpravo primanjkljaja, kar je bila podlaga za „alternativno možnost“, proučeno v uvodni izjavi 80, in kar je bilo obdobje, ki ga je družba Royal Mail predložila poštnemu regulatorju Združenega kraljestva v okviru cenovnega pregleda. Ta številka rahlo presega desetletno obdobje, ki ga je kot merilo uporabil pokojninski regulator Združenega kraljestva (20). Vendar pa glede na to, da se 12-letno obdobje uporablja za druge namene, in ker je primanjkljaj glede na družbo velik, zaradi česar bi bilo običajno potrebno daljše obdobje za odpravo, Komisija meni, da je ta predpostavka sprejemljiva. Komisija je uporabila diskontno stopnjo v višini 12 %, ki predstavlja stroške kapitala. Na podlagi tega vrednost spremembe pokojninskih prispevkov družbe Royal Mail zaradi ukrepa znaša […] GBP.

(93)

Kot je bilo že opozorjeno, je posojilo delničarja podrejeno drugim dolgovom in pokojninskim obrestim družbe RM (ni ga mogoče odplačati, dokler depozitni račun ni sproščen). Zato je Komisija začela proučevati, ali ne bi bilo zadevnega ukrepa treba enačiti z vložkom kapitala (glej tudi sprotno opombo 19).

(94)

Komisija je kljub temu ugotovila (21), da podrejenost ne preprečuje, da bi posojila ocenili enako kot posojila, ki niso podrejena, in ugotovili, ali je državna pomoč prisotna. Taka posojila je tako mogoče ocenjevati v skladu s pogoji obvestila o referenčnih obrestnih merah (22), čeprav po nižji stopnji kot posojila, ki niso podrejena.

(95)

Obvestilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997, ki je veljalo leta 2007, je določalo obrestne mere s sklicevanjem na opažene obrestne mere z določenim trajanjem, tj. pet let. Vendar pa bi ukrep, ki se ocenjuje, trajal enako dolgo kot depozitni račun, kar je ocenjeno na 17 let. Ko je bilo posojilo odobreno, je krivulja donosa v Združenem kraljestvu padala, saj je bilo odobreno leta 1999. Čeprav je bila referenčna obrestna mera 5,9 %, so bile 15-letne menjalne obrestne mere za funt šterling konec marca 2007 5,2 %. Merilo, ki je bilo uporabljeno v obvestilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997, so bile petletne medbančne menjalne obrestne mere, in tako Komisija meni, da je ustrezna 15-letna obrestna mera primerno merilo za zadevni ukrep. PV skladu z obvestilom jo je treba povečati za standardno premijo v višini 75 osnovnih točk, to je na 5,95 %.

(96)

Tako določena obrestna mera bi morala biti dodatno prilagojena, da bi odražala stopnjo zavarovanja in podrejenosti.

(97)

Posojilo delničarja ni zavarovano, zato je njegovo zavarovanje s premoženjem treba obravnavati kot nižje od tistega, ki bi ga običajno zahtevale banke. V takih primerih obvestilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997 določa maržo 400 točk ali več nad ustreznim merilom, če nobena zasebna banka ne bi odobrila dodelitve zadevnega posojila. Komisija v skladu s predhodnimi odločbami Komisije (23) na podlagi obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta meni, da bi bilo obrestno mero treba povečati za premijo v višini 400 osnovnih točk, ki odraža pomanjkanje zavarovanja, in premijo v višini 200 osnovnih točk, ki odraža podrejeno naravo instrumenta.

(98)

Ob upoštevanju, da je obrestna mera posojila v višini […] % večja od vsote obrestne mere 5,95 % in 600 osnovnih točk, se Komisija lahko strinja, da ukrep, upoštevan ločeno, ne pomeni državne pomoči.

(99)

Glede na to, da so bila sredstva iz leta 2007 dana na voljo kot del paketa skupaj z drugimi ukrepi, bi Komisija morala ugotoviti, ali je taka posamična ocena lahko dokončna. To vprašanje je dodatno obravnavano v razdelku 5.5.

(100)

Komisija je ugotovila, da dva od ukrepov iz leta 2007, obravnavana posebej (posojilna sredstva iz leta 2007 in posojilo delničarja v višini 300 milijonov GBP), ne pomenita državne pomoči, vendar ni mogla enako skleniti v zvezi s pokojninskim ukrepom. Glede na to, da sta bila ukrepa napovedana hkrati, mora Komisija oceniti, ali lahko potrdi ugotovitev o neobstoju pomoči glede na sodno prakso Sodišča (24).

(101)

Komisija je opozorila, da so bila posojilna sredstva, podaljšana v letu 2007, pravzaprav nadaljevanje ukrepov, odobrenih leta 2003, čeprav pod spremenjenimi pogoji. Iz tega sledi, da pokojninski ukrep še ni obstajal, ko je bil ukrep prvič odobren. Namena posojilnih sredstev in pokojninskega ukrepa je tako mogoče razlikovati: prvi zagotavlja zunanji vir financiranja za načrt prestrukturiranja družbe Royal Mail, drugi pa zagotavlja zavarovanje za pokritje primanjkljaja v 17 letih. Kakor je bilo navedeno zgoraj, je bilo zavarovanje sredstev v zvezi s posojilnimi sredstvi v skladu s tržno prakso. Vsa tri merila, ki jih je opredelilo sodišče (kronologija, namen in okoliščine ob času sprejetja ukrepa), govorijo v prid naravi pomoči posojilnih sredstev, ki so bila ocenjena posebej.

(102)

Kar zadeva posojilo delničarja, je bila odločitev za odobritev tega ukrepa sprejeta pozneje kot odločitve za preostale ukrepe iz leta 2007. Posojilo je bilo vključeno v prej napovedani finančni okvir, da bi zagotovilo dovolj razmika za financiranje za izpolnitev načrta za prestrukturiranje družbe Royal Mail po zmanjšanju pričakovanega donosa v obdobju izvajanja načrta. Namen ukrepa je mogoče razlikovati od namena pokojninskega ukrepa enako kot za posojilna sredstva. Nazadnje, razmere v družbi RM ob odobritvi posojila ne morejo razveljaviti ugotovitve, da pomoči ni bilo, saj so upoštevane že v oceni primernosti obrestne mere.

(103)

Komisija tako ugotavlja, da je pokojninski ukrep edini, pri katerem elementa pomoči ni mogoče izključiti, in edini, katerega združljivost je treba proučiti. Ta ocena sledi v naslednjem razdelku.

(104)

Pokojninski ukrep bi Komisija lahko razglasila za združljivega samo v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, v katerem je navedeno, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom, kadar ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (25). Poleg tega je na voljo sodna praksa v zvezi z uporabo člena 87(3)(c) Pogodbe v zvezi s posebnimi okoliščinami pokojninskih ukrepov, v analizi v nadaljevanju pa je proučen ukrep ob upoštevanju te sodne prakse. Iz nje sledi, da sedanja odločba ne pomeni uporabe smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah za namene razdelka 3.3 Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (26).

(105)

Da bi ocenili združljivosti pokojninskega ukrepa, je treba najprej opisati zgodovino družbe Royal Mail in njenih pokojninskih sistemov.

(106)

Družba Royal Mail (takrat Post Office) je leta 1969 prenehala delovati kot vladna služba in je v skladu z zakonom o pošti iz leta 1969 (Post Office Act) postala „z zakonom določeno podjetje“. V skladu z razdelkom 43(1) tega zakona so bili pokojninski sistemi za zaposlene v družbi Post Office predmet odobritve ministra za pošto in telekomunikacije. Zaposleni uradno niso bili več javni uslužbenci, vendar so ohranili pridobljene pokojninske pravice in so še naprej dobivali nove pravice pod praktično enakimi pogoji kot javni uslužbenci. Pod temi pogoji je bila končna pokojnina določena glede na delovno dobo in končni osebni dohodek Tako je bila to shema z „določenimi pravicami“, saj je bila višina pokojnine določena s pravili sheme. Pokojninska shema se je ločila od sheme za javne uslužbence in je postala financirana shema, ki razpolaga s sredstvi za prihodnje obveznosti (enako kot druge pokojninske sheme družb v Združenem kraljestvu).

(107)

V letih 1987 in 2008 so se pokojninski sistemi znatneje spremenili (v zadnjem primeru so se ti ukrepi že pripravljali, ko je bil pokojninski ukrep sprejet). Spremenjeni pogoji iz leta 1987 so bili še vedno pogoji „določenih pravic“, kar pomeni, da je pokojnina še vedno temeljila na končnem osebnem dohodku in je bila sorazmerna številu let delovne dobe. V skladu s spremembo iz leta 2008 se novi člani vključijo pod pogoji „določenega prispevka“, kjer je stopnja končne pokojnine odvisna od uspešnosti sredstev sklada. V obeh primerih so se morali novi člani vključiti pod spremenjenimi pogoji, medtem ko so obstoječi zaposleni še naprej imeli pravice pod enakimi ali podobnimi pogoji kot prej.

(108)

Komisija je v odločbi z dne 16. decembra 2003 o državnih pomočeh, ki jih je Francija odobrila družbi EDF in sektorju industrije električne energije in plinarn (27) za združljivo s skupnim trgom razglasila državno pomoč, ki je podjetja v določenem sektorju oprostila določenih pokojninskih obveznosti, ki so presegale obveznosti, ki izhajajo iz splošnih pokojninskih sistemov in so bile določene v obdobju monopola. Zavzela je tudi stališče, da je delno znižanje stroškov, ki izhajajo iz mehanizma za financiranje določenih pokojninskih pravic, pridobljenih pred reformo, pomenilo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, ki bi jo bilo mogoče razglasiti za združljivo s skupnim trgom. Komisija je v analizi računovodskih izkazov ugotovila, da se položaj družbe EDF sam po sebi ni zelo razlikoval od položaja v zvezi z „nepovratnimi stroški“ v energetskem sektorju.

(109)

Komisija je v odločbi z dne 10. oktobra 2007 o državni pomoči Francije v zvezi z reformo financiranja pokojnin državnih uslužbencev, zaposlenih pri La Poste (28) zavzela stališče, da so zadevni ukrepi pomoči družbo La Poste oprostili določenih pokojninskih obveznosti, ki so presegale obveznosti, ki izhajajo iz navadnih pokojninskih sistemov in so bile določene v obdobju monopola. Te obveznosti so izhajale iz, prvič, višjih pokojninskih prispevkov, ki jih je bilo treba plačati v zvezi z zaposlenimi, ki imajo status javnega uslužbenca, in, drugič, iz zahteve, da se za te zaposlene zagotovi ravnovesje pokojninske sheme družbe La Poste.

(110)

Komisija je ugotovila, da ukrepi pomenijo državno pomoč, ki je bila kljub temu združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe. Pri tem je opozorila, da so bili ukrepi omejeni samo na tisto, kar je bilo nujno potrebno za vzpostavitev enakovrednega položaja pri prispevkih za socialno varnost in davkih ter bi nazadnje spodbujalo razvoj konkurence in nadaljnjo liberalizacijo poštnega sektorja. Poleg tega je z iskanjem vzporednic z odločbo v zvezi z družbo EDF opazila, da družba La Poste ni več zaposlovala javnih uslužbencev, da so prihodnja pokojninska plačila družbo La Poste postavila ob bok njenim konkurentom v zvezi s prispevki za socialno varnost in davki ter da bi obveznosti iz zakona iz leta 1990 pred liberalizacijo poštnega sektorja vplivale na konkurenčnost družbe La Poste v okolju, ki se liberalizira.

(111)

V Franciji so poklicne pokojninske sheme („2. steber“) obvezne in se financirajo po načelu sprotnega plačevanja. Na splošno plačani prispevki delodajalca odvezujejo nadaljnje odgovornosti za financiranje nastalih pokojninskih pravic. Ko je morala družba La Poste v skladu z zakonom iz leta 1990 zagotavljati ravnovesje svoje pokojninske sheme za javne uslužbence, je družba imela obveznost, ki je drugim podjetjem ni bilo treba izpolnjevati.

(112)

V Združenem kraljestvu se pokojninski sistemi razlikujejo od pokojninskih sistemov v Franciji. Večina poklicnih pokojninskih shem se „oddaja“ iz državnega pokojninskega sistema, znanega kot State Earnings Related Pension Scheme (pokojninska shema, povezana z državnimi dohodki). Večina velikih delodajalcev ima vzpostavljene lastne pokojninske sheme. V skladu z zakonodajo Združenega kraljestva morajo te sheme zagotavljati pokojnine, ki izpolnjujejo določene standarde, delodajalci pa imajo določene obveznosti za zagotovitev, da se sheme primerno financirajo. V skladu z nekaterimi računovodskimi standardi (IFRS) morajo delodajalci primanjkljaje v takih pokojninskih shemah vključiti v svoja bilančna stanja. Pravila, ki zahtevajo, da družba Royal Mail odgovarja za svoj primanjkljaj, tako niso drugačna od pravil, ki veljajo za druga podjetja. Vendar pa je stopnja tega primanjkljaja posledica pogojev, ki so bili določeni kot posledica lastništva vlade.

(113)

Dejanske in pravne okoliščine pri družbi Royal Mail so tako drugačne kot pri odločbah v zvezi z družbama EDF in La Poste. Kljub temu pa Komisija meni, da se nekateri vidiki teh zadev lahko uporabljajo v zvezi z družbo Royal Mail. Ti primeri še zlasti kažejo, da se lahko višji pokojninski prispevki, ki izhajajo iz posebnega statusa (in zlasti statusa javnega uslužbenca) in ki so bili določeni v obdobju monopola, štejejo za stroške, ki po nepotrebnem bremenijo družbo, kritje teh stroškov s strani države pa je lahko združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe.

(114)

V primeru družbe Royal Mail so bile pokojninske pravice, ki so jih pridobili zaposleni, ki so stopili v pokojninsko shemo pred letom 1987, očitno usklajene s pokojninskimi pravicami javnih uslužbencev. V pokojninsko shemo je bilo 31. marca 2007 vključenih 153 125 uslužbencev, ki so že bili upokojeni in so prejemali pokojnino ter so se vključili v shemo pod temi pogoji. To so torej že upokojeni nekdanji zaposleni, katerih storitve podjetju ne koristijo več. V skladu z informacijami, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, pogojev, ki se uporabljajo za zavarovance, ki so se shemi pridružili po letu 1987, ni mogoče jasno opredeliti kot pogoje za javne službe niti kot pogoje za zasebni sektor, ki bi ustrezali pogojem konkurentov družbe RM na novo liberaliziranem poštnem trgu. Kakor je že navedeno, ti pogoji novim zavarovancem po letu 2008 niso bili več na voljo. Obveznosti za zavarovance, ki so se pokojninski shemi pridružili pred letom 1987, v povprečju znatno presegajo obveznosti za zavarovance, ki so se shemi pridružili pod pogoji, ki so se uporabljali po reformi leta 1987 in do nove reforme v letu 2008. Znesek teh dodatnih obveznosti je bil preračunan na […] GBP na zaposlenega.

(115)

Iz tega sledi, da ima pokojninska shema družbe Royal Mail še vedno znatne obveznosti, ki so izključno posledica zaposlovanja osebja pod pogoji za javne uslužbence in zaposlovanja v obdobju, ko je družba Royal Mail uživala monopol na področju navadne pisemske pošte. Te okoliščine so enake okoliščinam v zadevi La Poste. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, ugotovila, da te dodatne obveznosti znašajo […] GBP (zmnožek 153 125 in […] GBP), ki tako znatno presegajo znesek morebitne pomoči v višini […] GBP pri ukrepu. Komisiji se pri izvajanju te analize ni zdelo potrebno ugotavljati, ali te obveznosti iz pokojninske sheme pomenijo celotni znesek obveznosti sheme, ki jih je mogoče šteti za stroške, ki po nepotrebnem bremenijo družbo, ko je ugotovila, da vsekakor presegajo morebitni znesek pomoči pri ukrepu.

(116)

Komisija je poleg tega ugotovila, da enako, kot je bilo značilno za ukrepe družbe La Poste, opisane v uvodni izjavi 107, pogoji, ki povzročajo dodatne stroške, niso več na voljo novim zaposlenim in dejansko niso bili od leta 1987 ter da bi obveznosti, ki izhajajo iz teh pogojev pred fazo liberalizacije poštnega sektorja, vplivale na razvoj učinkovite konkurence v okolju v procesu liberalizacije. V primeru družbe Royal Mail ukrep ne vpliva na prispevke za socialno varnost in plačila davka za sedanje zaposlene, zato v tem smislu družbe RM ne postavlja v ugodnejši položaj v primerjavi s konkurenti.

(117)

Komisija je ugotovila tudi, da je ta oblika ukrepa pustila pokojninske obveznosti družbe Royal Mail nedotaknjene in je družbi samo omogočila, da primanjkljaj odpravi skozi daljše časovno obdobje, namesto da bi te obveznosti odpisala v celoti. Zadnja oblika ukrepa je bila uporabljena pri družbi La Poste, kar pomeni, da je bil upravičenec trajno oproščen obveznosti, ki bi jih drugače moral plačevati, in mu jih posledično ni bilo treba upoštevati v bilančnem stanju. V primeru družbe Royal Mail ukrep ne spreminja višine pokojninskega primanjkljaja, ki ga mora družba upoštevati v bilančnem stanju v skladu z mednarodnimi računovodskimi pravili. Družba mora v skladu s pokojninsko zakonodajo Združenega kraljestva še vedno ukrepati, da odpravi ta primanjkljaj. Ta ukrep je samo podaljšal obdobje, v katerem to lahko izvede. Glede na to, da že zgornja analiza odraža to lastnost, da je morebitni element pomoči ocenjen na znesek […] GBP, in ne 850 milijonov GBP, Komisija meni, da je ukrep, ki od upravičenca zahteva, naj svoje obveznosti pokrije v celoti, na splošno verjetno manj izkrivljajoč kot ukrep, ki upravičenca obveznosti oprosti.

(118)

V zvezi z učinkom ukrepa na konkurenco je mogoče opozoriti, da se odplačila primanjkljaja, ki jih bo morala družba Royal Mail plačevati pokojninski shemi, ko bodo določena po pogajanjih med družbo in skrbniki pokojninskega sklada, ne spreminjajo glede na ravni prihodkov in odhodkov. Njihovo zmanjšanje v prvih letih na podlagi ukrepa tako ne vpliva na mejne stroške in ni takšno, da bi vplivalo na poslovne odločitve družbe Royal Mail in zlasti na njene prihodnje odločitve v zvezi z naložbami (29). Komisija tako meni, da učinek na konkurenco ni tak, da bi negativno vplival na pogoje trgovanja do stopnje, ki bi bila v nasprotju s skupnimi interesi v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe.

(119)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da je do stopnje, do katere pokojninski ukrep vsebuje element pomoči, tak element združljiv s skupnim trgom.

(120)

Komisija ugotavlja, da je do stopnje, do katere pokojninski ukrep vsebuje element pomoči, Združeno kraljestvo to nezakonito izvajalo in tako kršilo člen 88(3) Pogodbe. Kljub temu pa Komisija meni, da je ta pomoč združljiva. Komisija ugotavlja, da drugi ukrepi ne pomenijo državne pomoči –